dolenfski · 2010. 8. 27. · skrbel kredit v znesku 1,200.000 din, poseben elektrifikacijski odbor...
Post on 01-Nov-2020
0 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Novo mesto, 7. avgusta 1953
Stev . 31 Leto i v
Lastniki tu izdajatelju Okrajni odbori 3£L>L Črnomel j , Hotenje ID N O V O mesto. - Izbaja v u k petek, - Odgovorni urednik Tone Gosnik. — Uredniš tvo ID upraiai Novo mesto, Cesta ko-mand tinto Staneta 25. — Fostnl predal 33 - Telefon uredništva (n oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem nest m Ufc-T-181. — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrt letna 125 din. — Tlaka tiskarna tSln-»i»n*kejri» pnro^pvalra«
> L J u b l j a n i
Dolenfski Cena tt dva
Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in Novo mesto
Majhno, toda trdno podjetje V p r e d m e s t j u Č r n o m l j a , ob
ces t i p r o t i S v i b n i k u t i k n a d D o b l i č a n k o s to j i ž e k a k i h 35 l e t m a j h n o podjet je : B e l o k r a n j s k a ž e l e z o l i v a m a . N j e n z a č e t e k sega t ja v p r v o l e to po p r v i sve t o v n i v o j n i , k o je n a t e m m e s tu z g r a d i l p r i v a t n i k m a j h n o l i v a r s k o d e l a v n i c o . L e t a 1935 j e b i l o b r a t zna tno p o v e č a n , po o s v o b o d i t v i , k o je p r i š e l v l a s t s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e n j a , p a se je r a z v i l v m a j h n o t o v a r n o , k i zapos lu je sedaj o k r o g 30 d e l a v c e v .
T a m a l a b e l o k r a n j s k a tov a r n a i m a t u d i svo je mes to v z g o d o v i n i n a r o d n o o s v o b o d i l n e borbe . V e č k o t l e t o d n i je b i l a t u p a r t i z a n s k a d e l a v n i c a , l i v a r n a i n k o v a č n i c a , k j e r je d e l a l o t a k r a t 60 l j u d i . V njej so i z d e l o v a l i r a z l i č n e p r e d m e te za v o j s k o i n r a zne d r u g e p o t r e b š č i n e . Iz o s t a n k o v r a z -
m o v r a z e n enega : p r e m a j h n o je, d a b i l a h k o zados t i lo v s e m n a r o č i l o m , da b i l a h k o da lo z a s l u ž e k v e č j e m u š t e v i l u l j u d i i n da b i l a h k o š e v e č p r i speva lo v s k u p n o b laga jno . V s a l e t a po v o j n i n i d o b i l o n i t i d i n a r j a i n v e s t i c i j ; k a r so v l o ž i l i za r a z š i r i t e v podjet ja , n a k u p s t ro jev i n u r e d i t e v u p r a v n e p i s a r n e , so d a l i i z s v o j i h u s t v a r j e n i h d o h o d k o v . P o v e č a l i so p r o i z v o d n j o za d o b r i h 90 ods to tkov i n d v i g n i l i š t e v i l o z a p o s l e n i h o d 12 n a 30 d e l a v c e v . I zde lu je jo razne p r edme te š i r o k e p o t r o š n j e ko t so l i t i k o t l i , p l o š č e za š t e d i l n i k e , p e č n a v r a t c a , r e š e t k e i n š e dese t ine d r u g i h l i v a r s k i h i z d e l k o v , t u d i po p o s e b n e m n a r o č i l u , k o l i k o r j i m d o p u š č a č a s . N a r o č i l i m a j o t o l i k o , d a j i h k o m a j , k o m a j dohajajo, zato j i h m o r a j o ce lo o d k l a n ja t i . V s a de l a o p r a v l j a j o v
B e l o k r a j n s k i l i v a r j i p r i delu, T kjer se obl ikuje jo
b i t i h l e t a l so v l i v a l i po rc i j e , k r o ž n i k e , v i l i c e , ž l i c e , lonce , k o z i c e i n d ruge s t v a r i , k i se j i h t a k r a t v o svobo jen i B e l i k r a j i n i n i d o b i l o . P r v o t n o ]e i z d e l o v a l a t ake p r e d m e t e za v o j a š k e m i s i j e , pozneje pa t u d i za p a r t i z a n s k e e d i n i c e i n d r u g e us tanove , z l a s t i za p a r t i z a n s k e b o l n i š n i c e . K e r t a k r a t n i b i l o k o k s a , so t o p i l i s u r o v i n e z o g l j e m . M a r s i k a t e r i p a r t i z a n se p r a v go tovo š e s p o m i n j a a l u m i n i j a s t i h p o r c i j , k o ž i c i n dru'*ef?a posodja , k i m u ga je i z d e l a l a p a r t i z a n s k a d e l a v n i c a v Č r n o m l j u .
M O Č A N D E L O V N I K O L E K T I V
M a j h e n , a dober , t a k o b i l a h k o r e k l i za d e l o v n i k o l e k t i v , k i danes de l a i n u p r a v l j a to podjet je . T o je eno r e d k i h pod je t i j , k i j e v s e s k o z i a k t i v no, k i n i m a posebn ih p r o b l e -
e k o č o k o v i n o v l i v a j o v ka lupe , r azn i i zde lk i
a k o r d u i n za to je s to r i lnos t v e l i k a . P r o i z v o d n i n a č r t za l e t o š n j e p r v o po l l e t j e so zna tno p r e k o r a č i l i i n so n a č r t za d r u go po l le t j e p r a v za to z n a t n o
V Z a u r e n a p e l j u j e j o
e i e k t v i k n
Z b u r č a n i so se živo zag r i z l i v delo za napeljavo e lek t r ike . L e p transformator z vz idano peterokrako zvezdo na v r h u je že dograjen. Iz k red i ta , k i so ga dob i l i preko sp lošne k m e t i j , ske zadruge v Smar je t i od N a rodne banke, so p o r a b i l i p r i gradnji transformatorja 14O.500 d in , tako da stane postavitev transformatorja 205.168 d in .
Zelo p o ž r t v o v a l e n je e l ek t r i -f ikac i j sk i odbor, z last i tov. I v a n P i rna t , J o ž e N o v š a k , J o ž e A n d e r l i č in U d o v č . K o l i k o potov napravi jo t i l judje in Si tudi d r u g a č e prizadevajo, da tudi k n j i m dobe e l e k t r i č n o luč i n pogonsko silo. Odboru pr idno pomagajo z de lom in v o ž n j a m i tud i ostali v a š č a n i . B e l a v rana med n j i m i je l e Rudo l f V i d mar , k i ne pomaga n ič , p a č pa p r idno graja prizadevanje ostal i h v a š č a n o v .
26 posestnikov te va3i je podpisalo zado lžn i ce za 460.000 d in k red i t a , k i ga bodo v ob rok ih v r a č a l i N B . T u d i o b č i n s k i l judski odbor SmaTJeta j i m je p re -skrbe l kredi t v znesku 1,200.000 d in , poseben e lek t r i f ikac i j sk i odbor p r i o b č i n s k e m l judskem odboru pa bo skrbe l d'* bo ta k red i t p rav i lno porabl jen in razdel jen. Res pa je, da ves ta k red i t ne bo zadostoval za vsa dela i n mater ia l p r i napel javi . Se za dal jnovod in notranjo opremo transformatorja ne bo zadosti . Zato so se v a š č a n j s p r o š n j o o b r n i l i na I z v r š n i svet S loveni je zi p o m o č p r i n j ihov e m pr izadevanju . T a k i , k i si sami ve l iko prizadevajo i n tu*-d i delajo, b i res najbolj zas luž i l i p o m o č .
K o bo p r v i č v Z b u r a h zasvet i l a e l e k t r i č n a luč , bo izpolnjena d o l g o l e t n i že l ja vseh p r e b i va lcev . Verjetno bo takrat prenehal a k r i t i k o i n nerganjem p ro t i e l e k t r i k i tud i Rudo l f V i d m a r , saj bo prav gotovo tud i on imel od nje kor is t , č e jo b o hotel imet i . J. J .
z v i š a l i . V s i d e l a v c i In u s l u ž benc i ses tav l ja jo d e l a v s k i svet, i m a j o pa t u d i svoj u p r a v n i odbor , k i i m a r e d n e t edenske seje. D i r e k t o r tov. L a k n e r je i s t o č a s n o t u d i ob ra tovod ja , za to i m a j o r e ž i j s k e s t r o š k e r a z m e r o m a n i z k e , k a r ugodno v p l i v a n a ceno p r o i z v o d o v in p l a č n i f ond .
