deinstitucionalizacija zdravstveni vidik

DEINSTITUCIONALIZACIJAZDRAVSTVENI VIDIK

Izr.prof. dr. Vesna Švab

Vsebina

• Definicije• Službe za duševno zdravje na primarni ravni• Skupnostne psihiatrične delovne skupine v

Sloveniji• Problemi obravnave ljudi z duševnimi

motnjami

Mednarodne smernice in EU glede organizacije služb za duševno zdravje predlagajo vladam, da organizirajo psihiatrične službe skupnostno, kar pomeni, da naj na definiranih regionalnih območjih povežejo obstoječe oblike pomoči v okviru zdravstvenih, socialnih in nevladnih služb. V to organizacijo naj bodo čim bolj neposredno vključeni tudi pacienti in njihovi svojci ki naj sodelujejo pri načrtovanju, ustanavljanju in pri nadzoru nad njihovim delovanjem.

World Health Organization. Mental health: facing the challenges, building solutions: report from the WHO European Ministerial Conference. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2005

WHO/WONCA. Integrating mental health into primary care: A global perspective. Geneva 2008

SKUPNOSTNA OBRAVNAVA• je organizacija služb za duševno zdravje, • ki zagotavlja učinkovito obravnavo oseb z duševnimi motnjami (zdravstveno in socialno

varstvo, delovno usposabljanje, zaposlovanje, izobraževanje, nastanitev s podporo in druge rehabilitacijske storitve predvsem osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami)

• za opredeljeno skupino prebivalstva • v skladu z njihovimi potrebami. • Vključuje zdravstvene, socialne in druge službe, zdravljenje, rehabilitacijo ter formalne in

neformalne mreže pomoči. • Skupnostna obravnava je torej organizacija mreže interdisciplinarnih služb, ki zagotavljajo

zdravstveno in socialno varstvo, delovno usposabljanje, zaposlovanje, izobraževanje, nastanitev s podporo in druge rehabilitacijske storitve predvsem osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, ki tako pomoč najbolj potrebujejo. Izvajajo jo javne službe socialnega in zdravstvenega varstva, zaposlovanja in izobraževanja.

• LOKALNA ORGANIZACIJA.

ORGANIZACIJA NA OSNOVNI RAVNI ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA VARSTVA

Monthly Prevalence Estimates of Illness in the Community

Source: White et al, N Engl J Med 1961; 265: 885-92.

Adult population at risk

Adults reporting one or more illnesses or injuries per month

Adults consulting a physician one or more times per month

9 adult patients admitted to a hospital per month

5 adult patients referred to another physician per month

1 adult patient referred to a university medical center per month

1000

750

250

7

RAZLOGI ZA INTEGRACIJO SKRBI NA OSNOVNO RAVEN IN DEINSTITUCIONALIZACIJO

1. Veliko breme duševnih motenj

2. Prepletenost telesnih bolezni in duševnih motenj

3. Vrzel kar se tiče zdravljenja je ogromna

4. Osnovna raven skrbi izboljša dostopnost

5. Osnovna raven izboljša upoštevanje človekovih pravic

6. Osnovna raven skrbi je dostopnejša in cenovno bolj učinkovita

7. In ima dobre izide glede zdravjaStarfield B, Shi L. Policy relevant

determinants of health: an international perspective. Health Policy 2002; 60(3):201-

218.

PREDNOSTI OBRAVNAVE NA OSNOVNI RAVNI

• Skrb za duševno zdravje na osnovni ravni zdravstvenega in socialnega varstva promovira spoštovanje človekovih pravic

• Je učinkovito• In večinoma bolj pravočasno• Omogoča vrnitev v domače okolje • Na delo• V socialno mrežo• Pacienti so z njim bolj zadovoljni

Starfield B, Shi L. Policy relevant determinants of health: an international perspective. Health Policy 2002; 60(3):201-218.

