diplomsko delo - connecting repositoriesdramatizacija na istoimensko temo kot zakljuĉna...
Post on 31-Jan-2021
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Ana Trafela
MARIBOR, 2015
-
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
PLESNA DRAMATIZACIJA »PAJEK«,
PROJEKTNO UČNO DELO V OPB
Mentorica: mag. Olivera ILIĆ
Kandidatka: Ana TRAFELA
MARIBOR, 2015
-
Lektorica: Ana Koritnik, prof. slov.
Prevajalec: Mirko Škundrić, prof. nem. in ang.
-
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Oliveri Ilić za strokovne nasvete, razumevanje,
prijaznost in podporo pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Koritnik, prof. slov., za vso pomoĉ in podporo
pri oblikovanju ter izboljšanju jezikovne in oblikovne plati besedila, prevajalcu
Mirku Škundriću, prof. nem. in ang., in br. Andreju Fegušu za skladbo.
Zahvaljujem se mojemu moţu, ki mi je v ĉasu študija stal ob strani in verjel vame,
ter najinim sedmim otrokom – gonilni sili vsega, kar v ţivljenju poĉnem.
Zahvala ravnateljici OŠ Videm in sedanjemu v. d. ravnatelja, razredniĉarki 2. e in
uĉencem oddelka podaljšanega bivanja, ki so sodelovali v projektu »Pajek«.
Prav tako pa se ţelim zahvaliti tudi vsem, ki so mi kakorkoli nesebiĉno pomagali
tako v ĉasu študija kot pri nastajanju tega dela.
-
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Ana Trafela, roj. 8. 7. 1968, študentka Pedagoške fakultete Univerze v
Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom
Plesna dramatizacija »Pajek«, projektno učno delo v OPB, izdelano pod
mentorstvom mag. Olivere Ilić, predavateljice, avtorsko delo. V diplomskem delu
so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
________________________
(podpis študentke)
-
POVZETEK
Diplomsko delo zajema plesno dejavnost uĉencev v oddelku podaljšanega bivanja
v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju osnovne šole. Nakazuje pa tudi izziv,
pred katerim se znajde vzgojitelj predšolskih otrok, ki se zaposli kot uĉitelj
podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj nima izkušenj z delom na tem podroĉju iz
ĉasa študija. Pri svojem delu zaĉne povezovati Kurikulum za vrtce in uĉne naĉrte
za osnovno šolo in iskati poti za popestritev vsebin. Tako zaide tudi v vode
projektnega dela.
V prvem delu so tako predstavljena teoretiĉna izhodišĉa: podaljšano bivanje,
projektno uĉno delo, ples in plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce in uĉnih naĉrtih
za osnovno šolo ter plesna dramatizacija.
V drugem delu pa sta predstavljena projekt »Pajek« in izvedena plesna
dramatizacija na istoimensko temo kot zakljuĉna predstavitev projekta.
Celoten projekt je bil realiziran v neposrednih pedagoških delovnih pogojih v OŠ
Videm, Videm pri Ptuju, v oddelku podaljšanega bivanja (2. in 3. razred).
Ključne besede: podaljšano bivanje, projektno uĉno delo, ples, plesna vzgoja v
prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju osnovne šole in v vrtcu, plesna
dramatizacija.
-
ABSTRACT
This diploma paper includes pupil’s dance activities in the extended stay group in
the first stage of elementary education. It also indicates the challenges which a
kindergarten teacher faces when working as a teacher in a elementary school’s
extended stay group due to the lack of experience and knowledge of this working
field originating from his study. During his work, the teacher begins to connect
the curricula of kindergartens and elementary schools in order to diversify it and
to make it more interesting. By doing so, he eventually also progresses to project
work.
The first part of the thesis presents the following theoretical frameworks:
extended stay, project work, dance and dance education in the curricula of
kindergartens and elementary schools as well as dance dramatization.
The second part presents the "Spider" project and the performed dance
dramatization of the eponymous theme as the project’s final presentation.
The entire project was carried out under genuine teaching conditions at the Videm
elementary school (Videm is a town near the Ptuj) in the extended stay group (2nd
and 3rd
grade).
Key words: extended stay, project work, dance, dance education in the first stage
of elementary and kindergarten education, dance dramatization
-
KAZALO
1 UVOD .............................................................................................................. 1
2 PODALJŠANO BIVANJE ............................................................................. 2
2.1 USTVARJALNO PREŢIVLJANJE PROSTEGA ĈASA ............................... 2
2.1.1 Kaj je ustvarjalno preţivljanje prostega ĉasa ............................................ 2
2.1.2 Operativni cilji ustvarjalnega preţivljanja prostega ĉasa .......................... 3
2.2 SPROSTITVENA DEJAVNOST ................................................................... 3
2.2.1 Dejavnosti v okviru sprostitvene dejavnosti ............................................. 3
2.2.2 Kaj je sprostitvena dejavnost .................................................................. 4
2.2.3 Operativni cilji sprostitvene dejavnosti .................................................... 4
2.3 SAMOSTOJNO UĈENJE .............................................................................. 4
2.3.1 Kaj je samostojno uĉenje ......................................................................... 4
2.3.2 Operativni cilji samostojnega uĉenja ....................................................... 5
2.4 PREHRANA OZ. KOSILO ............................................................................ 6
3 PROJEKTNO UČNO DELO ......................................................................... 7
3.1 TIPI PROJEKTOV ........................................................................................ 7
3.2 SPECIFIĈNE ZNAĈILNOSTI PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA .............. 8
3.3 NAĈELA PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA............................................... 8
3.4 VELIKOST (DOLŢINA) PROJEKTOV ........................................................ 8
3.5 ETAPE PROJEKTNEGA UĈNEGA DELA .................................................. 9
3.5.1 Pobuda (iniciativa) ............................................................................... 9
3.5.2 Skiciranje (razĉlenitev pobude) ........................................................... 10
3.5.3 Naĉrtovanje ........................................................................................ 11
3.5.4 Izvajanje ............................................................................................. 11
3.5.5 Sklepni del ......................................................................................... 11
3.5.6 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del ............................................. 12
3.6 SODELUJOĈI V PROJEKTU ..................................................................... 12
3.7 PROJEKTNO UĈNO DELO V OPB ........................................................... 12
4 PLES, PLESNA VZGOJA IN PLESNA DRAMATIZACIJA .................... 14
4.1 PLES ........................................................................................................... 14
4.1.1 Korenine plesa....................................................................................... 14
4.1.2 Pomen gibanja in plesa za otroke ........................................................... 15
4.2 PLESNA VZGOJA ...................................................................................... 16
-
4.2.1 Plesna vzgoja in ustvarjalni gib v vrtcu in šoli ....................................... 16
4.2.2 Vrste gibalnih dejavnosti v vrtcu in v šoli ............................................. 17
4.2.2.1 Gibalne in rajalne igre..................................................................... 18
4.2.2.2 Pantomima..................................................................................... 18
4.2.2.3 Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno
dramatiziranje ............................................................................................ 19
4.2.2.4 Gibalne didaktiĉne igre .................................................................. 19
4.2.3 Plesno izraţanje, ustvarjanje in sporoĉanje ............................................ 20
4.2.4 Naĉela plesne vzgoje ............................................................................ 21
4.2.5 Metode plesne vzgoje ........................................................................... 21
4.2.5.1 Metoda vodenja .............................................................................. 21
4.2.5.2 Metoda izmišljanja (improvizacija) ................................................. 22
4.2.5.3 Metoda od vodenja k izmišljanju (improvizaciji) ............................ 22
4.2.5.4 Metoda od izmišljanja (improvizacije) k vodenju ............................ 22
4.3 PLESNA VZGOJA V KURIKULUMU ZA VRTCE ................................... 22
4.3.1 Umetnost ............................................................................................... 22
4.3.1.1 Operativni cilji (umetnosti) plesne vzgoje: ..................................... 23
4.3.1.2 Primeri plesnih dejavnosti .............................................................. 24
4.3.2 Povezovanje plesne vzgoje z drugimi podroĉji umetnosti iz Kurikuluma25
4.3.3 Povezovanje plesne vzgoje in drugih vzgojnih podroĉij iz Kurikuluma .. 25
4.3.3.1 Gibanje ........................................................................................... 25
4.3.3.2 Jezik ............................................................................................... 26
4.3.3.3 Druţba ............................................................................................ 26
4.3.3.4 Narava ............................................................................................ 26
4.3.3.5 Matematika ..................................................................................... 27
4.4 PLESNA VZGOJA V UĈNEM NAĈRTU ZA PRVO VZGOJNO-
IZOBRAŢEVALNO OBDOBJE V OSNOVNI ŠOLI ........................................ 28
4.4.1 Gibalno-plesne dejavnosti pri pouku športne vzgoje .............................. 28
4.4.1.1 Cilji športa (plesnih iger) v prvem VIO ........................................... 28
4.4.1.2 Praktiĉne vsebine sklopa plesne igre v prvem VIO .......................... 29
4.4.2 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku glasbe .............. 30
4.4.3 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku jezika .............. 31
4.4.4 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku likovne vzgoje 32
-
4.4.5 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku spoznavanja
okolja ............................................................................................................. 32
4.4.6 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku matematike ..... 33
4.5 PLESNA DRAMATIZACIJA ...................................................................... 34
4.5.1 Kaj je plesna dramatizacija .................................................................... 34
4.5.2 Scenska uprizoritev plesne dramatizacije ............................................... 34
4.5.3 Metodiĉni postopek pri plesni dramatizaciji: .......................................... 35
4.5.4 Tekst pri plesni dramatizaciji ................................................................. 35
4.5.5 Dramske vloge otrok ............................................................................. 36
4.5.6 Trajanje plesne dramatizacije ................................................................ 37
4.5.7 Pogostnost pojavnosti plesne dramatizacije pri delu v vrtcu in šoli ........ 37
5 VSEBINSKA OPREDELITEV .................................................................... 38
5.1 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE ............................................................... 38
5.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................... 38
5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................................... 39
5.4 RAZISKOVALNE METODE ...................................................................... 39
5.5 RAZISKOVALNI VZOREC ....................................................................... 40
5.6 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ........................................................ 40
6 PROJEKT »PAJEK« .................................................................................... 41
6.1 UTEMELJITEV PROJEKTA ...................................................................... 41
6.2 UDELEŢENCI V PROJEKTU ..................................................................... 41
6.3 CILJI PROJEKTA ....................................................................................... 42
6.3.1 Splošni cilji projekta .............................................................................. 42
6.3.2 Cilji projekta po uĉnih podroĉjih ........................................................... 42
6.3.2.1 Plesna vzgoja .................................................................................. 42
6.3.2.2 Glasbena vzgoja ............................................................................. 43
6.3.2.3 Likovna vzgoja ............................................................................... 44
6.3.2.4 Športna vzgoja ................................................................................ 45
6.3.2.5 Slovenšĉina .................................................................................... 46
6.3.2.6 Spoznavanje okolja ......................................................................... 46
6.3.2.7 Matematika ..................................................................................... 47
6.4 POBUDA ..................................................................................................... 48
6.5 SKICIRANJE PROJEKTA .......................................................................... 50
6.6 NAĈRT DELA ............................................................................................ 50
-
6.7 IZVEDBA PROJEKTA ............................................................................... 56
6.7.1 Vsebine projekta, naĉrtovane v tedenskih naĉrtih ................................... 57
6.7.2 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del ................................................ 68
6.8 IZVEDBA PLESNE DRAMATIZACIJE ..................................................... 68
6.8.1 Cilji plesne dramatizacije: ..................................................................... 68
6.8.2 Metode dela ........................................................................................... 69
6.8.3 Literarna predloga za plesno dramatizacijo »Pajek« ............................. 69
6.8.4 Glasba za plesno dramatizacijo ............................................................. 70
6.8.5 Sestava plesne dramatizacije................................................................. 70
6.8.6 Koreografija plesne dramatizacije – prva delna naloga ......................... 71
6.8.7 Priprava kostumov – druga delna naloga............................................... 81
6.8.8 Priprava scene – tretja delna naloga ...................................................... 82
6.8.9 Dogovarjanje za nastop, vkljuĉevanje v razredni program – ĉetrta delna
naloga ............................................................................................................ 83
6.8.10 Izdelava vstopnic za otroke iz vrtca – peta delna naloga....................... 84
6.8.11 Izdelava spominkov za starše in uĉitelje – šesta delna naloga (Priloga I)
...................................................................................................................... 84
6.8.12 Priprava programskega lista – sedma delna naloga (Priloga H) ............ 84
6.8.13 Nastop za otroke iz vrtca in vzgojiteljici .............................................. 84
6.8.14 Nastop za starše nastopajoĉih uĉencev in za uĉitelje ............................ 87
6.8.15 Refleksija nastopajoĉih otrok, staršev in otrok – gledalcev .................. 87
6.8.16 Predstavitev doseţkov plesne dramatizacije in celotnega projekta ........ 89
6.8.17 Vrednotenje in evalvacija dela ............................................................. 89
7 SKLEP ........................................................................................................... 91
VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 94
PRILOGE .......................................................................................................... 1
-
KAZALO SLIK
Slika 1: Opazovanje pajkov ................................................................................ 59
Slika 2: Razstava likovnih izdelkov.................................................................... 60
Slika 3: Ustvarjanje z odpadnimi materiali ......................................................... 62
Slika 4: Ustvarjanje z odpadnimi materiali ......................................................... 62
Slika 5: Improvizacija gibalnih motivov ............................................................. 64
Slika 6: Kostum pajka ........................................................................................ 66
Slika 7: Jutro v Pajkovi vasi ............................................................................... 71
Slika 8: Miha plete mreţo .................................................................................. 72
Slika 9: Pajek Miha se skriva pred Konradovimi udarci ..................................... 75
Slika 10: Pajek Miha beţi................................................................................... 76
Slika 11: Zapredanje ujetih muh ......................................................................... 77
Slika 12: Hudobnega Konrada ni veĉ ................................................................. 79
Slika 13: Veselica v Pajkovi vasi ....................................................................... 81
Slika 14: Muhi ................................................................................................... 82
Slika 15: Del pajkove mreţe v uĉilnici (scena) ................................................... 83
Slika 16: Risbice otrok (gledalcev) iz vrtca ........................................................ 86
Slika 17: Notni zapis z besedilom pesmi Pajek ..................................................... 3
Slika 18: Spominsko darilce ............................................................................... 14
-
1
1 UVOD
Delo v oddelku podaljšanega bivanja (OPB) je specifiĉno delo v osnovni šoli
(OŠ). Od vzgojitelja, ki se v njem znajde v vlogi uĉitelja, se v praksi priĉakuje, da
bo obvladal uĉne vsebine in didaktiko pouka, ĉeprav ima skozi izobraţevanje za
svoj poklic malo moţnosti, da se sreĉa s to tematiko.