V N A C R T U J E P E T K R A T N O P O V E Č A N J E T O V A R N E
V pod je t ju s ta s amo d v a s t a ra l i v a r j a , v s i o s t a l i d e l a v c i so se i z u č i l i a l i p r i u č i l i po v o j n i , t a k o da g lede s t r o k o v nega k a d r a n i so v zad reg i D e l o je doka j n a p o r n o , posebno p r i v r o č i h p e č e h , k j e r se t o p i ž e l e z o . M e h a n i z a c i j e n i ma jo i n za to je t r eba vse o p r a v i t i r o č n o . N a v z l i c t e m u n i so i m e l i v o b r a t u nobene t e ž j e nezgode. D e l o v n a mes ta so t a k o p o v e z a n a m e d seboj , d a m o r a b i t i v s a k de lavec v e d n o n a s v o j e m m e s t u , s icer je p r o i z v o d n j a o t e ž k o č e n a . Z a -i ; K H tega t u d i n e u p r a v i č e n i h i z o s t a n k o v o d de l a ne p o z n a jo . Z a s u r o v i n e n i m a j o v e č j i h i z d a t k o v r a z e n za g ra f i t , k i je precej d r a g . Seda j u p o r a b l j a j o ž e d o m a č i k o k s , k i ga p r o i z v a j a j o v L u k a v c u i n so z n j i m ze lo z a d o v o l j n i . K o t s u r o v i n o u p o r a b l j a j o s ta ro ž e l e z o , b a r vas te k o v i n e i n s u r o v o ž e l e z o , k i ga d o b i v a j o i z n a š i h t o p i l n i c .
B e l o k r a j n s k a ž e l e z o l i v a r n a i m a vse pogoje z a p o v e č a n j e v v e č j o sodobno t o v a r n o , k i bt l a h k o p r o i z v a j a l a Se m n o g o v e č p r e d m e t o v te r d a l a z a s l u ž e k i n k r u h d e s e t i n a m n o v i h d e l a v c e v . Z a p o v e č a n j e t o v a r ne se z e lo p r i z a d e v a sve t za gospoda r s tvo p r i O L O Č r n o me l j i n t u d i k o l e k t i v . N a č r t e za n o v o t o v a r n o ž e p r i p r a v l ja jo . P o t e h n a č r t i h b i se v n o v i t o v a r n i p r o i z v o d n j a p o
v e č a l a za pe tk r a t , z a p o s l i l a pa b i o k r o g 50 n o v i h de lavcev . C e p r i t e m š e u p o š t e v a m o , da bo letos ta m a l i ob ra t p r i s p e v a l v s k u p n o b laga jno n a d 5 m i l i j o n o v d i n a r j e v , po tem v i d i m o , ka j b i p o m e n i l a n o v a v e č j a t o v a r n a t u d i g lede p o v e č a n j a na rodnega d o h o d k a T o b i b i l k o r a k napre j k i n d u s t r i a l i z a c i j i B e l e k r a j i ne , zato u p a m o , da ne bo osta lo s amo p r i n a č r t i h i n da bo n o va t o v a r n a v r e s n i c i z a č e l a r a s t i š e p r i h o d n j o p o m l a d . D e l o v n i k o l e k t i v sedanje l i v a r n e je v s e k a k o r sposoben, da r a z v i j e p r o i z v o d n j o t ud i v v e č j i t o v a r n i .
O b v e s t i l o ! S 1. avgustom 1953 otvarjamo
vsakodnevno redno avtobusno proto
S ta r i t r g — Č r n o m e l j — K o č e v j e in obratno
s s l edeč im vozn im redom: pr ihod odhod
S ta r i trg » b 5.00 Č r n o m e l j ob 7.00 ob 7-15 K o č e v j e ob 9.45 ob 15.00 Č r n o m e l j ob 17.15 ob 17.30 S t a r i t rg ob 19.30
S 5. avgustom pa otvarjamo n a j k r a j š o zvezo dolenjske me-t rople z mor jem in i sicer:
N o v o mes to—Ko evje—Delnice im obratno, z zv no na vlake prot i Zagrebu ter Reki—Sušak u .
s s l edeč im v o z n i m redom: pr ihod odhod
N o v o mesto ob 6.00 K o č e v j e ob 8.00 ob 8.15 De ln ice ob 10.45 ob 18.00 K o č e v j e ob 20.00 ob 20.05 N o v o mesto ob 22.00
Gozdarsko avtopodjetje, K o č e v je. A v t o b u s n i promet — tel . 292
Tudi delavska in kmečka mladina naj se Izobrazi
V e č i n o n a š i h v e l i k i h l j u d i nam je dalo dosilej podeže l j e ; predvojne trde razmere pa so tudi skrbele, da skora j n i h č e i zmed naš ih n a j s p o s o b n e j š i h l j ud i n i dosegel v rha . Spomni mo se samo na s lovensko M o derno. Drago t ina Ket te ja i n Jos ipa M u r n a je zaradi podhranjenosti i n materialnega pomanjkanja s t i sn i la suš ica , ko sta b i l a komaj na z a č e t k u svoje u m e t n u š k e pot i . L j u d s k a kuhin ja pod l jub l j ansk im gradom je že zgodaj s t r ig ia ž i v l j e n j a naj-s i romasnejs im plastem slovenskega i z o b r a ž e n s t v a .
Zato je danes to l iko v e č j a naša č l o v e č a n s k a in k u l t u r n a do lžnos t , da damo m l a d i n i poleg učn ih kn j i g in šol tudi take mater ialne pogoje, da bo mogila r azv i t i vse svoje umske in fizične sposobnosti. V s e priznanje zas luž i O L O Č r n o m e l j , k i bo pr i speval m e s e č n o iz svojega p r o r a č u n a za vsakega belokranj skega v i sokošo l ca po 3,000 dinarjev i n tako omogoč i l studiranje na viš j i sol} vsej be lokranjsk i akademski m l a d i n i . T u d i novomešk i okra j Je dal l jub l jansk i u n i v e r z i š t e v i l n e v i sokošo lce ; mnogi izmed n j i h ž ive še danes v t e ž k i h razmerah in se zaradi pomanjkanja ma te r i a ln ih sredstev n ikako ne morejo v celot i posveti t i š t u d i j i , s tem niso prizadet i samo š t u d e n t j e , ampak tudi vsa n a š a skupnost, ke r j i nepopolno i z o b r a ž e n i absolvent i ne bodo mogl i n ikda r nud i t i tistega, ka r b i ob p r a v o č a s n i podpori l judske oblast i lahko. Za to tudi š t u d e n t j e n o v o m e š k e ga okra ja upajo, da bo O k r a j n i l j udsk i odbor razumel n j i h t e ž n j e in j i m po svojih m o č e h pomagal, da se izobrazi jo .
Z vso resnostjo je t reba reš i t i tudii v p r a š a n j e n o v o m e š k e Di j a -ške kuhinje . K u h i n j a je v obdobju svojega dvoletnega poslovanja ob podpori l judskega odbora mestne o b č i n e postala n a j c e n e j š a In na jbo l j ša kuh in ja v N o v e m mestu. U p r a v l j a jo u p r a v n i odbor, vendar s loni vse delo na u p r a v n i c i Roz i Perocc i , k i je znala s pametn im gospodarjenjem prebrodi t i vse gospodarske t e ž a v e tudi potem, ko je D i j a š k a kuh in j a postala ustanova s samostojnim f inansira-n jem. V k u h i n j i se hrani jo vsakole tn i t r govsk i t e č a j n i k i , vajenci , uč i t e l j i š čn ik i im predvsem d i j ak i i z podeže l j a . M e s e č no stane hrana o k r o g 2.500 din , r e v n e j š i m pa je uprava sporazumno z l j udsk im odborom mestne o b č i n e hranarimo zn i ža la . Toda hrana Je za š t u d i r a jočo mlad ino še predraga. U p r a v a si pr izadeva, da b i hra/no tako poceni la , da b i z n a š a l a ,
m e s e č n a h rana r ina morda le ok rog 1.500 dinarjev. K a k o ?
V s i vemo, da se na j t e ž j e Izob r a ž u j e p o d e ž e l j s k a mlad ina . Ze tako Je odtrgana iz več j ih k u l t u r n i h s r e d i š č , v v e č i n i p r i merov pr ihaja iz p a s i v n e j š i h kra jev in ž ivi v mestu od dajatev s t a r š e v . C e k temu p r i š t e j e mo še potrebo po de lovn i s i l i , k i priteguje na podeže l ju mladega č l o v e k a že zelo zgodaj 1 v delo, nam bodo razumi j i ve j ša dokaj pogosta navajanja n a š e g a dnevnega časop i s j a , da š t u d i r a na naš ih v i s o k i h šo lah v v e l i k i već in i mlad ina iz u r a d n i š k i h d r u ž i n i n le nizek odstotek delavske in k m e č k e mladine.
Medtem, ko so p r i nas n a j š i r š e l judske plast i na če lu z delavsk im razredom nosilec napredka , ku l t u r e in obflasti, pa raste n a š a intel igenca v p r e t e ž n i me r i še vedno iz u r a d n i š k i h d r u ž i n , med ka t e r im i je ponekod še na gosto razpredena m a l o m e š č a n ska miselnost, k i nam skuša na vsakem k o r a k u š k o d i t i .
