cisto kratka zgodovina skoraj vsegaza internet lr
Post on 28-Mar-2016
222 Views
Preview:
DESCRIPTION
TRANSCRIPT
001-003_77915-uvod_SLO.qxd 10/12/09 2:14 PM Page 1
B i l l B r y s o n
Sve tovna uspešn ica v posebn i izda j i za mlade bra lce
ČIST
O KR
ATKA
ZGO
DOVI
NA S
KORA
J VS
EGA
Bill
Bry
son
Že veš, da:• je vsak atom v tvojem telesu sestavljal milijone
organizmov, preden je postal del tebe?• premoreš dovolj potencialne energije,
da eksplodiraš z močjo nekaj vodikovih bomb?• so učenjaki včasih verjeli, da lahko navadne
kovine spremenijo v srebro in zlato? Kratka zgodovina skoraj vsega, uspešnica, ki je osvojila svet, je doživela posebno izdajo za mlajše bralce. Bill Bryson kratkočasno in duhovito pripoveduje zgodbo o našem planetu in ljudeh, ki so raziskovali njegove skrivnosti. Razkril ti bo naravne zakone, čudaške znanstvenike, nenavadne teorije, velika znanstvena odkritja in neverjetni splet naključij, ki te je pripeljal na planet Zemljo.
27,95 €
CISTO KRATKA ZGODOVINA oprema 09.indd 1 11/3/09 6:33:46 AM
VSEBINA
Predgovor
IZGUBLJENI V VESOLJUKako neki to vedo? ‡ spoznavanje planeta 8
Priprava vesolja ‡ recept za eksplozijo 10
Veliki pok ‡ kaj je sledilo 12
Æivjo! Lepo, da ste tu. ‡ Kako pa ste priπli sem? 14
Odzvanjanje velikega poka ‡ kozmiËno sevanje in mi 16
Rob vesolja ‡ kako daleË je? 18
Potovanje v vesolje ‡ naπe prostrano OsonËje 20
Iskanje Plutona ‡ novi pritlikavi planet 22
Konec potovanja ‡ sondi Voyager 24
Ali je πe kdo v vesolju? ‡ So πe kje visokorazvita bitja? 26
Iskalec supernov ‡ neverjetni Ëastiti Bob Evans 28
VELIKOST ZEMLJESpet na Zemlji ‡ Newton in teænost 30
Merjenje Zemlje ‡ ugotavljanje dolæine obsega 32
Zemljina izboklina ‡ naπ planet ni popolna krogla 34
Kako daleË naokoli? ‡ dve neposreËeni raziskovalni ekspediciji 36
Zasledovanje Venere ‡ prehod Ëez Sonce 38
Tehtanje Zemlje ‡ teænost in Shiehallion 40
NatanËne meritve ‡ Cavendishevi izraËuni 42
Ugotavljanje starosti Zemlje ‡ geologija, nova veda 46
RazbijaËi kamnov ‡ Geoloπko druπtvo 48
PoËasno napredovanje ‡ Lyell in tektonske ploπËe 50
Iskanje okamnin ‡ kartiranje plasti kamnin v Veliki Britaniji 52
DoloËanje starosti kamnin ‡ velike geoloπke ere 54
Zobje in kremplji ‡ izkopavanje nenavadnih kosti 56
Lovci na dinozavre ‡ flstraπni kuπËarji« 58
»as za kosti ‡ kosti in starost Zemlje 60
MogoËni atom ‡ Dalton stehta atome 62
Stvar kemije ‡ dodajanje elementov 64
004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 4
Periodni sistem ‡ Mendelejev vpelje red 66
ÆareËi elementi ‡ Marie Curie in smrtonosno sevanje 68
SVIT NOVE DOBEGenialni Einstein ‡ posebna teorija relativnosti 70
Prostor-Ëas ‡ Ëas ima obliko 72
Velika slika ‡ vesoljski teleskop Hubble 74
©kodljiva znanost ‡ svinec in drugi strupi 76
Doba meteorjev ‡ merjenje kamnov iz vesolja 78
NEVARNI PLANETPopotniπki trilobiti ‡ Pangea in okamneli ostanki 82
Gnetenje skorje ‡ odkritje tektonskih ploπË 84
Vse pluje ‡ kam neki izginejo usedline 86
Ogenj pod nami ‡ Zemlja pod nami 88
Bum! ‡ izbruh vulkana Sveta Helena 90