Tako se znajde na kriţpotju iskanja povezave med Kurikulumom za vrtce in
uĉnimi naĉrti za osnovno šolo, med vsebinami, cilji, metodami in uĉnimi
postopki – išĉe torej razlike in podobnosti, morebitno nadgradnjo vsebin in ciljev
in njihovo dopolnjevanje.
Prav iz opisane problematike, v kateri se znajde vzgojitelj v tovrstni situaciji, smo
izhajali, ko smo snovali zametke tega diplomskega dela in izvajali opisano
projektno delo v oddelku podaljšanega bivanja.
Tako so v teoretiĉnem delu diplomskega dela opredeljeni naslednji pojmi:
podaljšano bivanje, projektno uĉno delo, cilji uĉnih predmetov prvega vzgojno-
izobraţevalnega obdobja (ki so zajeti v empiriĉnem delu diplomskega dela in
nakazujejo medpredmetne povezave med uĉnimi predmeti samimi, pa tudi med
Kurikulumom za vrtce in šolskimi uĉnimi naĉrti), ples in plesna vzgoja. Slednja
namreĉ igrata pomembno vlogo v svetovnem trendu holistiĉnega (celostnega)
pristopa v vzgoji in izobraţevanju. Pomembno vlogo pa imata seveda tudi v
opisanem in izpeljanem projektu.
V drugem delu diplomskega dela je opisan projekt »Pajek«: cilji, hipoteze, potek
projekta, naĉrtovane dejavnosti, vkljuĉene v projekt »Pajek«, in sicer s posebnim
poudarkom na pripravi in izvedbi zakljuĉnega nastopa oz. predstavitvi s plesno
dramatizacijo.
-
2
2 PODALJŠANO BIVANJE
Podaljšano bivanje (PB) je oblika vzgojno-izobraţevalnega procesa, ki ga šola
organizira po pouku in je namenjeno uĉencem od 1. do 6. razreda (Delovna
skupina za pripravo koncepta PB, 2005).
Podaljšano bivanje, kakor tudi druge oblike varstva uĉencev izven pouka, urejata
Zakon o OŠ (Ur.l. RS, št. 12, VI/96) v 20., 21., 22. in 26. ĉlenu in Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (Ur.l. RS, št. 12,VI/96) v 81.
in 82. ĉlenu, in sicer: »Podaljšano bivanje /…/ organizira šola v okviru
razširjenega programa« (20. ĉl. ZOŠ) /…/. »V ĉasu podaljšanega bivanja se
uĉenci uĉijo, /…/ in sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih
dejavnostih« (21. ĉl. ZOŠ).
V PB se uĉenci vkljuĉujejo prostovoljno, in sicer s prijavo staršev in v okviru
pravil, ki jih doloĉi šola. Vsebovati mora naslednje elemente:
− samostojno učenje,
− prehrano,
− sprostitveno dejavnost,
− ustvarjalno preţivljanje prostega časa (prav tam).
Cilji PB se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraţevalnimi cilji pouka ob
upoštevanju interesov, potreb in ţelja uĉencev in njihovih staršev (prav tam).
Zaradi narave diplomskega dela se bomo opredelili predvsem na dve sestavini
dela v oddelku podaljšanega bivanja, in sicer na: ustvarjalno preţivljanje prostega
ĉasa (UPPĈ) ter sprostitveno dejavnost (SD), opisali pa bomo tudi ostala dva
elementa dela v oddelku podaljšanega bivanja (OPB).
2.1 USTVARJALNO PREŢIVLJANJE PROSTEGA ČASA
2.1.1 Kaj je ustvarjalno preživljanje prostega časa
Ustvarjalno preţivljanje prostega ĉasa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu,
sprostitvi, poĉitku in v kateri uĉenci nimajo uĉnih obveznosti. Uĉencem omogoĉa
-
3
ukvarjanje z razliĉnimi vsebinami po njihovi izbiri. Uĉitelj usmerja uĉence v
aktivnosti, ki naj imajo doloĉen cilj, ob ĉemer upošteva in omogoĉa razvoj
njihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih podroĉjih razvoja osebnosti:
spoznavnem, telesno-gibalnem, socialnem, ĉustvenem, motivacijskem, estetskem
in moralno-etiĉnem (prav tam).
»Aktivnost poteka v okviru vsebin, ki jih ustvarjajo uĉenci, uĉitelj pa je animator
dejavnosti. Uĉitelj lahko uĉence motivira za aktivno odzivanje na /…/ dogodke, ki
se jim zdijo zanimivi, in jih spodbudi, da svoje izdelke predstavijo vrstnikom,
staršem in uĉiteljem« (prav tam, str. 11).
2.1.2 Operativni cilji ustvarjalnega preživljanja prostega časa
Uĉenci razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem /…/ in
drugih podroĉjih; razumejo in doţivijo pomen aktivno preţivetega
prostega ĉasa za sprošĉeno poĉutje in osebni razvoj; utrjujejo stara in
pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh podroĉjih osebnostnega
razvoja, še zlasti se nauĉijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede
na svoje interese; se uĉijo usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati
razliĉne vloge v skupini in ob tem spoznavajo sebe in druge ter se
uĉijo ceniti in sprejemati drugaĉnost; se sooĉajo z rezultati osebnega
in skupnega dela in jih v obliki predstavitev /…/ prikaţejo tudi drugim
(prav tam, str. 11).
2.2 SPROSTITVENA DEJAVNOST
2.2.1 Dejavnosti v okviru sprostitvene dejavnosti
To so dejavnosti v povezavi z uĉnimi naĉrti za prvo vzgojno-izobraţevalno
obdobje osnovne šole (VIO OŠ) in dejavnosti, ki se navezujejo na druga podroĉja
razvoja (zdravstveno-telesno podroĉje, rekreativno-zabavno podroĉje, kulturno-
estetsko podroĉje, delovno-tehniĉno podroĉje, raziskovalno podroĉje in ekološko
podroĉje) (Vuĉnjak, 2013).
-
4
Podrobneje pa te dejavnosti opredeli uĉiteljica v OPB:
»Dejavnosti s podroĉij osebnostnega razvoja in dejavnosti z razliĉnih predmetnih
podroĉij so medsebojno moĉno povezane. K njim lahko prištejemo socialne igre,
bonton, solidarnost, empatijo, timsko delo, mediacijo, delovne navade, okoljsko
vzgojo, razvijanje roĉnih spretnosti, organizacijo, osredotoĉanje na lasten jaz«
(Vinko, 2013, str. 25).
2.2.2 Kaj je sprostitvena dejavnost
Sprostitvena dejavnost je ĉas za poĉitek, sprostitev, obnavljanje psihofiziĉnih
moĉi uĉencev in »se odvija v aktivni in pasivni obliki. /…/ Uĉitelj zagotovi
pogoje za sprostitev in pri tem uĉence spodbuja, jim svetuje, se dogovarja in
sodeluje z njimi. /…/ Metode, s katerimi dosega cilje, so: igre /…/ likovno
ustvarjanje, poslušanje glasbe /…/ branje, pogovor, sprehod /.…/ Aktivnost in
prostor si uĉenci s pomoĉjo uĉitelja izberejo sami glede na moţnosti« (Delovna
skupina za pripravo koncepta PB, 2005, str. 11).
2.2.3 Operativni cilji sprostitvene dejavnosti
Uĉenci razumejo in doţivijo sprostitev in oddih med delom kot nujni
element zdravega naĉina ţivljenja; se uĉijo sprejemljivih in
uĉinkovitih naĉinov sprošĉanja in pridobivajo tovrstne mentalno-
higienske navade; zadovoljujejo svoje potrebe po poĉitku, gibanju,
socialnih stikih, igri; se v situaciji igre uĉijo in utrjujejo znanje,
razliĉne intelektualne spretnosti, socialne vešĉine, sprejemajo pravila
in norme, razvijajo domišljijo; razvijajo smisel za humor; širijo
izkušnje s podroĉja narave, kulture, umetnosti (prav tam, str. 11–12).