N o v o m e š k a D i j a š k a kuh in ja Je morda med p r v i m i v S loven i j i , k i bo s k u š a l a prodajati hrano pod ceno. To se j i bo pos reč i lo le, če j i bo uspelo pr i tegni t i vse podeže l j e , če bo njeno prizadevanje podpr l ves n o v o m e š k i okra j .
Č l a n i c e A F Z , organizaci je Z B In S Z D L , bodo o rgan i z i r a l i nab i ra lne akci je po vseh vaseh n o v o m e š k e g a okra ja . V s a k a h i ša naj b i prispevaHa morda le po 2 k g k r o m p i r j a i n tako b i dala
več ja vas po 100 kg , o b č i n a 2.000, sk l ad i š ču osnovne šole v N o v e m mestu pa lahko da 23 o b č i n n o v o m e š k e g a okraja 46 ton k rompi r j a , ka r vse bo pomenilo, da se bo podeže l ska mladima, k i v mestu š t u d i r a , skoraj zastonj hran i la . T o je en sam pr imer .
V S E MNOZ1CJNE O R G A N I Z A C I J E
N A P O D E Ž E L J U !
Podpr i te nabira lno akci jo n o v o m e š k e D i j a š k e kuhinje , da se bo tudi podeže l ska mlad ina v v e č j e m š tevi lu i z o b r a ž e v a l a in tako kor i s t i l a tudi nam vsem in naš i soc ia l i s t i čn i skupnost i .
V teh v r o č i h dneh Je lepo b r o d i t i med v a l o v i zelene K r k e . ( K r k a — mot iv i z D v o r a )
Na kočevskem rudniku pred 14. leti
r O K R A J N I O D B O R Z B Č R N O M E L J
p o z i v a vse borce X V . b r i gade, da javi jo pismeno svoj sedanji naslov. Vse komisarje , komandante in komandir je te brigade pros i , da pridejo na sestanek pr ip rav l ja lnega odbora, k i bo v nedeljo, 9. avgusta ob 13. u r i v M e t l i k i na s e d e ž u mestne o b č i n e . — R a z g o v o r i h se bodo o pr ipravah za p roslavo 10. obletnice ustanovi tve brigade, k i bo 20. septembra letos v M e t i . k i .
P r i p r a v l j a l n i odbor
P red Š t i r ina j s t imi le t i je voditelj delavskga gibanja na K o č e v s k e m prof. J o ž e S e š k o , tedanji sekretar O k r o ž n e g a ko-miteja K P S in prvoborec ZA pravice delavskega razreda ter organizator vstaje v okra ju K o č e v j e , napisal č l a n e k o razmerah v k o č e v s k e m rudarskem rev i r j u , k i je b i l obj'avljen 19. ju l i ja 1939 v » J u t r u « pod nas lovom: »Med rudar j i k o č e v s k e ga r ev i r j a v lada beda k a k o r v let ih n a j h u j š e k r i z e « . Č l a n e k je pomemben dokument, k i nam s l i ka t e ž a v n i po loža j delavskega razreda v stari k a p i t a l i s t i č n i Jugos lav i j i in ne bo o d v e č da se po 14 le t ih znova z n j i m seznanimo, da b i to l iko bolj r azumel i ve l i ke revolucionarne spremembe p r i nas in da b i to-l iho bolj zna l i t p o š t o v a t i l n ceni t i p r idobi tve narodno osvobodilnega boja in l judske revoluci je . Obenem pa bo to prep r i č e v a l n o poj'asnilo mnogim n e r g a č e m , zlasti t i s t im, k i morda n i k d a r n i t i j ed l i niso z delavsko žlico ter se z d a n a š n j o d r u ž b e n o uredi tv i jo , delavsko samoupravo in poglabljanjem soc ia l i s t i čne demokrac i je Se vedno ne morejo spr i jazni t i , k a r zkis t i vel ja za ostanke ka p i t a l i s t i č n i h in m a l o m e š č a n s k i h elementov, k i še danes skuša jo v n a š a t i m a l o d u š j e med n a š e delovne l jud i . K a j radi hval i jo dobr ine , k i so včas ih bi le na razpolago p.r) tem p-a pozabljajo, da teh dobr in n i bi lo deležno delovno l judstvo, a zlasti ne de lavski razred To nam osvetl juje tudi Seskov č l a n e k , v katerem p r a v i naslednje:
Ze nekaj mesecev praznujejo naš i rudar j i praznovanje pomen i brezdelnost) . Z e od novega leta se š iht i vedno bolj redč i jo . Z zaupn ikom Jožefom stopava po »nov ; koloni j i« .
N a koncu leži pred nama dnevni kop, Ves blaten in zal i t z vodo. Nekaj l judi se giblje na dnu, da izkopljejo svoj de lež premoga. » K m a l u ga na dnevnem kopu ne bomo več k o p a l i , ke r je p r e s l ab ,« m i p r a v i zaupnik . Dober je le še v jami i n drugo leto bomo že d iha l i samo jamski zrak. T a premog n i slab, bol jš i je kakor v mar s i katerem slovenskem r u d n i k u , k je r redno delajo. T u d i strok o v n j a k i p r i že lezn i šk i direkc i j i v Ljublj 'ani so tega mne-
Del ojemtisocgiave množice pred spomeoiKoni Talca na proslavi Dneva vstaje
nja, zato si ne moremo razlagati, zakaj ravno k o č e v s k i rev i r n i m a zadosti dobav. Ž iv l j e nje je postalo zadnje mesece zopet neznosno, kakor v l e t ih n a j h u j š e krize- Ne moremo si pomagati . Vse intervenci je do sedaj niso zalegle. B i l sem sam med delegati v L j u b l j a n i in Beogradu , k jer smo dob i l i lepe t o l a ž i l n e besede in obljube. Z a enkrat je rezultat vsega tega n a r o č i l o 100 ton premoga, ka r pomeni en š iht m e s e č n o . Za redno delo pa b i r a b i l i skupno 2000 ton m e s e č n o . Pogle jva malo po s tanovanjih pa boš v i d e l , k a k š n a beda je.«
Z a v i l a sva v »s ta ro ko lon i jo« ob cesti, k i jo nameravajo v k ra tkem podreti . Stene so že razkopane, kanal izac i ja je slaba, vse vpi je po novem. Ruda r Pav le stanuje tukaj . Majhno r a -tohlo kuhin jo ima in dve sobic i T u b iva z ženo in 5 otrok i . Z a č a s n o je p r i njem najstare jša h č e r k a z m o ž e m - r u d a r -jem. Rudar Pav l e je med t is t i mi d r u ž i n s k i m i oče t i , k i j i h je » p r a z n o v a n j e « najbolj udar i lo . Njeegova žena pr ipoveduje : »Zadn je mesece mož skoraj nič ne dela. Po vseh odbi tk ih je prinesel že v e č k r a t domov samo nekaj k o v a č e v na 14 dn i , enkrat celo samo 15 d in , d r u g i č trideset, nato 59, v č e r a j pa je dobi l malo več in sicer 213 d in , k e r so se zaupn ik i poteeni l i zanj. D o l g v konzumu je vedno večj i , vs i bi že od gladu pom r l i , č e b i ne b i l imel m o ž doma v svoji vasi n j ivo , k i jo je prodal . Sedaj n imamo nič v e č , az sem tudi že stara in ne mo
rem v e č . otroci pa hoče jo jesti .«
»To je zelo revna d r u ž i n a « , m i p r a v i zunaj rud-arski zaupn ik , je pa še v e č podobnih. S. ima na p r imer 5 otrok", S. celo 7, dela pa n i . Podpore n i od n ikoder nobene. De lavska zbornica nam na n a š o p r o š n j o še odgovor i la ni.«
» Z n a n o m i je, da so odbi tk i p r i vas zelo v e l i k i . Za kaj vse pa v a m od tegu je jo?«
»Za kaj? C e l a vrs ta odtegljajev je: u s l u ž b e n s k i davek, bo l n i š k a blagajna, delavska zbornica , brezposelni fond, uporaba inventar ja , l uč , t r o š a r i n a za
luč, rudarska zadruga i n drugo. Na vsakega p r ide gotovo 100 dinarjev.