Park Yellowstone ‡ potuhnjeni vulkan 92
Veliki potresi ‡ merjenje tresenja tal 94
Trk iz vesolja ‡ meteorji in razmejitev KT 96
Trk asteroida ‡ se nam pribliæujejo? 98
ÆIVLJENJE SAMONaπ vrtiËek ‡ prav prijeten kraj 100
Zemljina odeja ‡ ozraËje, ki nas πËiti 102
Divje in vetrovno ‡ vreme na Zemlji 104
Termofor ‡ uËinek oceanov 106
Obilje vode ‡ vodni planet 108
V globinah ‡ æivljenje na dnu morja 110
Beljakovinska juha ‡ oceani, kjer se je æivljenje zaËelo 112
Boj z bakterijami ‡ prihod mikrobov 114
Miniaturni svet ‡ bakterije, ki se hranijo z nami 116
PovzroËitelji bolezni ‡ kuæni mikroorganizmi 118
Skupnost celic ‡ naπi gradniki 122
Kako dolgo ostanemo? ‡ Prilagoditev ali konec 124
Velika uspeπnica ‡ trilobiti in druge okamnine 126
»as je, da zaËnemo ‡ dolga doba pred pojavom ljudi 128
004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 5
Iz morja ‡ ko so æivali stopile na kopno 130
Od kod smo priπli? ‡ Od plazilcev do sesalcev 132
Prihodi in odhodi ‡ velika izumrtja 134
Poimenovanje æivih bitij ‡ klasifikacija rastlin in æivali 136
Kdo bi πtel? ‡ Nepoznana bitja na Zemlji 138
Potovanje v prihodnost ‡ Darwin in njegova knjiga 140
Tihi menih ‡ Mendel in preuËevanje genov 142
Druæinska sreËa ‡ dedovanje in kromosomi 144
Æivljenjska veriga ‡ Crick in Watson ter DNK 146
POT DO NASVroËe in hladno ‡ ledene odeje in podnebje 148
Hladni Ëasi ‡ æivljenje v ledeni dobi 150
Lobanja in kosti ‡ odkritje pradavnih Ëloveπkih ostankov 152
Lucy ‡ najbolj znameniti avstralopitek 154
Od tam do danes ‡ vzpon Homo sapiensa 156
Izdelovalci orodij ‡ izumitelji prve tehnologije 158
»lovek prevzame svet ‡ iztrebljanje in izumiranje 162
Kaj zdaj? ‡ Onesnaæeni planet 164
Na svidenje ‡ planetu in nam 166
Stvarno in imensko kazalo 168
Viri slikovnega gradiva 169
004-006_77915-kazalo_SLO.qxd 10/12/09 7:35 AM Page 6
PredgovorSte kdaj zaprli oËi in si skuπali predstavljati, do kod sega neskonËnost? Ali pase spraπevali, kaj je bilo pred nastankom vesolja? Ali pa si skuπali zamisliti,kako bi bilo potovati s hitrostjo svetlobe ali pogledati v notranjost Ërne luknje?
Se vam je zdelo, da vam bo ob takem razmiπljanju razneslo glavo? No, naj vasniË ne skrbi, pomagal vam bom. Sam se æe kakih petdeset let spraπujem takanaporna vpraπanja in sem se konËno odloËil (ker paË nisem hudo hiter), dabom skuπal poiskati nekaj odgovorov. Rezultat dræite v rokah.
Pri tej posebni novi izdaji moje knjige Kratka zgodovina Ëisto vsega jedrugaËno le to, da je veliko krajπa ‡ veËina najboljπih delov pa je vendarle vnjej ‡, ob tem pa jo dopolnjujejo tudi odliËne risbe, da natanËneje vidimo, kakoje naπe vesolje zgrajeno.
Ko sem pisal to knjigo, sem spoznal dvoje. PrviË, da ni prav niËesar na temsvetu, kar ne bi bilo neverjetno in zanimivo, Ëe pobliæe pogledamo. Naj je torazlaga, kako je vesolje nastalo iz niË ali kako smo sestavljeni iz bilijonovnavadnih atomov, ki nekako izvrstno sodelujejo v usklajeni celoti, alivpraπanje, zakaj je morje slano ali kaj se zgodi, ko zvezdo raznese, ali karkolidrugega ‡ vse je neverjetno zanimivo. Prav res.