2.3 SAMOSTOJNO UČENJE
2.3.1 Kaj je samostojno učenje
Samostojno uĉenje je aktivnost, ki je namenjena navajanju uĉencev na redno,
kakovostno in samostojno opravljanje uĉnih obveznosti. Pri tem naj bi se uĉenci
-
5
navajali na utrjevanje, širjenje, poglabljanje, sistematiziranje in uporabo novih
znanj, ki so jih pridobili pri pouku ali izven njega (prav tam).
Uĉni naĉrt, namenjen zaposlenim strokovnim delavcem v OPB, predvideva, da se
proces samostojnega uĉenja, glede na bioritem uĉencev, priĉenja najmanj eno uro
po kosilu. Poteka pa lahko na razliĉne naĉine, ki naj jih uĉitelj izbere skupaj z
uĉenci. Zato mora uĉitelj poznati tehnike, oblike in metode uspešnega uĉenja, ki
jih prilagaja uĉencem in uĉnim vsebinam. Pri tem izhaja iz ciljev pouka, ki jih
individualizira v dogovoru z razrednimi uĉitelji (prav tam).
2.3.2 Operativni cilji samostojnega učenja
Uĉenci povezujejo, utrjujejo in poglabljajo uĉno snov in se uĉijo
samostojno pripravljati za pouk; se uĉijo uporabljati pridobljena
védenja in spoznanja in tako razvijajo motivacijo za nadaljnje uĉenje;
se skozi izkušnjo nauĉijo razumevati, kakšen uĉni tip so /…/; se uĉijo
oblikovati lastno uĉno metodo, tako da s pomoĉjo uĉitelja opustijo
manj uĉinkovite metode in prevzamejo tiste, ki so na individualni
ravni bolj uĉinkovite; se uĉijo uĉiti razliĉne predmete razliĉno; se
uĉijo naĉrtovati svoje delo /…/ in pripraviti delovni prostor /…/; se
uĉijo zbrano zaĉeti in delo tudi opraviti; se uĉijo upoštevati navodila;
se uĉijo uporabljati uĉbenike; se uĉijo uporabljati razliĉne vire /…/; se
uĉijo znanje predstaviti drugim /…/; se uĉijo partnerskega uĉenja, v
katerem je uĉitelj le animator /…/; se uĉijo nuditi uĉno pomoĉ ali jo
poiskati; se uĉijo reflektirati in evalvirati svoje delo: interpretirati
rezultate, razumeti napake in jih popraviti; se uĉijo sodelovati pri
reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v
skupini (organiziranje dela v skupini, integriranje v delo skupine)
(prav tam, str. 10).
-
6
2.4 PREHRANA OZ. KOSILO
»Kosilo je dejavnost, v okviru katere potekata priprava na kosilo, s poudarkom na
kulturi prehranjevanja, in prehrana uĉencev v organizaciji šole« (prav tam,
str. 12).
Operativni cilji prehrane
Uĉenci se uĉijo primernega vedenja pri mizi, uporabe jedilnega pribora,
spoznavajo pomen higienskih navad in jih pridobivajo, spoznavajo razliĉne
prehranjevalne navade in bonton.
-
7
3 PROJEKTNO UČNO DELO
V Slovarju tujk je projekt obrazloţen kot »naĉrt za izdelavo neĉesa« (Beranek,
2005, str 664), v SSKJ pa je opredeljen kot naĉrt, ki »doloĉa, kaj se misli narediti
in kako naj se to uresniĉi« (Bajd, 2014, str. 332) kar Novakova povzame in
nadgradi v svoji misli: »Projekt torej razumemo kot uresniĉevanje zamisli, ki je
usmerjena k doseganju postavljenega cilja« (Novak in sodelavci, 2009, str. 12).
Obstajajo razliĉne definicije projekta oz. projektnega dela. Pri vseh gre za t. i.
inovativno uĉenje, kjer se upošteva model akcijskega raziskovanja, ki naj bi
zajemalo uravnoteţeno menjavanje akcije in razmišljanja. Iz pouĉevanja se
prenaša poudarek na usposabljanje uĉencev za samostojno pridobivanje novih
znanj. Zahteva aktiviranje vseh uĉenĉevih zmoţnosti, hkrati pa gradi sprošĉene
odnose med uĉiteljem in uĉenci in posebej izpostavi pomembnost dobre
komunikacije. Gre za t. i. »socialno uĉenje in partnerski odnos med uĉiteljem in
uĉenci v medsebojnem sodelovanju in iskanju rešitev« (Pukl, 1994, str. 9).
H. Schroder pravi: »Projekt je lahko vsaka naloga, ki ima doloĉljiv zaĉetek in
konec, ki zahteva uporabo veĉ vrst virov za izvedbo posameznih, med seboj
povezanih delnih nalog, da bi bil uresniĉen ţeleni cilj« (Glogovec, Lepiĉnik-
Vodopivec, Vonta, 1994, str. 15).
Skozi proces projektnega uĉnega dela otrok razvija miselno in socialno-ĉustveno
samostojnost ter samostojnost na podroĉju skrbi za samega sebe.
3.1 TIPI PROJEKTOV
»Po Klipatricku /…/ obstajajo štirje tipi projektnega dela« (prav tam, str. 24), ki
izhajajo iz namenskosti projekta:
1. konstruktivni tip projekta (konstruiranje predmeta: ĉasopis, krmilnica za
ptice … ali izvedba akcije: razstava, prireditev …);
2. projekt usvajanja in vrednotenja (spoznavanje in vrednotenje pojavov,
študija o temi, ki naj bi se obravnavala naĉrtno in po etapah);
-
8
3. problemski projekt (reševanje nekega problema);
4. projekt učenja (preko aktivnosti na osnovi dogovorjenega naĉrta uĉenci
usvajajo znanja, sposobnosti, spretnosti) (prav tam).
3.2 SPECIFIČNE ZNAČILNOSTI PROJEKTNEGA UČNEGA DELA
Specifiĉne znaĉilnosti projektnega uĉnega dela so:
tematsko problemski (interdisciplinarni) pristop, konkretnost tematike
z usmerjenostjo na ţivljenjske razmere, ciljno usmerjena in
naĉrtovana aktivnost, katere nosilci so uĉenci, upoštevanje interesov,
potreb in sposobnosti uĉencev, kooperativnost, odprtost, poudarek na
izkustvenem uĉenju in poudarek na uĉenju kot procesu zaradi
primarne vzgojne funkcije projektnega dela (Pukl, 1994, str. 27).
Silva Kos Knez pa k temu dodaja še: »Veĉ razliĉnih strokovnih podroĉij /…/ uĉna
diferenciacija in individualizacija /…/ samoorganiziranje uĉencev in prevzemanje
osebne odgovornosti /…/ usmerjenost k rezultatu« (Kos Knez, 2002, str. 102).
3.3 NAČELA PROJEKTNEGA UČNEGA DELA
Naĉela projektnega uĉnega dela so: naĉelo individualizacije in diferenciacije,
demokratizacija uĉnega procesa, naĉelo zdruţevanja uĉnih vsebin in aktivnost kot
poglavitno naĉelo uĉenja in celostnega razvoja uĉenĉeve osebnosti (Kos Knez,
2002).
3. 4 VELIKOST (DOLŢINA) PROJEKTOV
Kos Knezova v svojem delu navaja tudi, da »obstajajo razliĉno veliki projekti:
mali – opravljen v enem dnevu, srednje velik – trajanje en teden (strnjen ali v
presledkih), velik – delo poteka veĉ kot en teden, lahko tudi do enega leta« (prav
tam, str. 102).
-
9
3.5 ETAPE PROJEKTNEGA UČNEGA DELA
V razliĉnih delih (Pukl, 1994; Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta, 1994; Kos
Knez, 2002) so podobno opisane naslednje ETAPE PROJEKTA –od cilja do
produkta, povzete po Frayu:
1. etapa: POBUDA (ZAKAJ);
2. etapa: RAZDELAVA ZAMISLI, SKICIRANJE PROJEKTA (KAJ);
3. etapa: NAČRTOVANJE (KDO, KJE, S KOM);
4. etapa: IZVAJANJE (z vmesnima etapama USMERJANJA IN
USKLAJEVANJA; izrazi se konĉni cilj projekta, refleksija procesa);
5. etapa: SKLEPNA ETAPA (po Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta,
1994; peta etapa ţe zajema evalvacijo).
Po nekaj letih dela s praktiki pa so strokovnjaki prišli do spoznanja, »da je po
zakljuĉku projekta za udeleţence izredno pomembno tudi ovrednotenje poteka in
doseţkov celotnega procesa. Zato smo uvedli še ŠESTO ETAPO, v kateri poteka
ovrednotenje (EVALVACIJA) projektnega dela in njegovih doseţkov« (Novak
in sodelavci, 2009, str. 25).
3.5.1 Pobuda (iniciativa)
Na tej stopnji nastane in se oblikuje ideja, pobuda. Frey na tej stopnji ponuja nekaj
tehniĉnih pripomoĉkov kot: iskanje širših pojmov, kjer vodja projekta spodbuja
uĉence k iskanju širših pojmov v zvezi s predlagano temo; postavljanje širših
vprašanj, vodja – uĉitelj daje uĉencem dodatna vprašanja v zvezi s temo;
simulirano sklicevanje, vodja pripoveduje o svojih doţivetjih ter primerih,
problemih in dejavnostih s tega podroĉja; iskanje izvirnih idej, predlogov ali
odgovorov na zastavljeno temo; miselni izzivi, uĉitelj med uĉenci zbere ĉim veĉ
hitro posredovanih asociacij o predlagani pobudi ali temi in jih sproti zapisuje na
tablo ali veĉji kos papirja, kasneje jih pregledajo in izberejo najprimernejše (Pukl,
1994).
Projekte je moţno razvrstiti z vidika pobudnika, in sicer na: projekte
vzgojitelja/učitelja; pobudnik je vzgojitelj/uĉitelj, ki vnaprej predvidi temo
-
10
projekta, pri ĉemer izhaja iz razvojnih profilov in nalog ter pedagoške kontinuitete
dela v oddelku; projekte, ki izhajajo iz pobude otrok – izhodišĉe je v
iniciativnosti otrok; situacijski projekti – pobudnik je okolišĉina, situacija, ki se
je zgodila, v spoznavanju okolja (Glogovec, Lepiĉnik-Vodopivec, Vonta, 1994).
3.5.2 Skiciranje (razčlenitev pobude)
Iz nastale pobude (po Novak in sodelavci) zaĉnejo uĉenci ustvarjati skico osnutka
za projektno uĉno delo, t. i. idejno skico. Ta pa nakazuje delovno podroĉje
(izbrano temo) udeleţencev, ne zahteva pa še podrobne izdelave naĉrta. V skici so
praviloma jasno zastavljeni namen in vzgojno-izobraţevalni cilji, ti pa morajo
postati skupni cilj vseh udeleţencev – uĉitelja in uĉencev.
Da bi torej dosegli kvaliteto in ne le kvantiteto znanja, moramo pravilno
naĉrtovati funkcionalne cilje, ki zagotavljajo vsestranski razvoj: telesni (gibalni),
spoznavni (intelektualni) in psihosocialni (emocionalni, socialni, moralni).
To je obdobje intenzivnih medsebojnih dogovarjanj in usklajevanj interesov ter
uĉenja komunikacije oz. interakcijskih spretnosti. Pomembno je, da cilji, ki si jih
zastavimo, obsegajo temeljna znanja glede na uĉni naĉrt in nadgradnjo z
medpredmetno povezavo.