Odteguje se v vsakem pr imeru ne oziraje s e na v i š i n o zas l užka , tako, da se je v p r e j š nj ih le t ih p r ipe t i lo , da rudar n i z#služi l n i t i za od teg l ja je .«
»Kaj pa konzum? a l i daje v teh mesecih, ko praznujete, l j u dem živi la na k r e d o ? «
»S tem so v konzumu zelo p rev idn i . Dajo že , ti je ve l i ko premalo in u p o š t e v a j o le zaslužek. Tega pa malodane n i . K l j u b temu so se zadnje mesece rudar j i zadolž i l i skoraj za 30.000 t isoč d in . Mnogo svojega dolg n i t i v pet ih mesecih ne bodo mog l i p l a č a t i tudi če b i redno de la l i . N a to p a že n i h č e več ne ra lčuna. Pogejte, kaj se je p r ipe t i lo pred dnevi ; M l a d i rudar France je hotel dobitt p red š i h t o m hlebec k ruha . V konzumu m u ga niso hote l i dati , naka r je šel fant tešč na delo. Po š ih tu je spet p ros i l za k r u h v konzumu, a ga spet n i dob i l . Nato je šel v S a lko vas, da b i kje dob i l delo za hrano. D o b i l ga je p r i n e m š k e m kmetu. Sedaj ob dnevih , ko na R u d n i k u ni š ih tov , dela p r i kmetu za hrano. Fant je j oka l , ko n i mogel dob i t i n ik je r n i t i hleba k r u h a . «
»Kaj pa d r u ž b a p r av i k vašemu po loža ju?«
» D r u ž b a p r a v i , da n imu naročil i n da nam ne more pomagati. L a h k o pa r e č e m vsaj to, da š i k a n i r a n j a i n p r o t e ž i r a n j e posameznikov p r i delu ne b i t r e b a . . .
K a j pa nameravate stori t i še za i zbo l j šan je vašeg** s t a n j a ? «
» P o s r e d o v a l i bomo ponovno na vseh merodajnih mestih. Moramo uspeti, saj nam gre za golo ž i v l j e n j e . . . delavstvo je za enkrat še m i r n o i n p o t r p e ž l j ivo č a k a na izpoln i tev obljub od l i čn ih oseb.« . . .
. . . » T o se mora i zp remen i t i . « V t a k š n i h razmerah so v č a s i h
ž ive le rudarske d r u ž i n e . Toda ti čas j so m i n u l i , zatoni la je oblast b o r ž u a z i j e , k o č e v s k i r u darj i pa si v pogoj ih l judske oblasti i n delavske samouprave z dneva v dan zbol j šu je jo ž ivljenje, obenem pa dajejo vedno večj i de l ež n a š i soc ia l i s t i čn i skupnost i .
Metliško kopališče ie oživelo
Z a k o p a l i š č e m v Podzemlju ob K o l p i , k j sta ga letos obnov i l a o b č i n s k i l judsk i odbor in K m e t i j s k a zadruga v Gradacu —čez zimo so stavbo skoraj popolnoma demol i r a l i neznani s to r i l c i — J e T u r l s t i č n o - o l e p š e -va lno d r u š t v o v M e t l i k i sk le n i l o , da v svo j i rež i j i obnovi i n i zpopoln i m e t l i š k o k o p a l i š č e . K o t podzemeljskega tako so se tudi tega l o t i l i brezvestni l jud je: u l o m i l i so v celo vrs to k a b i n , odnesli k l j u č a v n i c e , potrgali letve in deske, o d k r i l i streho, odnesli v ra t a i n podobno. Zato se je novo ustanovljeno T u r i s t i č n o - o l e p š e v a l n o d r u š t v o v M e t l i k i z n a š l o pred nelahko nalogo, da z m a j h n i m i denarn i m i sredstvi k i j i h je imelo na razpolago, zacel i sledove v a n da l izmu, obenem pa Izbol jša l n izpopolni celotno k o p a l i š č e .
D r u š t v u je za letos še k a r uspelo o p r a v i t i svojo nalogo. 2e spomladi je nasadilo ob
vzhodni s t rani kopa l i š ča vrs to topolov i n odkupi lo je s p o m o č jo mestne o b č i n e o b s e ž e n t ravn i k po leg sedanjega k o p a l i š č a , k jer bodo urejeni š p o r t n i prostori . P o p r a v l j e n je b i l vodovod s p i tno vodo in n a m e š č e n i č r p a l k a i n prha , pos t av i l i so nekaj k l o p i in names t i l i l e ž a l n e desJce. O dpr t a je o k r e p č e v a l n i ca, p r i p r a v i l i p\a so tud i plesno p loščo l n prostor za godbo. H k r a t i so napel ja l i tudi elekt r iko .
V p r ihodn j ih le t ih bo mora-]o sedanjo k o p a l i š k o stavbo nadomestiti zidano poslopje, hk ra t i pa bo t reba mis l i t i tud i na sobe za tujce. S k r b za udobnost i n higiensko č i s to k o p a l i šče bo morala b i t i ena g l avn ih na log T u r l s t r i č n o - o l e p š e v a l n e g a d r u š t v a v M e t l i k i . Le tako bo u s t r e ž e n o d o m a č i n o m in tudi tujcem, k i vedno pogosteje p r i hajajo na oddih k topl i K o l p i .
St ran 2. D O L E N J S K I L I S I * fltev. 31
„. . .m vtčna zahvala vam bodli" (Zaiostinka)
Seznam padlih borcev NOV občine Dobrepolje A D A M I Č Dan ica , P o n i k v e , ro
jen«! iyoy f uorta n d zve.-insid n a č i n od domobrancev decembra l y « v Pijavj gor ic i . PUGE.I..J Mežka , P o d k v e , roj . 1907, ubita M zverin*k, nač in od donio, broncev decembra 1943 v P i j a v i g>rici. D R E N A l o j z , P o n i k v e , roj. 1»20, borec, padel oz i roma p o g r e š a n <>d le-m 1944. F R A N C E i . J Uerriard>ka, Pon ikve , roj. 1928, ubita od r o č n e bombe novembra 1943. G L A V A N iva t i , P o n i k v e , TOi, J«1*9, ustreljen od domobrancev Januarja 1944 pr i V e l i k i h La.-oali. J A K S E T.»ne, P j i m k v e , r ; i j , 1923, padel 1942 p r i Zagradcu kot borec N O V . J / • . S E Jo/.e, Pon ikve , rojen 18^3, umr l posledicah oku -pa . i> ' 1947.
M U S T A V A R P rane , Pon ikve , ro j . 1908, podel septembra 1943 Prj ( h i huvem kot borec. P R I J A T E L J S l a v k o , P o n i k v e , rojen J t H i , LULMI p i i bouii jarun J I I J U >u mja 1942. P O D L O G A H A l o j z , Ponukve, roj. 1926 u m r l na p : -sledicu.li vojne 1946. S K U I J Ivan , Pon ikve , roj . 1921, padel kot borec T o m š i č e v e brigad«' IfBtgmbrl 1944 Q i P r imorskem. Z A K R A J S E K E d v a r d , Pon ikve , roj . 1878, ustreljen jun/ija 1W4 od domobrancev v V e l i k i h L a -*čwh. Z A K R A J 6 E K E d v a r d , Pon i k v e , r. 1916, ustreljen jun . 1944 v V e l . l.-iščuh. Z A K R A J S E K D u š a n , Pon ikve , roj . 1920, ustrel jen juruija 1944 v V e l i k i h L<-i č a h . 2 U K Franc, Pmnikve, roj . 1890, ustreljen od domobrancev maja 1944 na svojom domu. S T R A H Mat i j « , Hočev jc , r.vjen 1888, us t ie l jen doma marci 1943 2 N I D A R S I C Franc , rojen 1914, padel kot borec 1943 pr i i l o v i geirl. G R M Stanko, rojen 1921, u m r l na posledicah rane kot borec marca I. 1945 p n Topl ic h G R U D E N A l b i n , Podg^r ica , roj. 199$, padie-l oktobra 1»43 p r i K - . eevjm. V E S & L A l o j z i j . Podgor ica , roj . 1915, padel februarja 194-1 v V e l i k i h Lašdah ,
V O D L A N Egorn, roj . 1902, padel 1944 p r i V e l i k i h I ^ i č a h K A V C I C V a l e r i j a , rojena 1911. p;-d!a kot borka okb»bra 1943 na K r i m u . K R A U J o ž e , roj . 1905, ustreljen, 1. 1943. 2 N J D A R S I C Jože roj . 1924, padel 1943 kot borec. B A B I C A l o j z i j , Bruhanja vas, roj . 1908, ustreljen n o v e n -bra 1943 na R a k o v n i k u — Ljub j ; m , ko sp je v r a č a l iz Raba. S P O L A R Anton , Bruhanja v . ? , ro!. 1920, ustreljen 1942. K A -S T E I IC Franc , Bruhanja vas, roj . 1905, padel kot borec 1943 P F R K O Ivan, Zagor ica , ro 'en 1917, umr l v n e m š k e m t a b o r i š č u Mparthausen. M E N C I N Janez, Zagor ica , roj , 1922, padel kot hr>r-c marca 1943 v Ambrns t i . V I D M A R J»žp, Zagor je« , rojen 1907, umr l UH? na Rabu, SU-S T A R J o ž e , roj . 1913 v Za«<>ricl. P ' d e l avLnis 'a 1. 1942. K R A L J F ranc , roj 189!, ustreljen kot t r . lec avgus t i 1942. K R A L J Jožefa . Zago i i ca , rojena 1307, padla kot bork* v v v i k i h LaMata I. 1944
T O M S I C trVtC, Zngorica, rojen 1910, us'reilien v V e l i k i h Laščah mnrca 1944. T O M S I C Franc , Z ' -goricB, roj. 1926, ustreljen 194:'. S T R N A D Stanislav, Mula vas, roj . 1944, ustreljen 1942 v ' K o r r -p o l ; ah. P E R H A J A l o j z i j , Mala vas, roj. 1915, ubit od Itali janov avgusta 1942. B A R T O L M E Igna-c i j , roj. 1904, ustreljen v Hočev-Ju mtija 1042. B A B I C Ign.ici.i. M a l a vas, roj. 1906, ustreljen avgusta 1942 v Kon>poljah. E R C U L J Mat i j a , Malu va«, r. 1916. ustreljen 1. 1942 p r i Grosup l ju . G R M S f i n ko, M a i a vas, rojen 1923, padel kot borec septembra 1. 1943 p r i Rsikeku. K H A U J . -že, Ma la vas, roj . 1905, umiri no-v nubra 1942 M Htibu, S L A K Janez, roj. 1899, ustreljen julij-a 1942 p r i Z4en-»kii vtwi. HOČE« V A R M a r t i n , P o d p e č , roj. 1923, ustrel jen avgusta 1942 v K o m -p ja l i . J A K O P I Č J o ž e , Ptid'.;eč, ro j . 1910, us t ie l jen avgusta 1942 v » l o m p o l j a h . P R I J A T E L J Ma t 1 , ja, F o d f o r i , roj . 1905, b i l borec, ujet na B l o k * h , pn-grešan od leta 1944. N O V A K A l o j z , Podpora, ro j . 1902, umr l na Rabu februarj a 1943. M A R O L T A l o j z i j , Pod gora, roj . 1925, padel kot borec septembra 1943. K R A S E V E C A n ton, Tržiič, roj. 1904,. ustreljen m a i r c u 1944 od domobrancev. P U G E U F r a n č i š k a , Potiskuv*»c, u m r l a decembra 1942 na posle
dicah bombardiranja . O G R I N C J o ž e , Pot iskavec, roj . 1913, umri na Rabu jan.uarja 1. 1943. M i . -G I J i N J o ž e , Pouskavec , rojen 1924 pade, novembra 1. 1944 na Z v u c a h . M E G L E N E d i , Po t i skav a , roj. 19H3, se p o n e s r e č i l z bombo MI umrl apr i l a leta 1944. H R E N A11.to.11. Pot iskavec, rojen 188«, ustreJjeni dom* ud Rt-^j I. Ib43.