Spoznal sem tudi, da imamo neverjetno sreËo, da smo tu. Kolikorvemo, je v vsej nepredstavljivi prostranosti vesolja æivljenje le naenem drobcenem planetu ‡ in mi æivimo na njem. Poleg vas inmene in πe nekaj milijard drugih nama podobnih bitij mordanikjer ni niËesar takega. »e imaπ tako neverjetno sreËo, jepopolnoma obiËajno, da se vpraπaπ: flKako neki se je to zgodilo?«
Obrnite torej stran in mi sledite, pa bomo videli, ali lahkonajdemo odgovor.
Bill Bryson
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 7
8
V tej knjigi piπemo o tem, kako se je TISTO
zgodilo ‡ natanËneje, kako je iz niË nastalo
nekaj. Potem pa o tem, kako se je delËek tega
spremenilo v nas, pa tudi o tem, kaj se je
zgodilo vmes ‡ in odtlej.
Moja zgodba, kakrπnakoli æe je, se zaËne z osnovnoπolskim uËbenikom
za naravoslovje, ko sem hodil v peti razred ameriπke osnovne πole.
UËbenik je bil obiËajen za tiste Ëase ‡ zguljen, nepriljubljen in teæak.
Toda takoj na zaËetku pa je bila ilustracija, ki me je pritegnila. Slika
je prikazovala notranjost Zemlje, kakrπna bi bila videti, Ëe bi v planet
zarezali z velikanskim noæem in previdno odstranili Ëetrtino oble.
Jasno se spominjam, kako me je presunila. Slutim, da me je
najbolj vznemirjala podoba niË hudega sluteËih voznikov,
kako strmoglavijo v 6000 kilometrov globoki prepad do
srediπËa planeta. SËasoma me je zaËel zanimati tudi
strokovni pomen risbe in odkril sem, da je Zemlja
zgrajena iz plasti, Ëisto v notranjosti pa leæi æareËa
krogla iz æeleza in niklja, vroËa kot povrπina Sonca,
kakor je pisalo pod sliko v knjigi. Spominjam se,
kako sem se zaËuden spraπeval: Kako neki to vedo?
To je Ëudeæ!Niti za trenutek nisem podvomil o pravilnosti podatkov ‡
πe danes praviloma zaupam temu, kar pravijo znanstveniki,
podobno kot zaupam zdravnikom in vodovodnim inπtalaterjem.
Nikakor pa nisem mogel dojeti, kako ugotovijo, kakπen je videti
prostor tisoËe kilometrov pod nami in kaj tam leæi, ko pa tega
ni mogoËe videti ne z oËesom ne preiskati z rentgenskimi æarki.
Zdelo se mi je, da je to preprosto Ëudeæ.
Kako neki to vedo?
moja malenkost v osnovni πoli
OdraπËal sem v prepriËanju,
da je znanost hudodolgoËasna ‡ slutil pasem, da morda le ni.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 8
Kako in zakaj?Navduπen sem vzel knjigo domov in jo odprl πe pred veËerjo ‡ mama
je verjetno prav zaradi tega potipala moje Ëelo in me vpraπala, kako
se poËutim ‡ ter jo zaËel prebirati od prve strani naprej. RazoËaranosem ugotovil, da sploh ni razburljiva.
Predvsem v njej ni bilo odgovorov
na vpraπanja, ki jih je izzvala
ilustracija, na primer:
• Kako se je zgodilo, da je
v srediπËu naπega planeta
nekakπno sonce in kako neki vedo,
kako vroËe je?
• »e je v notranjosti tako zelo vroËe, zakaj ne Ëutimo vroËine pod
nogami na tleh?
• Zakaj preostala notranjost ni staljena ‡ ali paË je?
• Ko bo jedro konËno izgorelo, se bo del Zemlje sesedel v nastalo
praznino in bo na povrπju nastala velikanska globel?
Kdo zna odgovoriti?Avtor knjige je o tem skrivnostno molËal. Zdelo se je, kakor da tisto
najbolj zanimivo skriva, tako da je vse nedoumljivo. Veliko pozneje ‡
pred kakimi desetimi leti ‡ sem sedel v letalu na dolgem letu Ëez
Tihi ocean in zrl skozi okno, ko me je nenadoma preπinilo, da
pravzaprav niËesar ne vem o edinem planetu, na katerem bom
sploh kdaj æivel.