Tehnike, ki jih lahko vodja projekta uporabi, da bi spodbudil izvajalce
projekta k aktivnemu sodelovanju, so: spodbujanje in usmerjanje z vprašanji
pri iskanju rešitev in dajanju predlogov; nevihta idej; pisanje domislic in
predlogov na listke; delitev izvajalcev na manjše skupine, v smislu (ustne ali
pisne) priprave predlogov; usmerjanje dela izvajalcev pri zbiranju informacij
doma, v knjiţnici, v naravi …, na podlagi katerih predlagajo konkretne aktivnosti
in rešitve; z obravnavo doloĉene tematike pri pouku spodbuja izvajalce k
razmišljanju, kako bi lahko med izvajanjem projekta vsebinsko še poglobili svoje
znanje s snovjo, ki je bila obdelana pri pouku (Novak in sodelavci, 2009).
Pomembno je pri izdelavi idejne skice tudi to, da je pregledna, da so naloge jasno
oblikovane in uresniĉljive, priporoĉa se uporaba miselnega vzorca, slikovna
opremljenost skice, le-to pritegne gledalĉevo pozornost in omogoĉa hitrejši
vpogled v tematiko projekta, ponuja pa tudi laţjo pot naslednji etapi, kjer je treba
narediti naĉrt izvedbe posameznih nalog. Pomembno je tudi, da udeleţenci
-
11
posvetijo tej zahtevni nalogi toliko ĉasa, da skica postane vsebinsko jasna vsem
udeleţencem (prav tam).
3.5.3 Načrtovanje
Tako Puklova (1994) kot Novakova in njeni sodelavci (2009) govorita, da se v tej
fazi jasno izrazijo pobude in ideje, pri ĉemer naj bi dejavno in enakovredno
sodelovali vsi, tako uĉenci kot uĉitelji. Jasno se morajo izoblikovati vzgojno-
izobraţevalni cilji (KAJ bomo delali) in operativni cilji (KAKO bomo to dosegli)
za vsako podtemo. Dogovori se ĉas trajanja projekta, kdo bo sodeloval oz. kdo bo
izvajal posamezne naloge, kako se bodo predmeti povezovali in kje bo projekt
potekal, s kakšnimi metodami in tehnikami ter s kakšnimi pripomoĉki in sredstvi
se bodo posamezne naloge izvedle. Nakaţe se tudi sklepni del projekta.
3.5.4 Izvajanje
Ta del predstavlja glavnino vsega projekta. Razliĉno organizirane dejavnosti
uresniĉujejo projekt z opazovalnimi, študijskimi, preuĉevalnimi,
eksperimentalnimi, konstrukcijskimi, proizvodnimi in drugimi aktivnostmi, ki
omogoĉajo usvajanje novih znanj, stališĉ, spretnosti in delovnih navad, obenem
pa se prepletajo med seboj umske in telesne dejavnosti (Pukl, 1994).
»Udeleţenci lahko na podlagi lastne odloĉitve ali v dogovoru z vodjo projekta
posamezne naloge izvajajo individualno, v dvojicah, trojicah ali veĉjih skupinah,
lahko pa se dogovorijo, da bodo doloĉene naloge izvajali vsi skupaj« (prav tam,
str. 40).
3.5.5 Sklepni del
Ima veĉ moţnosti. Lahko se konča s končnim izdelkom, lahko se vrne k pobudi
in primerjavi projekta z začetno pobudo ali pa se nadaljuje v okviru
običajnega pouka ali v drugih zunajšolskih aktivnostih (izvajanje novih
pobud) (prav tam).
-
12
3.5.6 Usklajevalni in usmerjevalni vmesni del
Usklajevalni vmesni del ima povezovalno vlogo. Po navadi so to razprave in
pregledi dela skupin pri skupnem projektu.
Usmerjevalni vmesni del pa sluţi razĉlenitvi problemov, ki nastanejo med
izvedbo projekta. Pri obseţnejših projektih je lahko teh delov veĉ, saj je po navadi
treba rešiti veĉ nesoglasij. Pogosto pa je nujno tudi uĉinkovito posredovanje,
svetovanje in usmerjanje, da ne pride do problemov, ki bi zavirali izvedbo
projekta (Novak in sodelavci, 2009).
Glede na vse povedano je torej »projektno uĉno delo odprt in proţen didaktiĉni
sistem, temeljeĉ na naĉelu celostnega razvoja uĉenĉeve osebnosti« (Pukl, 1994,
str. 26).
3.6 SODELUJOČI V PROJEKTU
O tem, kdo naj bi sodeloval v projektih pa Kos Knezova (2002, str. 102) navaja
sledeĉe: »Pri projektih naj sodelujejo uĉenci, uĉitelji, starši in ostali zunanji
sodelavci.«
Posamezniki se sami odloĉijo, v katerih nalogah ţelijo sodelovati. Ĉe kdo ne ţeli
sodelovati, ga ne silimo v sodelovanje, kar omogoĉa, da se bo kasneje sam
pridruţil komu ali se naknadno vkljuĉil v katero dejavnost. Ĉe pa vztraja pri svoji
odloĉitvi o nesodelovanju, se z njim dogovorimo o nadomestnih dejavnostih
(Novak in sodelavci, 2009).
3.7 PROJEKTNO UČNO DELO V OPB
Delo v OPB je v grobem sicer definirano oz. ima obvezne dele dnevnega reda.
Znotraj teh okvirjev pa je uĉiteljem, ki delajo v OPB, omogoĉeno, da vnašajo vanj
veliko vsebin, h katerim jih ne zavezuje uĉni naĉrt, kakor zavezuje uĉitelje v
razredu. Tukaj cilji niso opredeljeni, v smislu katere uĉne vsebine naj bi
obravnavali in katere cilje znotraj tega naj bi uĉenci dosegli. Tako uĉitelji v svoje
delo vpletajo projekte, ki se izvajajo na ravni šole, ali pa si naloge zastavijo skupaj
z uĉenci. Teme pogosto prihajajo kar same od sebe in najpogosteje izhajajo iz
-
13
interesov otrok, iz sodelovanja s širšim okoljem (razstave, nateĉaji, prazniki v
kraju, prazniki, povezani z druţinskim ţivljenjem, obiĉaji…), iz dogajanja v
naravi, medosebnih teţav, konfliktov, predvsem pa iz ţelje popestriti delo v OPB,
ga pribliţati uĉencem in bogatiti drug drugega. Tako se, ne le teme, ampak tudi
projektno uĉno delo ponudi kar samo. Daje namreĉ ogromno moţnosti za
uresniĉevanje operativnih ciljev ustvarjalnega preţivljanja prostega ĉasa, pa tudi
zmoţnosti uĉenja, koncentracije in zapomnitve. Uĉencem omogoĉa razvijanje
ustvarjalnosti na vseh podroĉjih, doţivljanje in razumevanje pomena aktivno
preţivetega prostega ĉasa, omogoĉa jim sprošĉeno poĉutje, osebnostno rast,
utrjevanje starih in pridobivanje novih znanj.
-
14
4 PLES, PLESNA VZGOJA IN PLESNA DRAMATIZACIJA
4.1 PLES
4.1.1 Korenine plesa
Korenine plesa pri ĉloveku segajo v nenadzorovano izrazno gibanje otroka, ki s
celim telesom, obrazom, kretnjami, glasom … silovito izraţa svoja ĉustva jeze,
upornosti, veselja, ţalosti. Doţivljanje teh moĉnih ĉustev navzven izraţa kot
gibalno reakcijo (mahanje z rokami, cepetanje, napetost mišic, skakanje …).
Intenzivno potrebo po gibanju kaţe ţe dojenĉek. Tudi ĉe ga pri tem ne
spodbujamo, sam od sebe izvaja celo vrsto ponavljajoĉih se gibov (pozibavanje,
butanje z glavo ob ograjico posteljice…); njegovo gibalno aktivnostpa moĉno
poveĉamo, ĉe ga pri tem spodbujamo, se z njim igramo, ga nosimo (Podgorelec,
1978).
Pojavnost plesa se izraţa v nešteto oblikah: otroško rajanje in poskakovanje, ples
plemen, karneval, predstava, šport, tekma, osvajanje vaškega dekleta, balet, ples
ljudskih mnoţic (ljudski, etniĉni, druţabni, karnevalski), ples izbranih vrhunskih
umetnikov (balet, scenski ples, sodobni ples, jazz, musical) ali pa vrhunskih
športnikov (športni ples). Skozi zgodovino sreĉamo ples v razliĉnih kulturah kot
del izobrazbe, del vsakdanjih ali prazniĉnih doţivetij. Ples se pojavlja tudi kot
kultura, poklic, terapija, vzgoja, religija, zabava, predstava, umetnost (Zagorc,
2001).
Iko Otrin (2006), ki se je pri svojem delu sreĉeval predvsem s problemom otrok in
klasiĉnega baleta, za katerega so bili otroci psihiĉno in fiziĉno premladi, in je zato
iskal primerne naĉine uĉenja plesa za otroke, o plesu pravi, da je
ples igra z ravnoteţjem. /…/ Naš instrument je celo telo. /…/ V bistvu
gre za to, da razvijemo obĉutljiv instrument, ki bo sposoben ustvariti in
pokazati veliko odtenkov in razliĉnih obĉutij. Moĉ sama ni dovolj. /…/
Najpomembnejši element pri gibanju našega telesa je gravitacija –
teţnost. Ta sila nas vleĉ k tlom, z njo se igramo in bojujemo, da nas ne
premaga in ne pademo na tla. In kaj nas drţi pokonci? Naša volja, ki
-
15
ukazuje telesu, da premaga to teţnost in vzpostavi /…/ ravnovesje –
ravnoteţje (Otrin, 2006, str. 4).
4.1.2 Pomen gibanja in plesa za otroke
Gibanje na otroke (in odrasle) deluje sprostitveno tako na podroĉju mišiĉne
kottudi duševne napetosti (Zagorc, 2006; Krofliĉ, Gobec, 1995).
Gibanje ima prav zaradi tega, ker deluje sprostitveno, za ĉloveka, ki ima ţe delno
porušeno duševno in telesno ravnovesje zaradi pritiskov v njem samem ali iz
okolja, tudi terapevtsko vrednost.
Zaradi izrazito pozitivnega vpliva gibanja na razvoj ĉloveka, je potrebno pri delu
v vrtcu ali šoli omogoĉati otrokom ĉim veĉ gibanja. Otrok v gibanju ne
omejujemo ali od njih priĉakujemo mirnega in tihega sedenja, saj s tem oviramo
njihov razvoj. Umirjenost, zbranost in zatopljenost v delo naj bo posledica
primerne motivacije (Krofliĉ, Gobec, 1995).
Telesno in duševno sprostitev lahko doseţemo z aktivnim gibanjem,
da preko gibanja in intenzivnega doţivljanja vsebin, ki jih
udejanjamo, sprostimo napetost. To otrokom omogoĉamo prav z
usmerjenimi gibno-plesnimi igrami. Posameznik se z gibanjem in
vizualiziranjem (intenzivnim miselnim predstavljanjem) vţivi v
doloĉeno vlogo, se v njej skozi gibanje sprosti in umiri, ĉe ga sama
vloga vodi v to. /…/ Vzgojitelji/-ce in uĉitelji/-ce ugotavljajo, da
otrokom umirjanje prija, da si ga ţelijo. /…/ Teţje dosegajo sprostitev
in umiritev hiperaktivni otroci, vendar vzdušje, ki nastaja pri takem
delu v skupini, postopoma omogoĉa tudi nemirnim otrokom, da se na
ta naĉin sprostijo, umirijo in osredotoĉijo (prav tam, str. 36).