P U G E I J J o ž e , T rž i č , roj. 1»13, ustreljen od 13e-ga 1 oktobra 1942. U E K N U L C J o l e , P a k a , roj . 1925, umr l v n e m š k e m t a b o r i š č u B L -chemvald tebruarja 1945. N O S E A l o j z i j , Paka , roj . 1914, umrl v m-mškem t a b o r i š č u Dachau le-
a 1944, O B E K S T A R Janez, F V K . -tglMf ro j . 1924, padel 1943. R U S A l o j z i j . PMitabor , roj. J927, b i l oorec N O V , umrl Junija 1944 zgradil posledic borbe. K R I Z M A N Franc. Pod tabor, roj. 1904, ubil pr i bombardiranju juni ja 1942. D E C E K O Anton , Rapi jevo, roj . 1900, u m r l na Rabu novembra 1942. K R I Z M A N Janez, Rapl je vo, roj. 1911, umr l v n e m š k e m tabor i šču Dachau septembra letu 1944. B O S T J A N C I C Franc , Hupljevo, roj. 1900. ustreljen od Itali janov avgusta 1 9 4 2 , B O S T J A N C i C Jinže, Rapi jevo , rojen 1908, uatreJjen °d Ital i janov avgust« 194%. F E R B E Z A R Jane/ , P i j c e r k v i , roj . 1871, ubit p r i bombard i r a j >u jun i ja L 1942,
B A C N I K J o ž e , P r i c e r k v i , rojem 1902, ubR pr i bombardiranju apr i la 1W5. B A C N K Mar i j a , P r i c e r k v i , roj . 1901, ubita p i i bombardi ranju apr. 1945. B A C N I K K r i s t i n a , P r i c e r k v i , roje na 1940, ubita p r i bombi diranju a p r i a 1945. V I D M A R Jalkob. L i pa, roj . 1903, padci 1942 v itatl janskii o fenz iv i . P U G E L J J o ž e . L i p a , r o j , 1922, padel 1942 v Ita* lijansiki ole:iz>ivi p r i V i d m u . P U -G E U Ivaji, 1.1 pa, rojen >930. ustreljen avgusta 1944 v Zagrii<'-i ' U . P L G E L J Karo) ina , L i p a , r. 1920, padla kot borka apr i l a 1945 na Tur j aku . K R A L J FrMinc, L i oa, roj. 1914, padel marca 1945 v F*TM,p'-.h,
K R A L J J o ž e , L i p a , rojen 1919,
padel kot borec oktobra 1944 pr . Riu r . i c i . J E R S 1 N Franc , L i p a , rojen 1900, u m r l na Rabu decembra ia42. H t U L E R J u l i j a , L i p a , roj . 1912, padla kot borka apr i l a 194o pr i i u r j a k u . rtEGLfcR ivarel , Lapa, ro j . 1923, paoel kot borec avgusta 1942 v lL-Rijanski ofen-z-.vi. j r i E G L E R J o ž e , l^i^ia, rojen 1920, b i l ubit maja i i h ; v i u u -gah, l - ' E R i v U L J V i n k o , L i p a , roj . 1923, padel kot borec avgusta 1942. F E K K U L J Mat i j a , roj . i«2u, padel marca 1«4^. « u a J o ž e , roj . 1914, padel 1943 v SuuznjCj p n Kočev ju . M A L E Z i C A n t o n , K o -lenća vas, roj. 19U8, uoit v i ta l i j ansk i ulen*..vi avgusta 1942 v v i u i i i u . M A L E S 1 C Juie, Ko lenca vas, ro j . 189«, p u d . l 1943 v no v t m o r u . K R A L J Ignac, Koienca vas, roj . 1931, se p o n e s r e č i l 1 o r o ž j e m v Strugah juni ja 1944 l i O c & V A K Franc , K o l e n c a vas, roj. I.C.IIJ, padel novemura 1943 H O Č E V A R aiane , tvolenca vas, roj. 1927, pade! 1943 v St ruga l i ttOCEVAR Franc , K o l e n č a vas, roj . 1003, bij ustreljen seplem bra Id4! F E R K U L J K a r e l , K o lenca vas, roj. 1UU2, ustreljen v Strugah maja 1944. K R A S E V E C A n t o n , T rz i ć , roj. 19U4, padei marca 1944 v Strugah.
K R I Z M A N V Kiko , i r ž i ć , rojen 1911, ubit od Ital i janov avgusta TJ42 nad Polomom. K R I Z M A N Tone, T rž i č , rojen 1922, ustre Ijen avgusta 1942. K R I Z M A N Jože , T rz i ć , rojen 1919, ustreljen v V i d m u avgusta 1942. K l t i Z -M A N M a r c a , T rž i č , r o j . 1923, ustreljena apr i l a 194ii v V e l i k i h L a š c a n kot a k t i v . s i k a O F . K R I Z M A N Maks,, Trž ,o , rojen 1925, u m r l v n e m š k e m t a b o r i š č u Maut -huusen januar ja 1945. M E G L E N A l o j z , Č a t e ž , roj . 1906, u m r l v i ta l i janski in te rnac i j , na R.ibu 1943. S T K N A D Ignac, Zdetiska vas, roj . 1886, u m r l v n e m š k e m l a b e r u c u Dachau, ju l i ja 1945. S T R N A D F r a n č i š k a , Zdenska vas, roj . 1896, umr la v nemsitem tabor i šču Ravensbr l l ck , marca 1945. V O D O P I V E C D u š a n , Zden-ska vas, roj. 1918, j iadel novem
bra 1943. MESOJEDEC A l o j z , z,aenska vas, rojen 1919, ustrel jen kot talec maja 1942 v L j u o -Ijani. S T U P N 1 K A l o j z , Zdensi ia vas, rojen 1920, u m r l na Raou novembra 1943. l iREJC Ivan, ^denska v;m, rojen 1889, umr l n a Rauu decemura 1942. U L A 1 ' -N i K lVi,lan, Z^ueiisiia vas, rojen 1938, p o n e s r e č i l 1 oomoo leta 1946. u O Z l C A n t o n , z.aensKu vas, rojen 1930, pone.rec-.J l o r o ž j e m 1945, v u D i C A R Pav le , ZdensKa vas, rojen 1910, pade; 1943 v N O V . V O D l C A K J o ž e , ZdensKa vas, roj. 1926, uoit O K I O
ora 1944. ,vi.•.^•j . ir.Ui-A. a tavno, rojen 1918, pauei nt^ja 1944 v .Strugah Ailirvi^iC J o ž i c a , rojena
padla novemura 1^43 na rvnuiu. AiviRUVJ^RJ m a r i n a , roj. 1907, padla n o v e m b r a U43 na r».rimu. A U A i v i i C M i r k o , rojen 1920, padel novemDia 1943 p n Kovtah. A D A M I Č Ivan, roj. 1911, u m r l spomladi 1946 dgt posledicah boroe. G R A N U O V E C Janez, rvompolje, rojen 1905, padel kol akt iv is t 1943. Ai-JJJOLiJii,rv t rane, Nompolje , rojen 192<, pade« 1«43 prj nakeKU. ^ A K t C A J a c r v JuLU, Kompol j e , rojen I9uu, padel 1944. S T R A H ignac, Komuol j e , rojen 1911, padel 1944.