Ponosno vam lahkopovem, da tudi
strokovnjaki πe tja do konca sedemdesetihlet prejπnjega stoletjana ta vpraπanja niso
znali odgovoriti, le da tega nisopovedali naglas.
Tudi tega nisem vedel:• Kaj je proton in kaj protein.• Kako loËiti kvark od kvazarja.• Kako lahko geologi le pogledajo
plast kamnine in ugotovijo, koliko je stara.
• Koliko tehta Zemlja in kako stare so njene kamnine ter kakπno je dejansko srediπËe.
• Kako je nastalo vesolje in kakπnoje bilo na zaËetku.
• Kaj se dogaja v atomu.• Kako to, da strokovnjaki πe vedno
ne znajo napovedati niti vremena,kaj πele potresov.
Naj me slanost
skrbi ali ne?
So Ëedalje bolj slana?Zakaj so
morja slana?
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 9
10
Od kod torej smo in kako se je zaËelo? Potem ko se je zares zaËelo dogajati,
so bili samo atomi ‡ tisti drobni delci, iz katerih je sestavljeno prav vse.
A zelo dolgo ni bilo ne atomov ne vesolja, v katerem bi lahko lebdeli.
NiËesar ni bilo ‡ prav niËesar prav nikjer ‡ razen neËesa nepredstavljivo
majhnega, neËesa, Ëemur znanstveniki reËejo singularnost. In to je bilo Ëisto dovolj!
Priprava vesolja
Recept za pripravo vesolja:Sestavine:
• en proton ‡ skrËen na milijardinko velikosti;
• vsi delci snovi do zadnjega (torej prah, plini in vsi drugi snovni
delci, ki jih lahko najdete) od tod do roba stvarnosti;
• prostor ‡ veliko manjπi od izjemno majhnega protona!
Vzemite proton ...»e se πe tako trudite, nikoli ne boste dojeli, kako droben je proton.
Preprosto je res veliko premajhen. Proton je le drobcen del atoma,
ta pa je æe sam po sebi nepredstavljivo majhen. Zdaj pa si
prestavljajte, Ëe si lahko (seveda pa si ne morete), da bi enega
od teh protonov skrËili na milijardinko njegove obiËajne velikosti.
Dodajte ...• vse snovne delce, ki ste jih naπli,
• in jih stisnite v tako majhen prostor, da sploh nima nobene
razseænosti.
OdliËno! Zdaj lahko ustvarite vesolje.
Protoni sestavljajodrobcen del jedra
atoma. Tako majhni so, da bi jih na piko
Ërke fli« postavili kar 2.000.000.000.
000.000.000.000.000.000.000.000.000.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 10
11
Pripravite se na resniËno velik pokSeveda bi bilo dobro, da stopite nekam na varno, ko boste opazovali
dogajanje. Æal pa se nimate kam umakniti, saj pripravljene meπanice
sestavin ne obdaja prav niË. Predstava, da je fltisto« na zaËetku nekako
lebdelo v temnem, neskonËnem prostoru, ki ga je obdajal, je obiËajna.
Vendar tedaj ni bilo ne prostora ne temine. Vesolje se zaËenja iz niË.
ZaËenjamoZ enim samim slepeËim sunkom v veliko prekratkem trenutku,
da bi ga lahko opisali z besedami, vaπe sestavine nenadoma
zavzamejo obliko.
• V prvi æivahni sekundi se pojavijo gravitacija in druge sile,
ki uravnavajo fizikalne pojave.
• Prej kakor v eni minuti se vesolje razpne do milijarde kilometrov
in veË ter se πe hitro πiri.
• Zelo je vroËe, kakih 10 milijard stopinj, kar zadostuje za sproæitev
jedrskih reakcij, s katerimi se sËasoma tvorijo laæji elementi ‡
predvsem vodik in helij.
• Po treh minutah je ustvarjenega 98 odstotkov vsega, kar je in bo
kadarkoli obstajalo v vesolju.