Kovaĉ Valdés (2011, str. 8) v svojem delu Plesna ţgeĉkalnica pravi, »da ples nudi
sprostitev, spodbuja ustvarjalnost, razvija osebnost, samozavest in samopodobo,
vpliva na socialni, ĉustveni in umetniški razvoj, krepi in razvija telo, krepi ĉut za
estetiko, kot del splošne kulture vsakega posameznika vzgaja k vrednotenju
kulturne raznovrstnosti«.
-
16
4.2 PLESNA VZGOJA
4.2.1 Plesna vzgoja in ustvarjalni gib v vrtcu in šoli
V vzgojno-izobraţevalnih pristopih, kot sta waldorfska šola z
evritmijo in Wambachova konvergentna pedagogika z izraţanjem
telesa ob glasbi, je to podroĉje prisotno ţe dalj ĉasa. V rednih
programih nove devetletne osnovne šole pa kinestetiĉno uĉenje šele
pridobiva na veljavi. /…/ Raziskave po svetu in pri nas (Krofliĉ 1992,
1999) potrjujejo pozitivne uĉinke metode ustvarjalnega giba in plesa
pri delu s predšolskimi in šolskimi otroki (Borota, Geršak, Korošec,
Majaron, 2006, str. 75).
V predšolski vzgoji je pri nas ustvarjalni gib utemeljila Marta Pavlin – Brina,
plesalka in plesna pedagoginja. Tako je bila plesna vzgoja pri nas uvedena v
izobraţevanje vzgojiteljic ţe ob ustanovitvi srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani,
leta 1949 (Krofliĉ, Gobec, 1992).
Plesna vzgoja je pri nas skozi desetletja ţivela predvsem v vrtcih, torej pri delu s
predšolskimi otroki, saj delo z njimi temelji na celostnem (holistiĉnem) pristopu,
kjer se povezujejo telesnost, duševnost pa tudi duhovnost v nedeljivo doţivljajsko
in spoznavno celoto, prav to pa nam ponuja plesna vzgoja. Le-ta vedno bolj stopa
v veljavo z novim pojmovanjem uĉenja tudi v nadaljnjih stopnjah vzgojno-
izobraţevalnega dela. Ustvarjalni gib namreĉ ni le estetsko-vzgojno podroĉje v
okviru plesne vzgoje, ampak celostna metoda vzgojno-izobraţevalnega dela, ki
vkljuĉuje psihomotoriĉno, spoznavno in doţivljajsko vsebino (prav tam).
Ustvarjalno gibalne dejavnosti pri pouku so naĉin dela, »pri katerem otroci z
gibanjem izraţajo, oblikujejo, ustvarjajo razliĉne uĉno-vzgojne vsebine« (Krofliĉ,
1999, str. 127).
Ta naĉin dela vkljuĉuje vse otroke in vzgojne predmete pouka, pa tudi vse oblike
dela (frontalna, skupinska in individualna). Uĉitelj potrebuje le metodiĉno znanje,
iznajdljivost in izvirnost. Na ustrezen naĉin naj spodbuja in animira otroke ter jim
prepušĉa pobudo v gibalnem izraţanju. Gibne dejavnosti namreĉ vnašajo v pouk
-
17
sprošĉenost, olajšajo vzgojno-izobraţevalni proces in spodbujajo ĉustveni,
socialni in intelektualni razvoj uĉencev. Pri teh dejavnostih poteka intenzivna
interakcija med vsemi udeleţenci (Krofliĉ, 1999).
Vesna Geršak (Borota, Geršak, Korošec, Majaron, 2006, str. 88) pa navaja:
Raziskave v svetu in pri nas ter mnenja vzgojiteljev, uĉiteljev in
študentov potrjujejo potrebnost ustvarjalnega giba kot uĉne metode
za celosten razvoj otroka. To je spodbudilo snovalce uĉnih naĉrtov
na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, da vkljuĉijo ustvarjalni gib kot
obvezni uĉni predmet za vse študente razrednega pouka, ter
specialne in rehabilitacijske pedagoge. Doslej je bila namreĉ metoda
ustvarjalnega giba predstavljena le študentom predšolske vzgoje in
uĉiteljem/vzgojiteljem, ki se udeleţujejo stalnega strokovnega
izobraţevanja. Študentom ostalih smeri (razredni pouk /…/) je bila
metoda predstavljena le v okviru izbirnega predmeta.
Nadalje pravi še (prav tam), da »ples poteka na veĉini slovenskih šol kot interesna
dejavnost v okviru plesnega kroţka. Tam otroci spoznavajo razliĉne plesne
tehnike, ustvarjajo plesne koreografije in se pripravljajo na nastope.«
4.2.2 Vrste gibalnih dejavnosti v vrtcu in v šoli
Krofliĉeva v svojem delu iz leta 1992 deli vrste plesnih zaposlitev v predšolskem
obdobju na »ples in pantomimo, plesno dramatizacijo, rajalne igre, didaktiĉne
igre« (Krofliĉ, 1992, str. 54, 55) in v obdobju šolanja pri pouku na razredni
stopnji na gibalne in rajalne igre, pantomimo, spontane in usmerjene igre z
vlogami, gibno, plesno in govorno dramatiziranje, plesno izraţanje, ustvarjanje in
sporoĉanje ter gibalne didaktiĉne igre.
Pri tem poudarja, da posameznih vrst plesnih zaposlitev ni mogoĉe strogo
loĉevati, saj se njihove prvine med seboj pogosto prepletajo (Krofliĉ, 1992;
Krofliĉ, Gobec, 1995).
-
18
4.2.2.1 Gibalne in rajalne igre
Ustvarjalne gibalne igre izhajajo iz otrokovih lastnih zamisli, iz besedil,
predlaganega ritma ali oblike. Po navadi izberejo umetne pesmi, pri katerih jih
glasbeni motiv ali besedilo usmerjata v ustvarjanju gibalnih motivov ali v gibanje
skupine v prostorski formaciji (krog, vijuga, polţ…). Spodbuda za ustvarjanje
rajalne igre so lahko tudi ljudske pesmi, ritmiĉna besedila, izštevanke. Znaĉilno
zanje je tudi skupinsko ustvarjanje gibalnih motivov in skupinsko poustvarjanje.
Rajalne igre so skupinski otroški ljudski plesi, povezani s petjem ali
govorjenjem. Imajo vnaprej doloĉeno obliko in skupaj s petjem tvorijo
nerazdruţljivo celoto. V preteklosti so bile predvsem skupinski plesi odraslih, ki
so jih pozneje opustili, povzeli pa so jih otroci. Ohranili so se vse do danes kot
ljudsko izroĉilo. S plesanjem in vkljuĉevanjem rajalnih iger v ţivljenje in delo
prispevamo k ohranjanju ljudskega plesnega izroĉila in oblikujemo otrokov odnos
do ljudske umetnosti (Krofliĉ, 1999).
V šoli se pojavljajo predvsem v okviru športne in glasbene vzgoje, moţno pa jih
je vkljuĉiti tudi v druga predmetna podroĉja. Tovrstne igre imajo »velik
socializacijski pomen, saj se otrok ob dogovorjenih pravilih igre ter skozi
prostorsko in gibalno obliko vkljuĉuje v skupino, vkljuĉujoĉ pogovor ali petje kot
verbalno komunikacijo in gibalni motiv ter telesni stik kot neverbalno
komunikacijo« (prav tam, str. 128).
Tudi Koban Dobnikova (2005) poudarja, podobno kot Krofliĉeva, pomembnost
socializacijskega vidika gibalnih iger, prav tako pa tudi vkljuĉevanje verbalne in
neverbalne komunikacije ter vkljuĉevanje dogovorjenih pravil oz. dano obliko
igre. Dodaja pa, da vsebujejo »vrsto gibalnih kvalitet – ritem, dinamiko, izraz,
gibe in gibalne motive posameznih delov telesa in celega telesa« (prav tam,
str. 49).
4.2.2.2 Pantomima
Pomeni ponazarjanje, uprizarjanje, ki »spodbuja pri izvajalcu natanĉno
posnemanje razliĉnih dogajanj in zato zahteva pozorno opazovanje, ustvarjanje
-
19
mentalne slike in strukture, prenos v oblikovanju gibalne strukture ob zadovoljivi
telesni shemi, usklajanje gibanja« (Krofliĉ, 1999, str. 128).
Gledalec na dogajanje odreagira s pozornim opazovanjem, ponotranjenjem
videnega, ustvarjanjem ustrezne miselne zveze in poslediĉno miselne slike.
Gledalec in izvajalec morata ubesediti doţivljanje in razlago zamisli. Pantomima
omogoĉa udejanjenje vsebin pri spoznavanju okolja (narave in druţbe), jezika in
pri drugih uĉnih predmetih (Krofliĉ, 1999).
4.2.2.3 Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno
dramatiziranje
Spontane in usmerjene igre z vlogami, gibno, plesno in govorno dramatiziranje ali
(socio-dramatske igre) so dejavnosti, v katerih otroci celostno
udejanjajo razliĉne realistiĉne in domišljijske vsebine z gibalno in
besedno dejavnostjo. Nebesedna in besedna komunikacija se
prepletata v razliĉnih razmerjih. Plesno izraţanje, ustvarjanje in
sporoĉanje, individualno in skupinsko, omogoĉa otrokom oblikovanje
gibanja ob razliĉnih vsebinskih in predmetnih spodbudah (glasba /…/
ples, vsebine iz narave, vsakdanjega okolja (prav tam, str. 129).
Enake elemente navaja tudi Koban Dobnik (2005) ter dodaja, da je otrokovo
gibalno ustvarjanje še posebej moĉno v igri vlog, kjer se otrok spontano vţivlja v
razliĉne vloge in razliĉna gibanja, pri ĉemer se izrazno gibanje ţe pribliţuje plesu.
V to kategorijo iger Koban Dobnikova (prav tam) uvršĉa tudi plesno
dramatizacijo in izrazni ples, v katerem plesalec z gibanjem prenaša svoja ĉustva z
neposrednim prenašanjem ĉustvenih impulzov v telesne.
4.2.2.4 Gibalne didaktične igre
Izbiramo jih iz razliĉnih vzgojnih podroĉij od športne in glasbene vzgoje, do
ljudskih otroških gibalnih iger in jih prilagajamo ali na novo ustvarjamo sami ali
skupaj z otroki. »To so didaktiĉne igre v oţjem smislu, s katerimi dosegamo
-
20
konkretne operativne smotre na razliĉnih uĉno-vzgojnih podroĉjih« (Krofliĉ,
1999, str. 129).
Otroci pri tem pridobivajo in utrjujejo znanje, razvijajo psihomotoriĉne, socialne
in intelektualne sposobnosti in spretnosti (Krofliĉ, 1999), Koban Dobnikova
(2005) pa jih definira kot sredstvo za spodbujanje razvoja gibalnih, plesnih in
glasbenih sposobnosti.
4.2.3 Plesno izražanje, ustvarjanje in sporočanje
»/…/ Individualno ali skupinsko, omogoĉa otrokom oblikovanje gibanja ob
razliĉnih vsebinskih in predmetnih spodbudah (glasba, likovna umetnost, ples,
predmeti, vsebine razliĉnih uĉno-vzgojnih podroĉij, narave in vsakdanjega okolja
ter aktualnih dogodkov« (Krofliĉ, 1992, str. 102).