H A t i l C J š T A N l S L A V , Kompo Ije, rojen I912, ustreljen kot ta lec avgusta 1942. M R E N Marje ta , Kompol j e , rojena 1867, ubita pr. ooniuardi ranju jun i ja 1942. N O S E A n t o n , Kompol j e , rojen 1923, ustreljen kot taiec avgusta 1942. N O S E J u l i j , Kompol je , roj. 1914, ustreljen kot taiec avgusta 1942. N O S E A n t o n , Kompol je , rojen 189/, ustreljen kot talec avgusta 1942. S T R A H Franc , Kompol j e , rojen 1908, ustreljen kot talec avgusta 1942. S T R A H J u l i j , K o m polje, rojen 1917, ustreljen kot talec avgusta 1942. S l ' R A H J u l i j , Kompol je , rojen 1920, ustreljen kot ta l tc avgusta 1942. V E R G O V i n k o , Kompol j e , rojen 1896, umr l v i ta l i j ansk i in ternaci j i Ren .c i , j u n i J a 1943. V O D I C A R Anton , Kompol je , rojen 1913, ustreljen kot talec avgusta 1942.
M e d opojnimi vonji zdravj.nih zei:šč v Gosadovem s§ciatizšcy
Prijeten vonj raznih zdravi lnih / Jisć to sumu gob vam udari v nos, ko stopite v *k!a*lišče »Gosd-U J « v l i r ^ j nu. Vel iko dvonadstropno skladišče je poino nairaz-i iovrsnujših celile od hrastovemu mahu uo brezovega listja, jag.Ki.-nja, kopriv, g ladeža , raznih koreninic in gob, čeimina, pa do velikega kupa skorje krhlike. Okrog 80 vrit zdravi lnih zelišč je leto* na odkupnem seznamu podjetja. Vendar nabirajo ljud;e največ It brezovo listje, listje koprive, ikorjo krhlike, l ipovo in lezgovo cvetje ter »ulie gobe. Mn«igo, zelo niiu^go zdravi lnih ras t ln pa pri nas propade, ker j 'h nihče ne nabira, akoravno je pc njih veliko povpraševanje in imajo lepo ceno. Med take iskače rastline in zelišča spadijo: korenina rep.nca, ki se nabira spomladi, potem gladeieve koienine, katerih je povsod dovolj , Kribska resa, porova meta, kumin, korenina bele čmerike (podlesek) in druge.
Novomeška poslovalnica »Go-sada« odkupuje zdravilna zeh£Ča na območju novomeškega in črnomaljskega okraja ter doloma na področju krškega okraja ,'do Save). Letošnje poletje so samo za odkupljene suhe gobe na tem področju izplačali nad tri milijone tjlinarjavl T u d i ostalih vrst zdravi lnih zelišč imajo precej v skla-d «Ču, z'asti lipovega in brezovega cvetja. Odkupujejo v giavnem oJ kmetijskih zadrug, vendar so zadruge Še marsukje neprožne in se za tovrstni odkup k.i malo zanimajo. V novomeškem okraju so med najboljšimi odkupovalci kmetijske zadruge: Sropiče, ki pa ur.ajo nevarnega tekmeca v K Z Podgrad. nato pride K Z Vrhpo-lje„ K Z Brusnice, poslovalnica Gabrje in Hinje. V Beli krajini imajo dobro organiziran odkup zdravilnih i e !$č K Z AdleŠiči, Radovica, č rešn jevec in deloma iero« tudi Suhor. V Podzemlju,
kjer so včasih odkupi l i največ zelišč, ni sedaj skoraj nobenega nabiranja. T u d i t Draga tušu )im organ.zacija odkupa ne gre od rok, Še manj pa v Starem trgu in Predgrađu . Neko l iko bolj gre letos v Gribi jah, K r i v d a je pred vsem na nezammanju po&lovodi in upravnih odborov.
Ponekod v Beli Kraj in i se izgovarjajo na pomanjkanje skladišč. K Z v Adkšič ih ga tudi nima in vendar je letos odkupila lepe količine zelišč in 1 tem nudila zaslužek nabiralcem. Odkup :ma organiziran tako, da en dan » tednu sprejema in izplačuje ze-l ;4ča, drugi dan pa jih že pošlje naprej. T a k o bi lahko organizirali tudi v drugih zadrugah. Vel iko je nabiraicev, k i prinašajo nabrana zelišča naravnost v »Go-s;-dovo« skladišče v odkup. N e k i i'abiralec iz SoŠic -je prinesel leto« samo korenin čemerike in vol jčje črešnje (beladone) za 30.000 din. Pionir drugega raz-leda osnovne Šole iz Jagodnika pri Trebelnem je prinesel raznih zelišč že za več kot 10.000 din. pa Še vedno nabira. V enem tednu je prejel za zelišča okrog 7.000 din . Pr i nabiranju mu pomagajo bratje in sestre. K o pride v skladišče, se zanima za vse vr
ste zelišč, za ceno in način nabiranja, kar vse mu seveda uslužbenci radi poiasn:)0. Njegov vzgled j« pritegnil tudi druge p ion: r j e v vasi k nabirantu zdravi lnih zelišč. Pr idni nabiralci zdravi lnih zelišč so tudi pionirji in pionirke M l a d nskega doma v Semiču.
Za dobrih pet milijonov dinarjev je letos odkupila novomeška poslovala ca »Gosada« zdravi l nih zeliŠČ Naimanj trikrat več bi j,h bila lahko, č e bi se vse zadruge dovolj zanimale za odkup, l a m , kjer so večji nabiralni okoliši bi »e zadrugi izplačalo imeti posebnega nakupovalca zdravi lnih zelišč, k i bi skrbel obenem tud' ?a to, da bi bil i nabiralci z vsemi vrstami zelišč seznanjeni in rudi z načinom nabiranja ter sušenja. Nabiralc i bodo morali skrbeti tudi za kakovost zelišč.
Kdor nt ve, kako naj nabira in kaj vse naj nabira, naj pride v skladišče »Gosada« v B^šljin. R a di mu bodo dal i vsa navodila. Pa ne samo to. Poleg skladišča m pisarne imajo nekako poizkus-no postajo za raznovrstna zeliŠČa. Vsak si bo lahko ogledal, kako <a ali ona rastlina izgleda v narav i .
r a t c <
V 27. Številki Dolenjskega lista smo na drugi strani objav i l i č l a n e k pod naslovom: »Čeprav je v e č prodal kot k u p i l , je imel p r i m a n j k l j a j « . M e d drug im smo tudi zapisal i , da je Renko skupaj s p r i va tn ikom Zla jpahom kupova l teleta, katera naj h i k l a l a brez dovoljenja in brez zdravstvnene kontrole.
Podatke za ta č l a n e k smo vze l i iz zap isn ika o pre i skav i prot i Renku , v katerem je navedena tudi njegova izjava, ter tudi od njega podpisana. Ko t
so pozneje p r e v e r i l i organi trgovinske i n š p e k c i j e , so ugotov i l i , da ta R e n k o v a izjava ne drž i in d'i je tov. Zla jpah imel zg zakol telet vedno veterinarsko dovoljenje i n tudi p l ačan davek na P P .
V n a š e m l is tu smo dne 27. junija v č l a n k u : »Ali naj res eden zmaga pro t i š e s tdese t im« med drugim naved l i , da Ivanka C r n i č prejema pokojn ino . T u je bi la pomota p r i imenu, ker v resnici prejema pokojnino njena sestra A n a C r n i č .
Tudi divjačina nam daje devize
Naš-i urejena i n bogata lovišča , zlasti d r ž a v n a , so zelo p r i v l a č n a za š t e v i l n e tuje lovce V inozemstvu je vedno več lovcev, k i so pr iprav l jen i plača t i tudj visoke zneske za odstrel te a l i one div jadi . T i k o je pred k r a t k i m jav i lo pr ihod v C rno goro več skupin lovcev iz Zahodnih d r ž a v , k i bodo p r i šli tja na odstrel ve l ike d iv ja di , k i se je tam po vojni močno r azmnož i l a . To so medvedi , divje svinje, divje koze in druga d iv j ač in* . Nekatere vrste te d i v j a č i n e so z zakonom zašči tene, vendar bo zaradi visokega s ta leža dovoljen odstrel določenega š tev i la Tud i love! k i bodo l o v i l i to d i v j a č i n o , so pr i stali na plač i lo dokaj visoke o d š k o d n i n e . Tako bodo za vsakega ubitega medveda p lača l i od L60000 do 300 000 din v dol a r j ih Cena je odvisna od vel ikos t i kožuha .