In tako se je vesolje zaËelo iz niËVsi se ne strinjajo popolnoma, kdaj naj bi se bilo to zgodilo. Kozmologi
so se dolgo priËkali, ali je bilo pred desetimi milijardami let ali πe
deset milijard let poprej ali morda v nekem vmesnem Ëasu. KonËni
dogovor se pribliæuje πtevilki 13,7 milijarde let, vendar je to neverjetno
teæko izmeriti, kakor bomo videli pozneje. MogoËe je zatrditi le,
da se je nekoË, v davni preteklosti, iz neznanih razlogov zgodil
trenutek, ki mu znanstveniki reËejo flËas niË« ali t = 0.
Pred velikim pokom Ëasa ni bilo. V drobcu sekunde pa je t nekajpostal. Oglejmo si, kaj.
Zdaj imamo vesolje,nekaj Ëudeænega in tudi prelepega.Njegov nastanek
pa je trajal pribliænotoliko Ëasa kot
priprava sendviËa.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 11
Teorija velikega poka ne govori o samem velikem poku,
temveË o tem, kaj se je zgodilo potem. Ne ravno dolgo
zatem. Znanstveniki z uporabo krepke doze matematike
lahko ugotovijo, kaj se je z vesoljem dogajalo eno dese-
tinko milijoninke milijardinke milijardinke milijardinke
sekunde po njegovem rojstvu, ko je bilo πe tako
majceno, da bi ga videli kveËjemu pod mikroskopom.
Veliki pok
Glej, Sonce!Velikanski vrtinec plina in prahu z razseænostjo
kakih 25 milijard kilometrov se je zaËel zgoπËevati. Iz skoraj
vsega tega ‡ natanËneje iz 99,9 odstotka te koliËine ‡ je nastalo Sonce.
Delci in snovso se pojavili kar iz niË. Nenadoma je bilo vse polno
protonov, elektronov, nevtronov in drugega.
Elektro-magnetizem,
jedrska sila ‡ fizikalnipojavi ‡ so se pojavili
v hipu.
Pazi, teænost!Teænost se je pojavila
eno desetinko milijoninkebilijoninke bilijoninkebilijoninke sekunde po velikem poku.
Pa πe Zemlja!Iz preostale snovi
sta si dva drobca dovolj blizu, da ju spoji
elektrostatiËna sila. Sledijo πe drugi
in rodi se naπ planet.Planeti v plenicahPo vsem OsonËju se je dogajalo enako. Drobci prahu so se zdruæevali in tvorili vse veËje grude. SËasoma so postali tako veliki,da jim lahko reËemo asteroidi. Ti so se zaletavali drug v drugega, se drobili ali se spajali na neskonËno naËinov.Vsako sreËanje pa je imelo zmagovalca in nekateri mednjimi so postali dovolj veliki, da so prevladali na tirnici, po kateri so potovali. Vse to se je zgodilo neverjetno hitro. Najverjetneje je trajalo le nekaj deset tisoË let, da je iz gruËe drobcev nastal nov planet.
»eprav vsi govorijoo flvelikem poku«, v πtevilnih knjigah
lahko preberemo, dato ni bila obiËajnaeksplozija. To je bilo velikansko,
nenadno raztezanjenepredstavljivih
razseænosti.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 12
NastaneozraËje
Ko je bila Zemlja velika komaj tretjinosedanje velikosti, je verjetno okoli nje æe zaËelo nastajati ozraËje, sestavljeno
preteæno iz ogljikovega dioksida, duπika, metana in ævepla. V tej strupeni meπanici
plinov je nastalo æivljenje. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, zato je Zemlja ohranjala
toploto. To je bilo koristno, saj je bilo v tistihdavnih Ëasih Sonce hladnejπe in precej manj svetlo. »e ne bi bilo ogljikovegadioksida, bi Zemlja morda popolnoma
in za stalno zamrznila, æivljenje pa se ne bi nikoli zaËelo.
A vendarle se je.
©tevila, da te kap!Za veËino tega, za kar menimo, da vemo o vesolju, se imamozahvaliti tako imenovani flinflacijski teoriji«. Predstavljajte si, daje drobcen hipec po nastanku vesolje doæivelo nenadno moËnoraztezanje in se je neznansko hitro napihnilo. V milijoninkimilijoninke milijoninke milijoninke milijoninke sekunde se jevesolje spremenilo iz neËesa, kar bi lahko dræali v dlani, v10.000.000.000.000.000.000.000.000-krat veËjo tvorbo.