Koban Dobnikova (2005) navaja poleg gibalnih in rajalnih iger, pantomime,
spontanih in usmerjenih iger z vlogami in glasbeno didaktiĉnih iger še gibalno
dejavnost ples.
Ples v oţjem pomenu definira kot »prosto gibalno ustvarjanje in izraţanje ob
spodbudi, ki je notranja ali zunanja« (prav tam, str. 51).
»Ples v širšem pomenu je gibanje telesa ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi, pa tudi
v tišini. Ples kot zaporedje estetsko uglašenih oblikovnih prvin tvori plesno
celoto« (prav tam, str. 52).
Kot zunanjo spodbudoza plesno dejavnost navajajo tako Koban Dobnik (prav
tam), kot Krofliĉ in Gobec (1995) glasbo ali predmet (ruta, obroĉ…).
Kot notranjo spodbudo navaja Koban Dobnikova notranje predstave otroka, ki
izhajajo »iz predhodnih doţivetij (lastna doţivetja, likovne in besedne
spodbude …) in domišljijskih predstav posameznika« (Koban Dobnik, 2005, str.
52), enako pa navajata tudi Krofliĉ in Gobec (1995).
Ples pa lahko delimo tudi glede na namen in funkcijo, in sicer na ljudski,
druţabni in umetniški ples (Koban Dobnik, 2005).
-
21
4.2.4 Načela plesne vzgoje
Pri udejanjanju plesne vzgoje moramo upoštevati splošna ter specifiĉna naĉela
plesne vzgoje, slednja pri nas izhajajo iz naĉel sodobnega umetniškega plesa ter
naĉel skupinske dinamike, saj je plesna vzgoja na predšolskem podroĉju izrazito
skupinska dejavnost (naĉelo naravnosti gibanja, individualnega izraţanja z
gibanjem, dela majhne skupine in samostojnosti skupine) (Krofliĉ, Gobec, 1995).
Splošna naĉela plesne vzgoje: naĉelo aktivnosti, naĉelo interesa, naĉelo
individualizacije, naĉelo ustreznosti razvojni stopnji, naĉelo nazornosti in
doţivetosti, naĉelo ţivljenjske in psihiĉne bliţine, naĉelo postopnosti in
sistematiĉnosti.
Specifiĉna naĉela plesne vzgoje temeljijo na naĉelih sodobnega umetniškega plesa
in skupinske dinamike.
Naĉeli sodobnega umetniškega plesa sta: naravno gibanje in individualno
izraţanje z gibanjem.
Naĉeli skupinske dinamike pa sta: uĉenje vlog v majhni skupini (2–10 otrok) in
samoupravljanje skupine (prav tam).
4.2.5 Metode plesne vzgoje
Za doseganje ciljev plesnih zaposlitev moramo izbrati ustrezne splošne pedagoške
in specifiĉne metode plesne vzgoje. Z ustrezno izbranimi metodami omogoĉimo
otrokom vkljuĉevanje v skupino, uveljavljanje in samopotrjevanje posameznika.
Izbor metode pa je odvisen od plesnih izkušenj skupine in njene zrelosti, ki izhaja
iz starosti otrok, in seveda od ciljev konkretne zaposlitve (prav tam).
4.2.5.1 Metoda vodenja
S to metodo otroke v gibanju vodimo. Po navadi to poĉnemo z lastnim gibanjem,
izjemoma pa tudi z besedo. S to metodo otroke usmerjamo v ţeleno gibanje,
nakazujemo jim razliĉne moţnosti gibalnega izraţanja ter jih spodbujamo k
njihovemu lastnemu ustvarjanju gibalnih motivov. Gibalni motiv pokaţe
vzgojitelj ali eden izmed otrok, otroci ga pa povzamejo (prav tam).
-
22
4.2.5.2 Metoda izmišljanja (improvizacija)
Na osnovi te metode in ob ustrezni spodbudi za gibanje (glasba, predmet …)
otroke usmerjamo k lastnemu gibalnemu izraţanju. Gibanje lahko nastaja sproti
ali si ga otroci predhodno izmislijo in se šele nato z njim predstavijo vrstnikom
(Krofliĉ, Gobec, 1995).
4.2.5.3 Metoda od vodenja k izmišljanju (improvizaciji)
Ţe ime samo pove, da gre za kombinirano metodo. Pri tem naĉinu oz. metodi
vzgojitelj prehaja od metode vodenja v metodo improvizacije. Otroke najprej
spodbudi s svojim lastnim gibanjem, ki ga otroci povzamejo, nato pa jih usmeri v
iskanje lastnih gibalnih motivov, povezanih z danim vsebinskim motivom (prav
tam).
4.2.5.4 Metoda od izmišljanja (improvizacije) k vodenju
Gre prav tako za kombinirano metodo, pri kateri skupine samostojno ustvarijo
gibalne motive na dani vsebinski motiv, vzgojitelj pa jih razvija naprej ali pa
ostali udeleţenci to gibanje povzamejo (Krofliĉ, Gobec, 1995).
4.3 PLESNA VZGOJA V KURIKULUMU ZA VRTCE
Plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce spada v podroĉje umetnosti, kamor spadajo
še podroĉja likovne vzgoje, glasbene vzgoje, vzgoje za medije in dramske oz.
gledališke in lutkovne vzgoje.
4.3.1 Umetnost
Umetnost otroku omogoĉa udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se
kaţejo ţe v otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki
je zanj neizĉrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh
podroĉjih dejavnosti. /…/ Z umetnostjo se otrok izraţa in komunicira,
s ĉimer razvija svojo sposobnost uporabljanja simbolov, ko v /…/
-
23
plesu, ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. V umetnosti lahko
predstavi svoja najbolj skrita poĉutja /…/ natanĉno /…/ predstavi neki
dogodek ali stvar /…/ se posveĉa estetskim vidikom /…/ in
eksperimentira z umetniškim jezikom. Pri tem postopno izkuša
kompleksna podroĉja realnega sveta skozi majhne obvladljive delĉke
in spoznava sebe kot samostojnega oblikovalca simbolov in
ustvarjalca, svoja dela pa kot pomembne /…/ produkte. Z njimi
prispeva k oblikovanju okolja, zaradi ĉesar doţivlja svojo vlogo v
skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. Izkušnje na podroĉju
umetnosti so zaradi celovitosti doţivljanja in ustvarjanja pomemben
dejavnik uravnoteţenega otrokovega razvoja in duševnega zdravja
(Bahovec in sodelavci, 2013, str. 23).
Globalni cilji s podroĉja umetnosti so »doţivljanje, spoznavanje in uţivanje v
umetnosti, razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti,
spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, razvijanje izraţanja in komuniciranja
z umetnostjo, razvijanje ustvarjalnosti in specifiĉnih umetniških sposobnosti«
(prav tam).
4.3.1.1 Operativni cilji (umetnosti) plesne vzgoje
Ciljev, ki so navedeni v delu Kurikuluma za podroĉje umetnosti ni mogoĉe
razdeliti v smislu tistih za plesno vzgojo in drugih za ostala vzgojna podroĉja.
Prav vse globalne in operativne cilje je namreĉ moĉ uporabiti v vseh vzgojnih
podroĉjih umetnosti (torej tudi v plesni vzgoji), kar kaţe na tesno povezanost
podroĉij, na njihovo prepletenost, celovitost, razlika je ponekod le v sredstvih, ki
jih uporablja posamezno podroĉje za dosego konĉnega izdelka (npr. likovni
materiali). Zato bomo citirali operativne cilje za podroĉje umetnosti kot plesne,
veljajo pa za vsa podroĉja umetnosti:
spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti,
umetnosti in razliĉnosti; spodbujanje doţivljanja, izraţanja in veselja
do lepote; doţivljanje umetnosti kot del druţabnega in kulturnega
ţivljenja; doţivljanje in spoznavanje umetniških del; razvijanje
umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in
-
24
ustvarjanjem; negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih
potencialov v fazah doţivljanja, zamišljanja, izraţanja, komuniciranja
in uveljavljanja na podroĉju umetniških dejavnosti; odkrivanje in
negovanje specifiĉnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti;
razvijanje prostorskih, ĉasovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav
ter predstav o umetnosti, komunikaciji, sebi in drugih; negovanje,
spodbujanje in razvijanje ĉutnega doţivljanja z usmerjanjem poveĉane
pozornosti v obĉutenju telesa; tipanje, opazovanje in poslušanje sebe
ter izbranih virov iz okolja; negovanje in spodbujanje bogatega ter
razgibanega odzivanja na notranji in zunanji svet; razvijanje
sposobnosti umetniškega izraţanja ĉutnega, ĉustvenega, miselnega,
estetskega in vrednostnega doţivljanja; doţivljanje in spoznavanje
komunikacije z in o /…/ plesnih delih; doţivljanje in spoznavanje
umetniških jezikov in njihovih izraznih lastnosti; razvijanje
sposobnosti izraţanja istih doţivetij v razliĉnih umetniških jezikih,
plesnem, dramskem /…/; uporaba in razvijanje spretnosti;
spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi
(telesom /…/) in njihovimi izraznimi lastnostmi; spodbujanje splošne
ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora
(prav tam, str. 24).
4.3.1.2 Primeri plesnih dejavnosti
Otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne poloţaje; giba se in
pleše s celim telesom, preizkuša moţnosti gibanja posameznih delov
telesa, kombinira zaporednost in hkratnost gibanja; preizkuša hitra in
poĉasna gibanja, vezana, odsekana ter napeta in sprošĉena; preizkuša
razliko med gibanjem in mirovanjem, med nelokomotornimi gibanji
(upogibanje, raztegovanje, obraĉanje, nihanje na mestu) in
lokomotornimi gibanji (plazenje, plezanje, hoja, tek, skoki po
prostoru); preizkuša gibanje v razliĉnih telesnih smereh (dviganje,
spušĉanje, zapiranje, odpiranje, napredovanje, umikanje); doţivlja in
opazuje ples vzgojitelja, ples gosta plesalca (prav tam, str. 22−27);
/…/ se z gibanjem in plesom izraţa, komunicira in ustvarja; uri in
-
25
obĉuti dele in celoto telesa v razliĉnih naĉinih gibanja in mirovanja;
razlikuje pozorno telesno delovanje in sprošĉanje; igra se in vadi
koordinacijo in ravnoteţje; opazuje, izvaja, pleše in razlikuje
oblikovne prvine razliĉnih mirovanj in gibanj na mestu in v razliĉnih
talnih in prostorskih vzorcih, v razliĉnem tempu, ritmu in stopnjah
napetosti ter sestavlja prvine v manjše in veĉje, bolj ali manj
samostojne plesne celote; pri plesu opazuje in razlikuje odnose med
deli telesa, med telesom in podlago ter predmetom, odnos soplesalca v
paru in skupini; si zamišlja in ustvarja plesne vloţke za dramske
predstave in video (prav tam, str. 29).
4.3.2 Povezovanje plesne vzgoje z drugimi področji umetnosti iz Kurikuluma
Globalni in operativni cilji so za podroĉje umetnosti skupni, primeri dejavnosti pa
se razlikujejo. Iz tega sledi, da se plesna vzgoja povezuje z vsemi podroĉji
umetnosti v Kurikulumu.
V ospredje sicer v vsakodnevni praksi stopa povezava plesa in glasbe, pa naj gre
za prepevanje pesmic, poslušanje glasbe, igranja na male inštrumente ipd. To
povezavo nam v svojem Priroĉniku za metodiko glasbene in plesne vzgoje
nazorno predstavita tudi avtorici Denac in Ilić, obenem pa nam z njim ponujata
tudi veliko praktiĉnih in uporabnih primerov (Denac, Ilić, 1993).