Tudi za kože d i v j a č i n e , k i j ih uplenijo n i š i lovc i dobimo lepe devize. Samo za kože kun so lani č rnoBorsk i lovci prejel i nad 62 000 dolarjev, a l i v našem denarju 18750 000 d in . Tako ima lahko tudi lov v a ž n o postavko v narodnem dohodku, z^to ni vseeno, kako se z nj im upravl ja . Dejstvo n a m r e č Je, d i za enega divjega p r a š i č a , k i ga damo odstreli t i tujemu pe-t l č n e m u lovcu, dobimo mnogo več . kot za še tako debelega d o m a č e g a p ra š i ča .
Elektrifikacija, šoe fn vodovod - glavni problemi občine Trška gora
M e d o b č i n s k i m i l j u d s k i m i o d b o r i , k i po i z v o l i t v i res de lajo, je t u d i o b č i n s k i l j u d s k i odbor T r š k a gora . N i v e l i k a o b č i n a , v e n d a r i m a v r s to go s p o d a r s k i h i n k u l t u r n o p r o s v e t n i h ter z d r a v s t v e n i h p r o b l emov , k i s i j i h p r i z a c U v a r e š i t i . M e d te p r o b l e m e spada e l e k t r i f i k a c i j a š e o s t a l i h v a s i ( G r i č e v j e i n oko l ica ) , g r adn j a o b č i n s k e g a v o d o v o d a i n g r a d nja soi8h.1i] pos lop i j n a i r s K i g o r i i n G r i č e v j u . M o s t č e z K r ko j e p r a v t a k o p e r e č e v p r a š a n j e ne samo O t o č c a i n b l i ž n j i h v a s i , a m p a k š i r š e g a o k o l iša vse do pod G o r j a n c e v . Z a most je n a č r t ž e n a p r a v l j e n , t u d i lesa je ž e v e l i k o p r i p r a v l jenega , v e n d a r bodo z g r a d njo p r i č e l i š e l e p r i h o d n j o po m l a d , k e r za letos n i m a j o k r e d i t a . O k r a j n i l j u d s k i odbor }e v s v o j e m p r o r a č u n u s icer d o loči l neka j k r e d i t a za ta most , toda ke r ga n i so takoj i z r a b i l i , je b i l p o r a b l j e n v d ruge namene .
P O Z E B A J E H U D O P R I Z A D E L A V I Š J E V I N O G R A D N I
Š K E P R E D E L E
S p o m l a d a n s k a z m r z a l i n p o -zeba sta z l a s t i hudo p r i z a d e l a v i š j e l e ž e č e v a s i , k a t e r i m je g l a v n i dohodek v i n o i n sadje, oboje p a je b i l o p o n e k o d do
AH ni š'fcda, da bi se metliška godba razšla?
Metl i ška godba, k1 je pred t remi leti tiho praznovala sto-letnico svoje ustanovitve — leta 1850 je bi l njen p rv i kapeln ik Janez Coln. t r , bivši podkapehnik d o m a č e g a pešpo l -ka — je morala v dolgih let ih svojega obstoja prebrodi t i marsikatere t e ž a v e . B i l i so vt vmes tudi č»».si, ko Je n a š l a med m e t ' i š k i m i m e š č a n i in razn imi ustanovami v e l i k o d u š n e meopne, k i niso š tedi l i z denarno in drugo pomoč jo . L e tako se je mogla godb i nepretrgoma v z d r ž a t i i n Je v posameznih obdobjih dosegla tudi lep slove«.
V zadnji vo jn i so njeni č lani poveč in i igra l i pr i godbi Glavnega š t a b a , po vojn i p-i se je novemu kape ln iku tovar i šu S i l v u Mihe lč iču pos r eč i l o zbrat i razne Izgubljene ins t rumente in razkropl jene godbenike ter godbo znova sprav i t i v ž iv l j en je . Toda tlstesr* na . v d u š e n j a kot n e k o č , prt • godben i k i h sedaj n i bi lo več . D r u g za d rug im so odpadali , tako da se js kape ln ik nujno moral ozreti po mlad inc ih in p ion i r j ih , k i j i h je v razmeroma kra tkem času Izvežbal In »o ti lani v marcu i m e l i svoj p r v i j a v n i nastop. Toda upanje, k i sta ga kape ln ik in Javnost v ložila v mladi kader, k i naj bi z n a v d u š e n j e m nadal jeval delo starih godbenikov, se n i docela izpolni lo . Godbene Vi\? so postajale zadnji čas vedno bolj m l a č n e , zmerom manj godben ikov je bi lo pri vajah. T a se Je i zgovar la l z delom, drugi je imel v a ž e n sestanek, tretji le šel ra j* v k ino , č e t r t i Je našel kak drug izgovor: skratka, vča s ih ni p r i š l o na vajo n i t i pol , v ča s ih n i t i č e t r t i n a , v č a s i h PM je s t remi , š t i r imi godbeniki kape ln ik V P S v e č e r zaman čaka l na ostale P r i š l o je tako da leč , da so nekater i te resno misMl i , da bo m e t l i š k a godba Po dobr ih sto le t ih svojega ob-stoia razpadla .
Tnda, k1e je vzrok , da se Je "odba, k i š te je danes trideset š t i r i h in mlad ih godbenikov, nr-nidno znašla v takem mr tv i lu? Neka te r i č lan i p o n o s n i h oreanizael i so npdav-no obiskali ooribonike p r i n j ihovi v a l i v Star i šoli , dn bi od nj ih Izv*-đ»H, kje so t*>z>ve, k i h r o m i l o nHtOČ tako J ivahno grasbeno ž i v l j e n j * v M e t l i k i .
Res da beseda n i stekla, kot bi bilo že le t i , toda izvedel i »o mars ika j . P redvsem j i h more denarne t e ž a v e . Godba «i je pred dvema letoma izposodila denar za nabavo 19 n o v i h i n
strumentov, le del tega dolga pa še danes n i mogla v r n i t i . In vendar so pred dvema letoma Imele razne organizacije, m e t l i š k a obč ina in tudi okraj polna usta l ep ih obl jub. P o
moč so ob l jub i l i , da l i pa so prav malo . Seveda pa so tu č a s t n e izjeme, med katere spada predvsem Kmet i j ska zadruga v M e t l i k i .
Tako je danes m e t l i š k a godba brez vsak ih denarnih sredstev in povrh z l ep im dolgom na ramenih . S t a r e j š i godbeniki dajejo iz svojega žepa za notni papir , za poprav i lo instrumentov, sami prispevajo za k u r i v o i n razsvetl javo. Zato se nekater i resno ukvarjajo z mis l i jo , da b i odprodal i nekaj instrumentov, pop lača l i z i z k u p i č k o m dolg in tako denarno nekako sp lava l i na v r h .
Toda to J.e samo denarna plat Se bolj ža los tno pa je, da godbeniki za svoje delo, za k-atero ž r t v u j e j o v e č e r za več e r o m , ne najdejo zadnji čas p r i M e t l i č a n i h nikakega razumevanja . K o so letos po dolgih, v eč mesecev t r a j a joč ih v i jah ime l i j a v n i nastop, so v dvoran i z i j a l i v godbenike prazni s tol i . D a Je t a k a brezb r i žnos t o b č i n s t v a do njihovega kul turnega dela vredna vse obsodbe, je Jasno. Posebno so graje vredni t is t i , k i j ih takrat nI b i lo , pa mis l i jo , da j i m mora b i t i godba za vsako mn!~n-kost b r e z p l a č n o na razpolago. T i n i t i noče jo vedeti za t rud, k i ga Je vsak godbenik vloži l , da Je dosegel svoje godbeno znanje, ne pomis l i jo na njegove osebne ž r t v e , ne n ' i zeubo oz. s t r o š k e , k i Jih Ima posameznik i n celotna godba
P r a v tako mnogi p rav n ič IM ceni lo delo. k i ea d o m a č a godba pris<pevi h ku l tu rno-pro . svetnemu dvigu mesta in vse B e l a kra j ine . Me t l i ška godba je v b is tvu edina godba v okra ju — zadnjega pol leta u r i njen kape ln ik | S i l v o Mihe lč ič tucM č m o m e l ' s k o mladinsko godbo na pthnla in jo p r ip rav lja na p r v i nastop — In ni n ikda r odnekla svojeffa sodelo-vanle p r i j avn ih pros lavah ln pr i red i tvah , tako doma kot v Č r n o m l j u aH kje drugod. 7.Al pa SP , da nekater i to Igranje le p r e v e č razumejo kot dolžnost, n « pa kot prostovoljno delo, k i b i p r a v povsod moralo naHl svoje pr iznanje .