V trenutku ...smo torej dobili neizmerno obseæno vesolje, razseæno
vsaj sto milijard svetlobnih let, morda pa tudiveËje, vse tja do neskonËnosti. Vse je bilopripravljeno za nastanek galaksij, teh velikanskihzdruæb zvezd, plina, prahu in druge snovi, ki sesuËejo okoli svojega srediπËa.
Tam je naπ Mesec!
Pribliæno pred 4,4 milijarde let je v Zemljo treπËilo telo, veliko kot Mars.
Odbilo je dovolj snovi, da je iz nje nastalaloËena, manjπa gmota. V kakih sto letih se je oblikovala v okroglo telo, ki ga zdajpoznamo kot Mesec. (Menijo, da veËina
lunarne snovi prihaja iz Zemljinega plaπËa, ne iz globlje notranjosti, zato je
na Mesecu le malo æeleza, v Zemlji pa veliko.)
In nazadnje ‡nastanemo mi!
Nadaljnjih 500 milijonov let so Zemljo neusmiljeno bombardiralikometi, meteorji in drugi galaktiËni
drobir. Ti so prinesli vodo, iz katere so nastali oceani, in druge potrebne sestavine za nastanek æivljenja. Okolje je bilo tedajresniËno neprijazno in vendar so drobniskupki snovi nekako oæiveli in omogoËili,
da smo se veliko pozneje RAZVILI TUDI MI.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 13
14
Dobrodoπli! In Ëestitke. Prav veseli me, da ste tu.
Vem, da ni bilo lahko. Menim celo, da je bilo precej
teæe, kot si predstavljate.
Živjo! Lepo, da ste tu.
Od trenutka rojstva naprej smo pravi atomski Ëudeæ. DojenËka, ki tehta πtiri kilograme, sestavljaokoli 400.000.000.000.000.000.000.000.000 atomov.
Nekoliko vznemirjujoËe je, da bi, Ëe bi se lahko s pincetorazstavili na atome, nastal lepkupËek atomov, ki nikoli niso bili æivi in vendar so vsi nekoËsestavljali nas.
Za zaËetek se je moralo nekako zapleteno in ustrezno zdruæiti
na bilijone in bilijone atomov, da ste nastali. Ta ureditev je bila
tako posebna in edinstvena, da je πe nikoli prej ni bilo in je ne bo
nikoli veË. Skozi vaπe (upam) dolgo æivljenje bodo ti drobceni delci
neutrudno skrbeli za vaπ obstoj in vam omogoËili, da izkusite
prijetno bivanje.
Zakaj smo mi ravno miNekoliko zapleteno je, zakaj imajo atomi s tem toliko opravka.
»eprav toliko naredijo za nas, jim za nas dejansko ni niti malo
mar ‡ pravzaprav niti ne vedo, da obstajamo. »e smo natanËni,
niti tega ne vedo, da oni sami obstajajo. A dokler obstajamo,
se bodo naπi atomi ukvarjali le z eno nalogo: da mi ostanemo
res mi.
Zdaj pa πe slaba stran …Slaba stran te ureditve je, da so atomi muhasti.
Ne moremo se zanesti na to, da bodo zdræali dlje,
kakor je treba. Celo dolgo Ëloveπko æivljenje
ne traja dlje kot kakih 650.000 ur. Ko se ta
skromni mejnik pribliæuje, nas bodo naπi
atomi iz neznanih razlogov ustavili,
potem poËasi razgradili in
odjadrali poËet kaj drugega.
In za vas je tako zgodba konËana.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 14
»udeæ æivljenjaIn vendar smo lahko hvaleæni, da se je sploh zgodilo. Kolikor vemo,
se ni zgodilo nikjer drugje v vsem vesolju. To je precej nenavadno,
saj so atomi, ki se na Zemlji tako veselo zdruæujejo v æiva bitja,
drugod popolnoma enaki, a tega ne poËnejo.