4.3.3 Povezovanje plesne vzgoje in drugih vzgojnih področij iz Kurikuluma
4.3.3.1 Gibanje
Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je
pogojeno zaznavanje okolice, prostora, ĉasa in samega sebe. Ko otrok zaĉne
obvladovati svoje roke, noge in trup sĉasoma zaĉenja ĉutiti veselje, varnost,
ugodje, dobro se poĉuti, pridobi si samozaupanje in samozavest (Bahovec in
sodelavci, 2013, str. 14).
Ĉe prebiramo literaturo, ki se nanaša na plesno vzgojo predšolskih otrok,
zasledimo zelo podobne misli, kot so navedene v prejšnjem citatu. Iz tega sledi, da
sta ples in gibanje kot podroĉji med seboj, lahko reĉemo, najtesneje prepletena.
-
26
4.3.3.2 Jezik
Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju /…/ vkljuĉuje široko polje
sodelovanja in komunikacije z odraslimi in otroki. /…/ Otroci se v tem
obdobju uĉijo izraţati izkušnje, ĉustva, misli in razumeti sporoĉila drugih.
/…/ Razvoj jezika je /…/ vpleten v vsa podroĉja dejavnosti. /…/ Otroci se
uĉijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju
literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s
pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah,
dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob uĉenju otrok od otrok, in
sicer v razliĉnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah,
ugankah, besednih igrah itn., ki so preţivele kot skupna lastnina skozi
generacije (prav tam, str. 18−19).
Vse to pa je neobhodno potrebno pri udejanjanju plesne vzgoje v vrtcu.
4.3.3.3 Druţba
Otrok iz dejavnosti na podroĉju druţbe ĉrpa zavest o enakopravnosti vseh
udeleţencev v plesnih dejavnostih, o potrebi po sodelovanju, o pomembnosti prav
vsakega udeleţenca, navezuje prijateljske vezi, se poĉuti preko vsega tega
sprejetega in varnega. To pa je osnova za sprošĉeno in ustvarjalno delo v plesnih
zaposlitvah, stvaritvah. Prav tako pa podroĉje druţbe ponuja tudi seznanitev z
lastno kulturo in kulturo drugih narodov, s prazniki, obiĉaji… in iz njih
izhajajoĉih gibanj v razliĉnih plesnih formacijah.
4.3.3.4 Narava
Cilji in dejavnosti iz podroĉja narave so s podroĉjem plesne dejavnosti
neposredno povezani zaradi otrokovega opazovanja narave in samega sebe, njenih
sprememb in zakonitosti ter drugih tehniĉnih predmetov, pojavov. Iz teh
opazovanj, zaznavanj in ponotranjenih predstav ter lastnega zavedanja, otrok ĉrpa
snov in ideje za izraţanje in ustvarjanje v gibanju, plesu.
-
27
4.3.3.5 Matematika
Razvršĉanje, urejanje, prirejanje, usvajanje pojma števila, velikostnih,
prostorskih in ĉasovnih odnosov poteka obiĉajno ob ravnanju s predmeti.
Vse to pa je mogoĉe dosegati tudi v razliĉnih gibalnih ustvarjalnih igrah, ki
jih razvija vzgojitelj v usmerjeni igri v vrtcu /…/ in tudi sami otroci. (Primer
ljudska otroška gibalna igra 'Mati, koliko je ura?' /…/).Tvorba pojmov
poteka ob celoviti psihofiziĉni izkušnji in doţivetju, in ne le ob besedi in
razumskem manipuliranju z materialom. Razvijanje pojmov iz geometrije
prav tako lahko poteka z ustvarjanjem geometrijskih oblik s skupino v
prostoru, s celim telesom, s posameznim delom telesa (otroci ob ustrezni
spodbudi samostojno oblikujejo okroglo, oglato, vijugasto, ravno, štirikotno
obliko, oblike iz okolja, domišljijske oblike) (Krofliĉ, Gobec, 1995, str. 33).
Ko prebiramo cilje in dejavnosti v Kurikulumu po posameznih podroĉjih in pri
tem razmišljamo, kako se povezujejo s plesno vzgojo, ugotovimo, da gre za
moĉno medpredmetno povezavo. Ni namreĉ mogoĉe odmisliti ali oddvojiti vloge
gibanja od pomena opazovanja predmetov, stvari, pojavov, rokovanja z njimi,
navezovanja medosebnih stikov, poznavanja kulture, obiĉajev, simbolov in glasbe
od plesnega podroĉja. Brez jasne ubeseditve in razumevanja ubesedenega, brez
lastne izkušnje, razmišljanja, tipanja, poslušanja, vonjanja in vidnega opazovanja,
bi se prav tako teţko v polnosti izraţali tudi na plesnem podroĉju. Velja pa seveda
tudi obratno. Gib/ples vse dejavnosti in znanja obogati, pomaga ustvarjati
predstave in utrjuje ter poglablja znanja iz vseh drugih podroĉij dela, ţivljenja in
uĉenja v vrtcu.
Enako lahko ugotovimo za cilje in dejavnosti na vseh podroĉjih dela in ţivljenja v
šoli, kar bo razvidno iz sledeĉega poglavja. Gib/ples je torej vez, ki povezuje,
bogati in plemeniti naše odnose, notranje obĉutenje sveta in znanje na vse
podroĉjih šolanja, ĉe se tega zavedamo ali pa ne.
-
28
4.4 PLESNA VZGOJA V UČNEM NAČRTU ZA PRVO VZGOJNO-
IZOBRAŢEVALNO OBDOBJE V OSNOVNI ŠOLI
V uĉnih naĉrtih devetletne osnovne šole so nakazane medpredmetne
povezave, ki spodbujajo uĉitelja, da posamezne vsebine poveţe z
drugimi predmeti. Športne in umetniške vsebine se predvsem v prvem
triletju prepletajo z drugimi vsebinami, tudi v programih jutranjega
varstva in podaljšanega bivanja. S takim programom poskušamo
'razšolati' klasiĉni šolski proces, šport in umetnost pa naj bi tako
postala pomembna vez med šolo in otrokovim prostim ĉasom (Kovaĉ,
2002; cit. po Borota, Geršak, Korošec, Majaron, 2006, str. 80).
Plesna vzgoja v šoli je vkljuĉena v predmet športna vzgoja. V prvem triletju se
imenuje sklop, ki zajema vsebine plesne vzgoje, plesne igre.
4.4.1 Gibalno-plesne dejavnosti pri pouku športne vzgoje
V delu Cilji šolske športne vzgoje je avtorica (Zagorc, 1994) te vsebine razdelila
na pet širših vsebinskih sklopov:
− otroške gibalno-glasovne, ritmiĉne in pevske igre,
− ljudske rajalno-gibalne igre in izštevanke,
− preprosti plesi in druţabno-plesne igre,
− osnovni elementi gibanja v ĉasu in prostoru (elementi gibanja na mestu:
nihanje, valovanje, spušĉanja in dvigovanja, kroţenja z razliĉnimi deli
telesa; elementi gibanja po prostoru: hoja, tek, skoki, obrati; elementi ĉasa:
trajanje, tempo, ritem; elementi dinamike in kvalitete giba);
− povezave osnovnih elementov v krajše koreografske sklope.
4.4.1.1 Cilji športa (plesnih iger) v prvem VIO
Cilji, ki se nanašajo na telesni razvoj in razvoj gibalnih ter
funkcionalnih sposobnosti
Uĉenci izboljšujejo svojo gibalno uĉinkovitost: z zavestnim nadzorom telesa
oblikujejo pravilno telesno drţo; izboljšujejo gibalne in funkcionalne
sposobnosti (skladnost – koordinacijo gibanja, moĉ, hitrost, gibljivost,
-
29
natanĉnost, ravnoteţje, splošno vzdrţljivost); izvajajo gibanja v razliĉnem
ritmu ob glasbeni spremljavi; primerjajo svojo gibalno uĉinkovitost glede na
svoj biološki razvoj (Kovaĉ in sodelavci, 2011, str. 9).
Cilji, ki se nanašajo na usvajanje naravnih oblik gibanja, iger …
/…/ Sprošĉeno izvajajo naravne oblike gibanja; zavestno nadzorujejo telo v
razliĉnih poloţajih in gibanjih, ki jih izvajajo v razliĉnih smereh in ravneh
ter okoli razliĉnih telesnih osi; posnemajo najrazliĉnejše predmete, ţivali,
pojave in pojme v naravi; izraţajo svoje obĉutke in razpoloţenja z
gibanjem; /…/ zaplešejo izbrane otroške in ljudske plese (prav tam, str. 9 –
10).
Cilji, ki se nanašajo na prijetno doţivljanje športa in vzgoje z igro
»Preizkušajo svoje zmogljivosti ob obvladovanju svojega telesa in izraţanju z
gibanjem; razvijajo samozavest, odloĉnost /…/ in vztrajnost; /…/ oblikujejo
pozitivne vedenjske vzorce« (prav tam, str. 10).
Cilji, ki se nanašajo na razumevanje pomena gibanja
»Poznajo pravilno telesno drţo; razumejo pomen pravilne telesne drţe /…/
poimenujejo poloţaje telesa, razliĉne gibe« (prav tam, str. 10).
4.4.1.2 Praktične vsebine sklopa plesne igre v prvem VIO
Praktiĉne vsebine sklopa plesne igre zajemajo:
− gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (nihanja, valovanja,
kroţenja, padanja);
− posnemanje predmetov, ţivali, rastlin, pravljiĉnih junakov s pantomimo
(ob glasbeni ali ritmiĉni spremljavi);
− gibanje ob notranjih (izraţanje obĉutkov, razpoloţenj, funkcionalnih
lastnosti predmetov idr.) in zunanjih spodbudah (razliĉne zvrsti glasbe,
razliĉni predmeti, drobno orodje);
− interpretacija razliĉnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim
gibanjem;
− vaje dihanja in sprošĉanja;
-
30
− otroški plesi: izštevanke, rajalne igre, plesne igre idr.;
− preprosti ljudski plesi;
− osnovne gibalne strukture aerobike in njihovo povezovanje ob glasbeni
spremljavi v preproste koreografije (prav tam, str. 12).
4.4.2 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku glasbe
Splošne cilje gibalno-plesnih aktivnosti pri pouku glasbe je mogoĉe dosegati na
podroĉjih poslušanja, izvajanja in ustvarjanja. Prej omenjene aktivnosti se v šoli
pojavljajo v glasbenih dejavnostih kot uĉna metoda. Otroci v prvem triletju skozi
ustvarjalno gibanje, ples in rajanje najbolj spontano izrazijo zaznavane zvoĉne
znaĉilnosti in glasbena doţivetja (Koban Dobnik, 2005).
Uĉni naĉrt glasbene vzgoje navaja, da uĉenci z razliĉnimi oblikami gibalno-
plesnih dejavnosti:
− poslušajo glasbo ter izraţajo svoja doţivetja in zaznave glasbenih
elementov gibalno-plesno /…/;
− doţivljajsko poslušajo glasbo za razliĉne sestave s programsko in
absolutno vsebino;
− ob razliĉnih glasbenih vsebinah z gibanjem in plesom izraţajo (zunaj)
glasbena doţivetja ter analitiĉne zaznave o osnovnih glasbenih elementih
ter poglabljajo predstave o njih;
− izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih
kultur ter narodov (Holcar, 2011, str. 7–8).