POVZETEK

• DRŽAVE Z DOBRO RAZVITO PRIMARNO RAVNIJO OSKRBE:

• Imajo manjše celotne stroške• in na splošno bolj zdravo populacijo• Dostopnost osnovne ravni zmanjša posledice neenakosti

SKUPNOSTNA OSKRBA NA LOKALNI RAVNI RS: PSIHIATRIČNI TIMI V SKUPNOSTI (CMHT)

POVEZATI NA LOKALNEM NIVOJU

– Osnovno zdravstveno varstvo• zdravniki • medicinske sestre v splošnih ambulantah in

dispanzerjih za mlade• patronažne medicinske sestre• reševalci

– Psihiatrične službe– Nevladne organizacije– Centre za socialno delo

http://www.rcpsych.ac.uk/expertadvice/treatments/communityteams.aspx

VRSTE SKUPNOSTNIH PSIHIATRIČNIH DELOVNIH SKUPIN

• Lokalni skupnostni timi (CMHT)• Timi za intenzivno obravnavo (ACT)• Timi za zdravljenje na domu (home treatment)• Timi za delo z družinami in z otroki• Forenzični timi• Timi za gerontopsihiatrično populacijo• Timi za zgodnje odkrivanje in preprečevanje

(early intervention, early psyhosis)

LOKALNI SKUPNOSTNI TIMI• so temeljna celica za razvoj skupnostnih psihiatričnih služb • psihiater, psiholog, socialni delavec, medicinske sestre in

delovni terapevti. • delujejo na področjih z 50 000 do 100 000 prebivalcev in

odgovarjajo na potrebe po zdravljenju pacientov s kroničnimi duševnimi motnjami in na potrebe drugih posameznikov, ki imajo hude duševne motnje in potrebujejo takojšnjo psihiatrično oskrbo.

• na način spremljanja in zdravljenja na njihovem domu, hkrati pa obvladujejo tudi krizne situacije in asistirajo osnovnemu zdravstvenemu varstvu pri njihovem delu z ogroženimi pacienti.

Thornicroft G& Tansella M. Components of modernmental health service:a pragmatic balance of community and hospital care Overview of systematic evidence. British Journal of Psychiatry 2 0 0 4; 1 8 5: 2 8 3-290

Semrau M, Barley EA, Law A & Thornicroft G. Lessons learned in developing community mental health care in Europe. World Psychiatry 2011;10:217-225

While D, Harriet Bickley H, Roscoe A, Windfuhr K, Rahman S, Shaw J, Appleby L, Kapur N. Implementation of mental health service recommendations in England and Wales and suicide rates, 1997–2006: a cross-sectional and before-and-after observational study. The

Lancet 2012; 379( 9820): 1005-12

• Pregled RCT (randomiziranih raziskav) glede skupnostne obravnave na osnovni ravni zdravstvenega varstva kaže, da so te službe uspešne pri zmanjševanju sprejemov v bolnišnice, da izboljšajo zadovoljnost pacientov.

• izboljšamo zadovoljnost pacientov znižamo stroške hospitalnih psihiatričnih obravnav in dolgoročno zmanjšamo število sprejemov oseb z psihiatričnimi duševnimi motnjami v zavode in zmanjšam pogostost samomora

OBRAVNAVA

Skupnostni tim (psihiater, psiholog, DMS, del ter., soc.del.) poišče paciente, ki potrebujejo pomoč in zdravljenje

Oceni potrebe

Pripravi zdravstveni del načrtaSe poveže z drugimi izvajalci Izvaja načrt: spremljanje na domu ali napotitev

POTEK DOGOVARJANJ Z MZ

• Posvetovalno telo oblikovano 2011• Akcijski plan pripravljen in sprejet v začetku

2012• Protokol pripravljen v februarju 2012• Financiran z ZZZS v septembru 2013• Vmes poskusi blokade projekta s strani PB• Ustanovljeni le 4 timi: širjenje ni načrtovano.