Naj je v nekaterih pogledih æivljenje πe tako Ëudeæno, pa je na
kemiËni ravni izredno preprosto: potrebujete le ogljik, vodik, kisik
in duπik, malo kalcija, πËepec ævepla, za vzorec drugih popolnoma
obiËajnih elementov ‡ niË takega, Ëesar ne bi bilo mogoËe najti
v lekarni za vogalom. Edino, kar je pri atomih, ki nas sestavljajo,
posebnega, je prav to ‡ da nas sestavljajo. In prav to je seveda
resniËni Ëudeæ æivljenja.»e ne bi bilo atomov,ne bi bilo ne vode, nezraka, ne kamnov, nezvezd in ne planetov,
niti oddaljenih oblakovplina in vrteËih semeglic. Zato je ressreËa, da atomi so.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 15
Veliko ËiπËenjeRaziskovalca sta se trudila leto dni, da bi odkrila, od kod prihaja,
da bi ga lahko odstranila. Na novo sta sestavila merilne naprave,
preverila vse povezave, oËistila ventile. Splezala sta na anteno
in vse πpranjice in spoje prekrila z lepilnim trakom. Z metlo in πËetko
sta z vseh povrπin oËistila nekaj, kar sta pozneje v Ëlanku imenovala
flbela dielektriËna snov«, navadno pa to imenujemo ptiËji iztrebki.
NiË ni pomagalo.
Odzvanjanje velikega pokaLeta 1964 sta ameriπka znanstvenika Arno Penzias in Robert Wilson skuπala
usposobiti veliko komunikacijsko anteno v Bellovih laboratorijih v zvezni
dræavi New Jersey v ZDA. Stalno pa sta prejemala nekakπne motnje ‡ nenehen
πum v ozadju, zaradi katerega nista mogla opraviti naloge. ©um je prihajal
prav iz vseh smeri neba, dan in noË, ne glede na letni Ëas.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 16
17
Kukanje v vesolje
Zrenje v vesolje silahko predstavljatekot pogled navzgoriz preddverja stavbe Empire State v New Yorku.
V Ëasu predodkritjem Penziasain Wilsona so bilenajbolj oddaljenegalaksije, ki so jih lahko zapazili,pribliæno v 40. nadstropju.Najbolj oddaljenanebesna telesa ‡kvazarje ‡ je bilomogoËe videti nekjev 80. nadstropju.
Potem pa je vidnovesolje nenadomapriπlo vse do kakega centimetrapod stropomnajviπjeganadstropja.Nenadoma soznanstveniki lahkovideli in razumeliveliko veË.
vidnikvazarji
vidni veliki pok
vidnegalaksije
Medtem, nedaleË stran …Ne da bi raziskovalca za to vedela, so se kakih
50 kilometrov proË na Univerzi Princeton
ukvarjali z zamislijo, na katero je pred leti priπel
astrofizik George Gamow. Po njegovem naj bi,
Ëe bi pogledali dovolj globoko v vesolje, odkrili
kozmiËno flprasevanje« πe iz Ëasov velikega
poka. Menil je, da bi sevanje po dolgem obdobju,
ko je prepotovalo velikanske razseænosti vesolja,
na Zemljo prispelo kot mikrovalovi. Domneval
je celo, da bi jih lahko Bellova antena zaznala.
Pradavna svetloba©um, ki sta ga zaznavala Penzias in Wilson,
je bil seveda prav tisti, ki ga je bil Gamow
napovedal. Odkrila sta rob vesolja oziroma
vsaj rob vidnega dela vesolja, oddaljenega
150 milijard bilijonov kilometrov. flVidela« sta
prve fotone ‡ najstarejπo svetlobo sploh ‡ kot
mikrovalove, prav kakor je predvidel Gamow.
Na sporedu je veliki pokMimogrede, motnje zaradi kozmiËnega sevanja
smo æe vsi doæiveli. Nastavite televizor na
katerikoli program, ki ga ne sprejema, in okoli
1 odstotek motenj na flsliki« lahko pripiπete
starinskim ostankom velikega poka. Ko se
boste torej naslednjiË pritoæevali, da na televiziji
niËesar ni, se spomnite, da vedno lahko gledate
rojstvo vesolja!
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 17
V TO SMER PROTI
ROBU VESOLJANE OBUPAJ ŠE
NE
USTAVI SE
Vsi smo se æe kdaj vpraπali, kaj bi se zgodilo,
Ëe bi potovali Ëisto do roba vesolja in pogledali
Ëez. Kje bi bila naπa glava, Ëe bi jo potisnili
iz vesolja?