Uĉiteljem pa ta isti naĉrt priporoĉa:
»/…/ povezovanje glasbe z drugimi umetnostmi in z razliĉnimi predmetnimi
podroĉji« (prav tam, str.5), prav tako pa tudi, da:
− »ritmiĉno izreko uvajamo z igro odmeva, ob obĉutenju glasbenega utripa,
ki ga lahko navzven izrazimo z gibanjem levo-desno, korakanjem, gibom
roke ipd /.../;
− preproste tehnike igranja usvajamo najprej z lastnimi glasbili (npr. urimo
ploskanje z rokami, kasneje uvedemo ĉinele; udarjamo z rokami po
kolenih, kasneje uvedemo ksilofon/bobne) /…/« (prav tam, str. 16, 17).
-
31
Ponuja pa tudi ideje za gibalno ustvarjanje:
− »Zaplešimo poĉasi in zaspimo.
− Zaplešimo vedno hitreje.
− Spremljajmo gibanje glasbe.
− Zakorakajmo ob glasbi.
− Zaplešimo indijanski ples.
− Pravljica v baletu.
− Zaplešimo francosko polko« (prav tam, str. 17−18).
Breda Oblak v priroĉniku za uĉitelje za tretji razred v poglavju Glasba in gibalno-
plesno izraţanje pravi, da
so otroci v predšolskem obdobju in na zaĉetni stopnji šolanja najbolj
dovzetni za globalno-plesno izraţanje ob glasbi. Ta povezava je
prvinska, dokaz zanjo pa so številne gibalne in rajalne igre ter plesi, ki
jih poznamo iz otroške ljudske dedišĉine. /…/ Ob petju, ritmiĉni
izreki, igri glasbil ali poslušanju glasbe uĉence spodbujamo, da
odkrivajo gibni izraz tudi svobodno in neposredno po svojih
zmoţnostih. V ospredju je kreativni otroški ples, ki se poraja iz
glasbenih vzgibov, navezuje pa se na preprosto tehniko naravnega
gibanja in mimike.
Gibalno plesne dejavnosti stopnjujejo pozorno glasbeno zaznavo,
vizualizacijo doţivetja glasbenih vsebin ter predstave o izraznih in
oblikovnih prvinah (npr. tonske višine, potek melodije /…/), razvijajo
potrebno motoriko za igro posameznih glasbil, uĉence vsestransko
telesno in psihiĉno sprošĉajo (Oblak, 2001, str. 26).
4.4.3 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku jezika
Jezik je podroĉje, kjer je v veliki meri priporoĉljiva uporaba
ustvarjalnega giba. Z gibalnimi igrami se uĉenci orientirajo v prostoru,
kar je zelo pomembno za zaĉetno opismenjevanje. Prav tako je
metoda ustvarjalnega giba dobrodošla pri knjiţevni in jezikovni vzgoji
ter pri govornem nastopanju. Vsebine nam nudijo: igro vlog,
dramatizacijo s plesom, prikaz zgodbe z gibanjem, vţivljanje v
-
32
razliĉne situacije, urjenje v neverbalni komunikaciji, pisanje ter
sestavljanje ĉrk in besed z razliĉnimi deli telesa, obravnavanje
samostalnikov in glagolov z gibanjem, gibanje z medmeti (oh, au,
joj …). S pomoĉjo raznih iger (npr. ristanc) se lahko igramo abecedo
in vadimo branje, pisanje…, pri skupinskih igrah pa se otroci med
drugim tudi vadijo v poslušanju (Borota, Geršak, Korošec, Majaron,
2006, str. 75–76).
Za dober razvoj grafomotorike pri otrocih v zaĉetnem obdobju šolanja so
pomembne splošne psihomotoriĉne sposobnosti (orientacija v prostoru in na
lastnem telesu, koordinacija gibov), ki jih, poleg pisanja grafomotoriĉnih vaj,
otroci najbolje razvijejo ob razliĉnih gibalnih dejavnostih (npr. oblikovanje likov z
lastnim telesom namesto risanja v zvezek). Z gibalnimi dejavnostmi spodbujamo
tudi razvoj govora, govorno izraţanje ter razumevanje govora drugih.Otroka tudi
spodbujamo k doţivljajskemu gibalnemu izraţanju ob prepevanju pesmi, rajalnih
in gibalnih igrah.
Metoda ustvarjalnega giba pa se tesno povezuje tudi z zgodnjim uĉenjem tujega
jezika (Krofliĉ, Gobec, 1995).
4.4.4 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku likovne vzgoje
»Likovna vzgoja je predmet, kjer uĉitelji manj uporabljajo ustvarjalni gib, vendar
je metoda še kako dobrodošla pri usvajanju prostora, orientacije v prostoru,
oblikovanja in spoznavanja prostora, ĉrt, mešanju barv, gibanju ob umetniški sliki,
gibanju ob mandali, oblikovanju gline…« (Borota, Geršak, Korošec, Majaron,
2006, str. 78).
4.4.5 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja
Pri spoznavanju okolja
z gibanjem ponazarjamo spreminjanje v naravi (pojave v naravi, kot
so menjavanje letnih ĉasov, vreme, rast rastlin, gibanje ţivali),
spoznavamo znaĉilnosti naravnega in grajenega okolja ter ĉloveškega
telesa (skozi gib spoznavamo ĉloveško telo, poklice, posnemamo
-
33
stroje, oblikujemo prometne znake, se uĉimo o energiji, o svojem
okolju, o stojeĉih in tekoĉih vodah), se vţivljamo v ţivljenje nekoĉ in
danes (orientacija v ĉasu in prostoru, ĉasovno zaporedje) ter krepimo
socialne odnose (igre pozdravljanja, spoznavanja, socialne igre).
(Uĉitelj op.p.) /…/ naj se zamisli (kadar se gibalno izraţamo po
opazovanju op.p.) ali otroke sploh uĉimo opazovanja stvari ali pa
samo hitrega dojemanja in površnosti. Spodbudi naj jih (uĉence –
op. p.) k iskanju znaĉilnosti in posebnosti. /…/ Prav tako otroke
opozorimo na ţivalske navade (kako si muce umivajo obraz, kako si
obraz umivamo ljudje) (prav tam, str. 77).
4.4.6 Ustvarjalni gib oz. gibalno-plesne dejavnosti pri pouku matematike
Pri matematiki uporabljamo metodo ustvarjalnega giba: pri aritmetiki
in algebri, jeziku in logiki, geometriji z merjenjem in obdelovanjem
podatkov (usvajamo in utrjujemo koliĉinske pojme, matematiĉne
operacije, s telesi sestavljamo geometrijske oblike, krive in ravne ĉrte,
sklenjene in nesklenjene ĉrte, s pomoĉjo rajalnih in gibalnih iger
spoznavamo pojme zunaj/znotraj, ponazarjamo simetrijo, merske
enote in se razvršĉamo).
Pri zgodnjem uĉenju gibanje omogoĉa otroku stik s konkretnimi
pojavi, kar je temelj za kasnejšo abstrakcijo. /.../ Z gibanjem pridobijo
izkušnje, ki predstavljajo temelj njihovega znanja. Brez gibanja bi
otroci izgubili enega najosnovnejših naĉinov uĉenja. Otrok znanje, ki
ga pridobi z lastno aktivnostjo, ponotranji. Takšno znanje je trden
temelj za nadgradnjo z novimi, teţjimi pojmi. Pri matematiki je to še
posebej pomembno, ker imajo lahko uĉenci, ki znanja ne
avtomatizirajo in ponotranjijo, v višjih razredih nepremostljive teţave
pri razumevanju in usvajanju novih matematiĉnih pojmov (prav tam,
str. 76–77).
-
34
4.5 PLESNA DRAMATIZACIJA
4.5.1 Kaj je plesna dramatizacija
Plesna dramatizacija je prepletanje in dopolnjevanje giba in besede, ki v prepletu z
glasbo ustvari obĉutek gledališke predstave. Gibalno uprizorimo lahko prav vsako
pravljico, zgodbo. Pri tem ni nujno, da uporabimo celo zgodbo. Kadar pa
uporabimo le dele, moramo paziti, da ohranimo rdeĉo nit obravnavane literarne
vsebine (Krofliĉ, Gobec, 1995).
»Plesna dramatizacija in uprizarjanje pomenita samostojno spontano ali
usmerjeno gibno-plesno igro, ki izhaja iz resniĉnega ali izmišljenega dogodka ali
iz literarne osnove. Vodimo jo s pripovedjo o dogajanju, pripoveduje lahko tudi
otrok« (Koban Dobnik, 2005, str. 51).
Izbrano tematiko plesne dramatizacije lahko vsak pedagog obdela po svoje; s
svojimi metodiĉnimi postopki, sredstvi za spodbudo, izborom glasbe in lastnim
obĉutkom za umetniško izraţanje, ustvarjanje (Kovaĉ Valdés, 2011).
4.5.2 Scenska uprizoritev plesne dramatizacije
Pot do konĉne scenske uprizoritve poteka skozi naslednje faze:
− v besedilu izbrane zgodbe poišĉemo vsebinske motive, ki bi jih
lahko plesno uprizorili, ne da bi jih pri tem spreminjali;
− odloĉimo se, ali bomo imeli pripovedovalca ali ne (laţje
razumevanje zgodbe s pripovedovalcem). Kar pripovedovalec
pove, ni potrebno uprizoriti še s plesom, toda beseda in gibanje
se morata prepletati in dopolnjevati;
− izberemo glasbo, ki bo temelj plesnega ustvarjanja/plesne
dramatizacije. Lahko je ţiva (npr. otroci spremljajo zgodbo z
razliĉnimi inštrumenti) ali pa posneta (predvajamo jo s
pomoĉjo medija za predvajanje). Izbiramo lahko med:
vokalno, instrumentalno, otroško, sodobno ali klasiĉno glasbo.
Izberemo samo za en slog glasbe in je ne mešamo z ostalimi;
-
35
− kostumi, scena in razni pripomoĉki niso nujno potrebni,
njihova uporaba pa omogoĉa otrokom laţje vţivljanje v vloge
(Krofliĉ, Gobec, 1995).
4.5.3 Metodični postopek pri plesni dramatizaciji:
− otroke seznanimo z izbrano zgodbo;
− poišĉemo povezave z drugimi vzgojnimi podroĉji;
− predelamo posamezne dele vsebine zgodbe in preko njih ustvarjamo
posamezna gibanja. Ko otroci usvojijo posamezne plese, jih zdruţimo v
celoto, ki jo velikokrat ponovimo;
− razdelitev vlog. Otroci si izberejo vloge šele potem, ko usvojijo vse plese,
zdruţene v celoto (Krofliĉ, Gobec, 1995).
4.5.4 Tekst pri plesni dramatizaciji
Teksta med izvajanjem plesne dramatizacije ne beremo. Dogajanje spremljamo z
oĉmi in ga odvisno od trenutne situacije komentiramo ali napovedujemo. Ker so
otroci vsak dan drugaĉe razpoloţeni, ni smiselno imeti povsem doloĉenega
scenarija, paĉ pa se mora vzgojitelj ustrezno odzivati na otroke oz. dogajanje.
Niĉesar ne opisujemo. Ĉe pa bi ţe radi opisali prizorišĉe, to storimo pred
zaĉetkom igre. Otroke na prizorišĉe pošljemo le, ko je to potrebno.
Otroci naj se teksta ne uĉijo, ker zaradi kompleksnosti samega gibanja ne zmorejo
misliti ob tem š
top related