AKCIJSKI PLAN SKUPNOSTNE PSIHIATRIJE

• Psihiatrični timi za spremljanje in preventivo najprej v najbolj deprivirane regije

• Pokriti celo Slovenijo do 2015• Določene sestave delovnih skupin• Določen način ocenjevanja potreb in stanja• Izobraževanje izvedeno • Izvajanje preventive samomora v povezavi s drugimi

skupnsotnimi službami• Določena sredstva

• Vključenih 191 pacientov v 4 regijah

PROBLEM 1: DOSTOP

MENTAL HEALTH INDICATORS

GDP SUICIDE

SDR: - 19 20 - 25 26 - 31 32 - 37 38 - 43 44 - 49 50 -

Področja s slabimi kazalci duševnega zdravja (samomor) so področja z najslabšo dostopnostjo psihiatričnih služb

13

5-(23)

7-9

17-20

84-102

36-38

2-5

5-6

1-2

2-5

3

PROBLEM2 : ORGANIZACIJA

Probklem 1: bolnišnična organizacijaHierarhična, pomanjkanje timskega dela ,paralelna organizacija

ACT TIMI

• Skep zdravstvenega sveta 2008: spremljajo najtežje odpuščene paciente

• Bistveno zmanjšali hospitalizacije pri pacientih, ki so jih spremljali

• Težave: Idrija - sporadično spremlja paciente v celi zahodni Sloveniji, brez ocene potreb, slabo sodelovanje z drugimi službami v skupnosti, visoki stroški

• Pomanjkljivo izobraženo osebje na področju pravic

PROBLEM 3: FRAGMENTACIJA OSKRBE

ZA PACIENTE S KRONIČNIMI IN HUDIMI DUŠEVNIMI MOTNJAMI

• ACT timi• Lokalni skupnostni timi• Koordinatorji obravnave na CSD• NVO• Nadzorovana obravnava• Socialni zavodi z različnimi projekti

PROBLEM 3: STIGMA

• Ni ocene potreb• Ni ocene stanja• Ni usklajene in z dokazi podprte preventive• Načrtovanje v ozkih priviligiranih skupinah• Pomanjkanje in zmanjševanje sredstev za rehabilitacijo• Ni direktne vkljujčitve pacientov in svojcev v organizacijo služb• Ne upošteva se zahtev civilne družbe• Od NVO se zahteva enotno mnenje• Minimalna sredstva v osnovno raven kjer je največ potreb• Maksimalna sredstva v institucionalne oblike, ki so tudi najbolj

restriktivne• Ni kontinuitete• Ni sistematične pomoči in zdravljenja v odročnih predelih• Izobraževanje poteka v bolnicah, kjer je diskriminacije največ,• Huda diskriminacija obolelih in njihovih družin na vseh ravneh oskrbe

ODGOVORI (WHO, WONCA, EU MHAP)

EVROPSKI NAČRT ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 2013

• Izboljšati duševno zdravje populacije in zmanjšati breme duševnih motenj z preventivo in promocijo usmerjeno predvsem na občutljive skupine

• Spoštovati ljudi z duševnimi motnjami in promovirati njihovo socialno vključitev ter omogočiti primerljive možnosti z drugimi, da dosežejo visoko kakovost življenja ter se boriti proti stigmi, diskriminaciji in socialni izolaciji;

• Izboljšati dostop in omogočiti uporabo varnih, kompetentnih in učinkovitih služb v skupnosti.

• Zaveza k deinstitucionalizaciji v skladu z CRPD.

Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da se ljudem z različnimi manjšimi zmožnostmi, tudi tistim, ki imajo duševne motnje, zagotovi obravnava čim bliže njihovega doma in da se preprečuje institucionalizacije.

Konvencija o pravicah invalidov. 6.7.2012 iz spletne strani: http://www.dcdd.nl/reader/pdf/A3/CRPD-Slovenian.pdf

THE END I can not go on longer.I hear voices again. I will not be hospitalised this time.I am all alone.I have let everyone down.I am sorry.Sometimes it is just too hard to live.

Community care is a human right.BASEL DECLARATION ON COMMUNITY CARE

Basel, Switzerland25th September 2011