beseda življenj a

Beseda Beseda življenjživljenj

a a FebFebruarruar 2010 2010

“Jaz sem vrata. Kdor stopi

skozme, se bo rešil; hodil bo

noter in ven in bo našel pašo.”

(Jn 10,9) .

Jezus se predstavlja kot

tisti, ki uresničuje Božje

obljube in pričakovanja

ljudstva, katerega

zgodovina je vsa zaznamovana z

nikoli preklicano zavezo z njegovim Bogom.

Predstava vrat je podobna in jo je mogoče dobro razložiti z drugo podobo, ki jo uporablja Jezus: “Jaz

sem pot, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.” Torej je on resnično pot in odprta vrata k

Očetu, k samemu Bogu.

Kaj pomeni konkretno v našem življenju ta beseda?

Veliko je namigov iz drugih

evangeljskih besedil, ki so

povezana s tem Janezovim

odlomkom, toda med vsemi

izberimo tisto o “ozkih vratih”, skozi katera si

moramo prizadevati

vstopiti, da bi prišli v življenje.

Zakaj ta izbira? Zato, ker se nam

zdi, da nas morda še najbolj približa resnici, ki

jo Jezus pove o sebi, in nas

najbolj razsvetljuje, kako

naj jo živimo.

Kdaj postane Jezus na stežaj odprta vrata, v polnosti odprta v Trojico? Tam, kjer se zdi, da so se nebeška vrata zanj zaprla, postane nebeška vrata za vse nas.

Zapuščeni Jezus je vrata, skozi katera prihaja do popolne

izmenjave med Bogom in

človeštvom: ko postane nič, zedini otroke z Očetom.

On je praznina (odprtina vrat), po kateri človek pride v stik z Bogom in Bog s človekom.

Torej je Jezus hkrati ozka in na

stežaj odprta vrata, in to lahko izkusimo.

“Jaz sem vrata. Kdor stopi

skozme, se bo rešil; hodil bo

noter in ven in bo našel pašo.”

(Jn 10,9) .

Jezus je v svoji zapuščenosti postal za nas dostop k Očetu.

Njegov del je opravljen. Da pa bi izkoristili to veliko milost, mora tudi vsak izmed nas narediti svoj mali del,

ki je v tem, da stopi k tem vratom in gre skoznje. Kako?

Kadar nas preseneti razočaranje ali rani bolečina ali nepredvidena nesreča ali nesmiselna bolezen, se lahko

vedno spomnimo na bolečino Jezusa Kristusa, ki je poosebljal vse te preizkušnje in še tisoč drugih.

Da, on je navzoč v vsem, kar ima okus po bolečini.

Vsaka naša bolečina je eno izmed njegovih imen.

Skušajmo torej prepoznavati Jezusa v vseh

stiskah, v vseh težavnih življenjskih položajih, v

vseh nejasnostih, v vseh lastnih in tujih tragedijah, v trpljenju človeštva, ki nas

obdaja. Vse so on, ker jih je on vzel za svoje.

Dovolj bo, da mu z vero rečemo: “Ti, Gospod, si moja edina sreča,” dovolj bo, da storimo kaj konkretnega, da olajšamo “njegovo” trpljenje v ubogih in nesrečnih, da bomo stopili skozi vrata in onkraj njih našli nikoli doslej

okušeno veselje in novo polnost življenja.

“Beseda življenja”, mesečnik Gibanja fokolarov.Tekst: Chiara Lubich, februar 1999.

Grafična izdelava Anna Lollo v sodelovanju z Placido D’Omina (Sicilija - Italija) Komentar Besede življenja je preveden v 96 jezikov,

doseže več milijonov oseb iz vsega sveta preko tiska, radia, TV in interneta – vse informacije najdete na www.focolare.org

PPS je preveden v več jezikov in je objavljen na www.santuariosancalogero.org.

“Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme,

se bo rešil; hodil bo noter in ven

in bo našel pašo.”(Jn 10,9) .