Kateri rob?Odgovor razoËara: do roba vesolja sploh ni mogoËe priti. Pa ne
samo zato, ker bi predolgo trajalo, da bi tja prispeli, temveË tudi
zato, ker nikoli ne moremo priti do zunanje strani roba, tudi Ëe
potujemo v ravni Ërti vse do neskonËnosti. Ne ‡ vrnili bi se na
izhodiπËe. To bi se zgodilo zato, ker je vesolje nam nedojemljivo
ukrivljeno. Ne æivimo v nekakπnem velikanskem, nenehno
raztezajoËem se balonu. Vesolje se krivi tako, da nima ne
pravega roba ne meje, hkrati pa je vendarle konËno.Vidno vesolje meri milijon milijonov milijonov milijonov(1.000.000.000.000.000.000.000.000) kilometrov.
Rob vesolja
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 18
Ploski moæicljiZa ponazoritev ukrivljenosti vesolja pogosto uporabijo prispodobo
moæiclja iz vesolja ploskih povrπin, ki πe nikoli ni videl krogle.
Ko se znajde na Zemlji in raziskuje po njenem povrπju, nikakor
ne bo nikoli priπel do roba. Morda se bo sËasoma vrnil na izhodiπËe
in bo ob tem izjemno pretresen, ker ne bo dojel, kako se je to
lahko zgodilo.
Kje smo torej MI?V vesolju smo na istem kot naπ zbegani ploπËati moæicelj, le da
nas grize πe dodatno vpraπanje ‡ kje neki smo MI v vsem tem?
Podobno kot ni roba vesolja, ni neke toËke, kamor bi se lahko
postavili in rekli: flTu se je vse zaËelo. Tole je najbolj srediπËna toËka
od vseh.« Lepo bi bilo æiveti v prepriËanju, da smo v srediπËu vsega,
in morda smo res. Vendar znanstveniki tega ne morejo matematiËno
dokazati.
To niti ne preseneËa. Konec koncev je vesolje velikansko. Mi ga
lahko dojemamo le toliko, kolikor je prepotovala svetloba v milijardah
let od njegovega nastanka. Po veËini teorij pa je πe veliko veËje.
»isto mogoËe je, da bi za zapis πtevila svetlobnih let do konca
tega veËjega, nevidnega vesolja potrebovali milijon niËel, ne le
deset ali sto.
NADALJUJ
»e bi nepretrgoma hodili leto dni s hitrostjo pet kilometrov na uro, biprehodili razdaljo 43.800 kilometrov‡ pribliæno razdaljo okoli sveta.Svetloba potuje s hitrostjo pribliæno1.079.252.850 kilometrov na uro in v istem Ëasu prepotuje razdaljoprek 9 bilijonov kilometrov, torejpride veË kot 220-milijonkrat okoli sveta.
ŠE NAPREJIN NAPREJ
IN NAPREJ
Zdaj pa se vkrcajmona vesoljsko ladjo
in se podajmo na raziskovanje tegaveliËastnega vesolja.
007_045_77915_SLO.qxd 10/12/09 7:36 AM Page 19
B i l l B r y s o n
Sve tovna uspešn ica v posebn i izda j i za mlade bra lce
ČIST
O KR
ATKA
ZGO
DOVI
NA S
KORA
J VS
EGA
Bill
Bry
son
Že veš, da:• je vsak atom v tvojem telesu sestavljal milijone
organizmov, preden je postal del tebe?• premoreš dovolj potencialne energije,
da eksplodiraš z močjo nekaj vodikovih bomb?• so učenjaki včasih verjeli, da lahko navadne
kovine spremenijo v srebro in zlato? Kratka zgodovina skoraj vsega, uspešnica, ki je osvojila svet, je doživela posebno izdajo za mlajše bralce. Bill Bryson kratkočasno in duhovito pripoveduje zgodbo o našem planetu in ljudeh, ki so raziskovali njegove skrivnosti. Razkril ti bo naravne zakone, čudaške znanstvenike, nenavadne teorije, velika znanstvena odkritja in neverjetni splet naključij, ki te je pripeljal na planet Zemljo.
27,95 €
CISTO KRATKA ZGODOVINA oprema 09.indd 1 11/3/09 6:33:46 AM
top related