ciljni raziskovalni projekt v5-0437
Post on 31-Jan-2016
47 Views
Preview:
DESCRIPTION
TRANSCRIPT
CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKTV5-0437
TRAJANJE PROJEKTA: 12 mesecev, od 1. 9. 2008 do 30. 8. 2009
NASLOV PROJEKTA: NAČRTOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA –
KONCEPTI NAČRTOVANJA KURIKULA
Financiranje projekta: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo in šport
• ODGOVORNA NOSILKA PROJEKTA:– red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta,
• ČLANICE PROJEKTNE SKUPINE:– izr. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman Univerza v
Mariboru, Filozofska fakulteta,– izr. prof. dr. Majda Cencič, Univerza na Primorskem,
Pedagoška fakultet– izr. prof. dr. Branka Čagran, Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta, – doc. dr. Marija Javornik Krečič, Univerza v Mariboru,
Filozofska fakulteta,– red. prof. dr. Majda Schmidt, Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta,– Doc. dr. Amalija Žakelj, Zavod RS za šolstvo
SHEMATIČNI POTEK DELA NA PROJEKTU:
TEORETIČNA IZHODIŠČA – PREGLED LITERATURE
ZASNOVA RAZISKAVE
IZVEDBA RAZISKAVE
PRIPRAVA POROČILAPREDSTAVITEV REZULTATOV
Natančna opredelitev problemaPriprava merskih instrumentov za posamezna področja raziskovanja
Analiza učnih načrtov Empirična raziskava
Vsebinska zasnova raziskave
• Analiza usmerjenosti učnih ciljev
• Vertikalna povezanost vsebin in prisotnost aplikativnih znanj
• Vloga sodobnih konceptov pri izboru metod, oblik, strategij učenja in poučevanja
• Vloga učiteljev pri uvajanju učnih načrtov
• Skrb za dijake s posebnimi potrebami
Metodološka opredelitev raziskave
• Deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda
• Izbrani učni načrti in gimnazijski učitelji
• Merski instrumenti*
• Kvalitativni in kvalitativni pristop k obdelavi podatkov
Merski instrumenti
• Kriteriji za vrednotenje usmerjenosti učnih ciljev v učnih načrtih
• Kriteriji za vrednotenje vertikalne povezanosti vsebin in prisotnosti aplikativnih znanj
• Kriteriji za vrednotenje didaktičnih priporočil
• Anketni vprašalnik za gimnazijske profesorje
Analiza učnih ciljev
Kognitivni cilji• Prevladujejo kognitivni cilji,
ki pokrivajo različne nivoje znanja in se najbolj ujemajo z Bloomovo taksonomijo
Nekognitivni cilji• Nekognitivni cilji so v
manjšini (umetniški predmeti, kroskurikularni predmet)
• Manj ciljev s področja vzgoje
• Več bi lahko bilo ciljev s področja ustvarjalnosti in učenja učenja ter razvoja čustev
Analiza vertikalne povezanosti učnih vsebin in prisotnost aplikativnih znanj
Vertikalna povezanost
• Kaže se v: kroskurikularnih temah, kompetenčnen pristopu, vseživljenjsko učenje
Aplikativna znanja
• Se kažejo v medpredmetnih povezavah in procesnih ciljih
Analiza didaktičnih priporočil
• Skladna s sodobnimi trendi na področju učenja in poučevanja
• Zapis se nanaša na različne faze pouka
• Učitelj je pojmovan kot razmišljujoči praktik (strokovna presoja o , izbiri zaporedja učnih vsebin, strategij…)
• Niso povsem enotno zapisana
Analiza odgovorov učiteljev pri uvajanju učnih načrtov
Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov
23,1
50
55,6
72,8
79,3
79,5
81,3
81,7
84,6
85,9
87,9
87,9
91,4
96,7
76,9
50
44,4
27,2
20,7
20,5
18,7
18,3
15,4
14,1
12,1
12,1
8,5
3,3
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
je vsebinsko manj obsežen
učne cilje je lažje realizirati
dovolj je poudarjeno timsko delo profesorjev
didaktična navodila so zapisana natančno
učne vsebine so posodobljene
pričakovani rezultati so napisani ustrezno
dovolj usmerja k medpredmetnemu povezovanju
učni cilji so zapisani natančno
spodbuja profesorje in dijake k sodelovalnemu učenju
navaja k rabi različnih učnih metod, oblik, strategij
upošteva sodobna spoznanja
je kompetenčno zasnovan
omogoča izbirnost
usmerja k rabi IKT
da
ne
Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov
Vsebinski vidik• Sodobna znanstvena
spoznanja• Izbirnost
Procesni vidik• Usmerjanje k rabi
različnih pristopov• Sodelovalno učenje
Zaznavanje pridobitev gimnazijskih učnih načrtov
Delovna doba• Nismo odkrili
pomembnih razlik
Predmet poučevanja• Najvišje ocenjen učni
načrt za tuj jezik, sledita učna načrta za matematiko in slovenščino
• Najnižje ocenjen učni načrt za geografijo
Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov
76,1
57,1
47,7
38,6
38,5
27,5
26,1
25
20,9
23,9
42,9
52,3
61,4
61,5
72,5
73,9
75
79,1
80,719,3
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
nezadovoljiva didaktična usposobljenost profesorjev
med kolegi ni priprvljenosti za sodelovanje pri uvajanju novosti
skromna opremljenost za uvajanje IKT
nezadovoljivo razumevanje kompetenčnega pristopa
nezadovoljiva strokovna usposobljenost profesorjev
nezadovoljivo razumevanje pričakovanih rezultatov
nezadovoljivo razumevanje medpredmetnega povezovanja
večina kolegov ni naklonjena uvajanju IKT
težave z razlikovanjem med splošnim in posebnim znanjem
težave pri samostojni izbiri zaporedja obravnave učne vsebine da
ne
Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov
Vsebinski vidik• Razumevanje
pričakovanih rezultatov
• Samostojna izbira zaporedja učnih vsebin
Procesni vidik• Didaktična
usposobljenost učiteljev
• Nepripravljenost za sodelovanje in uvajanje novosti
Zaznavanje ovir posodobljenih učnih načrtov
Delovna doba• Nismo zaznali
pomembnih razlik, le tendence razlik
• z več težavami se soočajo starejši učitelji
Predmet poučevanja• Na ovire pri izvajanju
učnih načrtov najbolj pogosto opozarjajo učitelji geografije
• Učitelji drugih predmetov pa manj pogosto
Zastopanost kompetence učenje učenja v učnih načrtih
• V ospredju so aktivnosti, ki prispevajo k razvoju kognitivne komponente kompetence učenja učenja, manj pa s področja motivacijsko-emocionalnega vidika
• Profesorji se ne čutijo dovolj kompetentni za razvijanje te kompetence
Skrb za dijake s posebnimi potrebami
• V učnih načrtih skromno zastopana• Individualizirani programi niso posebej
izpostavljeni• V didaktična priporočila bi bilo potrebno
vključiti vsaj okvirne prilagoditve glede pripomočkov in opreme ter poučevanja in učenja
Zaključek• Pri posodabljanju učnih načrtov so bila
upoštevana spoznanja kurikularne teorije
• Posodobitev je temeljila na analizi potreb kot ključnem momentu za kurikularno reformo (H. Taba)
• Potrebno je stalno strokovno spopolnjevanje gimnazijskih učiteljev
• Potrebne so nadaljnje analize in raba različnih pristopov pri spremljanju učnih načrtov
HVALA ZA POZORNOST
top related