Nadal je so godbi skoraj onem o g o č e n a gostovanja, na kater i h b i j i uspelo dobi t i kak denarni v i r . Ce b i hotera na pr i mer gostovati v S ta rem trgu
k r a j a u n i č e n o . P o l e g p r i v a t n i k o v sta e t e m p r i z a d e t i t u d i obe z a d r u ž n i poses tv i . V n e k a t e r i h bol j i z p o s t a v l j e n i h v i n o g r a d i h p r a v i j o , da bo g r o z d j a k o m a j za zobanje . S k o d a j e t e m h u j š a , k e r je p r i z a d e l a na jbol j p a s i v n e vas i .
G o s p o d a r s k i svet p r i o b č i n s k e m l j u d s k e m odboru , k i s i ce r n i p r e v e č d e l a v e n , 6aj j e i m e l letos k o m a j d v e se j i , je na z a d n j i sej i r a z p r a v l j a l o n e k a t e r i h g o s p o d a r s k i h p r o b l e m i h o b č i n e . M e d d r u g i m o p r o d a j i s t a n o v a n j s k i h h i š s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e nja , o e l e k t r i f i k a c i j i š e o s t a l i h v a s i v o b č i n i i n o p o t r e b i g radn je š o l s k i h s tavb . M e d v a s m i , k i š e n i m a j o e l e k t r i k e , 60 r a v n o na jbo l j odda l j ene m n a j p a s i v n e j š e v a s i , k o t so G r i č e v j e , S t a t enbe rg , N o v a go ra i n o k o l i š k e raz t resene d o m a č i j e . T i k r a j i so v e l i k o ž r t v o v a l i m e d N O V , saj so b i l i p a r t i z a n i tu s t a l n i gostje. O b č i n a i š če s r eds tva i n n a č i n , k a k o b i p o m a g a l a t e m v a s e m do e l e k t r i k e . P r e b i v a l c i bodo s a m i o p r a v i l i v s a t e ž a š k a d e la . I m a j o svo j v a š k i e ' e k t r i f l -k a c i j s k i odbor , k i bo v p o m o č v a š k e m u odboru .
Z a šo l i n a T r š k i go r i i n G r i č e v j u je gospoda r sk i sve t p r e d v i d e l dve s t a v b i , k i b i se d a l i p r e u r e d i t i za š o l s k e p r o store. Z a š o l o na T r š k i g o r i so p r e d v i d e l i b i v š o s tavbo g r a -š č a k a G r m a na K a m e n v r h u št . 8, k i je sedaj las t s p l o š n e g a l j u d s k e g a p r e m o ž e n j a , v G r i č e v j u p a b i p r i š l a v p o š t e v n e k a c e r k v e n a s t avba , k i jo b i b i l o t r eba o d k u p i t i . S e v e d a , o b č i n a i z l a s t n i h s reds tev tega ne bo z m o g l a .
Z A V O D O V O D O D K I J A D O O T O Č C A I N D R U G I H V A S I
O B S T O J A J O 2 E N A C R T I S v e t za l j u d s k o prosve to ,
soc ia lno s k r b s t v o i n l j u d s k o zd rav j e p r i o b č i n s k e m l j u d s k e m o d b o r u je na svo j i se j i z l a s t i r a z p r a v l j a l o p o t r e b n i g r a d i t v i v o d o v o d a , k a j t i s k o raj nobena vas v o b č i n i n i m a dobre p i tne vode. H i g i e n s k i z a v o d v L j u b l j a n i je ž e p r e d vojno i z d e l a l n a č r t e za g r a d njo v o d o v o d a od zajet ja p r i vas i K i j do O t o č c a i n o s t a l i h o k o l i š k i h v a s i . T i n a č r t i š e obstojajo, H i g i e n s k i z a v o d p a je p r i p r a v l j e n t u d i sedaj p o -m a p a t i p r i g r a d n j i v o d o v o d a . T r e b a je za je t i v o d o p r i I z v i r u i n p o l o ž i t i c e v i do p o s a m e z n i h nase l i j . I z v o l i l i so poseben odbor , k i s i bo p r i z a d e v a l u r e s n i č i t i ta n a č r t . Iz vseh , z l a s t i pa iz z d r a v s t v e n i h raz logov je v o d o v o d zelo p o t reben .
I s t i svet j e na svo j i seji t u d i o b š i r n o r a z p r a v l j a l o s l a b i h u č n i h u s p e h i h v šo l i , posebno p r i o t r o k i h , za č i g a r u č n e uspehe se s t a r š i ne zan ima jo . B o l j š e j e s tanje v šol i n a T r š k i g o r i , ko t v os t a l i h d v e h š o l a h . P i j a n č e v a n j e je m o č n o r a z š i r j e n o t u d i m e d m l a d i n o . S v e t je s k l e n i l , da je t reba t emu z l u napoveda t i oster boj . S t a r š e , k i ne p o š i l j a j o o t rok redno v šo lo , j e t r eba k l i c a t i na zagovor i n tud i k a z n o v a l i .
a l i na V i n i c i , b i b i l i s t rošk i avtomobilskega prevoza mnogo več j i kot pobrana vstopnina.
2e iz vsega tega sledi , rt'a je m e t l i š k i godbi nujno potrebna denarna in moralna p o m o č . Ce so pred vojno lahko me t l i ška obč ina , d o m a č a posoji lnica in razni t rgovci krepko segali v žep in tako v z d r ž e v a l i godbo, k i p a č n i n ikako pr idobi tno podjetje, je potrebno, da se ta svoje do lžnos t i do godbe zavedo odgovorni ljudje tudi danes. M e t l i k a sama b i mora la v n * . vem p r o r a č u n s k e m letu v s t i v i t i f i nančno podporo tudi za d o m a č o godbo, isto naj b i stor i l a r a z n a podjetja, za podporo pa naj b i poskrbel tudi okraj . In nazadnje: omogoči t i bo treba godbi gostovanja vsaj po B e l i k r a j i n i , kaj t i igra t i samim sebi k o n č n o le nI namen met l i šk ih godbenikov.
O vsem tem bo treba p remi s l i t i , pa se hkra t i tud! takoj odloči t i in pomagati . Met l i ška godba je z dosedanjim delom pokazala , da to v po ln i m e r i tudi zas luž i l — r—
J F r a n č e k Sa je : 17
V a t i k a n i n S l o v e n c i Sv. Stolici očitajo, da je s takim postopanjem pokazala, 'da
preveč podpira politiko italijanske vlade, da krsi naravne pravice slovenske manjšine in da na ta način pomaga pri uničenju slovenskega naroda, kar vse nasprotuje krščanski pravičnosti in ljubezni.,. Ne vem, kako se bomo mogli upreti hrupu, o katerem sem pisal zgoraj, kar zelo žalostno vpliva na gledanje naiih vernikov, ker nekaterih dejstev ne moremo zanikati.
Zelo dobro mi je znano, da se slovenski verniki goriške cerkvene pokrajine vedno bolj in bolj odtujujejo katoliški Cerkvi , tako da o sv. OČetu skoraj nočejo nič slišati. Pri nas pa se je skriti propagandi odprla odkrita p o t . . . « (Citrano po latinskem originalu).
Skopiianski škof Gnidovec pa je 7. julija 1934. leta ustno in pismeno med drugim poročal Piju X I . , kako je sedemdeset kolonistov iz Slovenskega Primorja v Makedoniji prestopilo ? pravo-slavje. »Sami se hvalijo in to se je razširilo po vsej državi , da so odpadli iz protesta proti papeiu, k i se veže z Mussolinijem.« N a koncu škof Gnidovec ugotavlja:
»Največ žalosti mi povzroča, da se tudi ze dobri, stanovitni, da, celo najboljši (katoliki) xačeli oklevali, ker nimajo več ugo
vorov, da bi odgovarjali nasprotnikom. Mislijo, kako bi se zatekli k zadnjemu sredstvu . . . da ločijo, kaj govori sv. Oče Pij X I . kot namestnik Kristusov in kaj govori kot dober patriot« — fašistične Italije! (Citirano po latinskem originalu.)
Sirotti je kot apostolski administrator pritiskal na slovenske duhovnike, naj poučujejo verouk v italijanščini, in poitalijančil malo semenišče. Julija 1934. leta pa je goriški nadškof postal fašist Margotti, k i je zatrl, kar Sirotti s pomočjo policije se ni mogel uničiti.
O nadškofu Margottiju je gor ižka kvestura le 2. novembra 1934 poročala, kako podpira fašistično oblast pri poitalijančevanju, ker zahteva poučevanje verouka v italijanščini, č e duhovniki tega ne bodo izvajali, bo Margotti segel po drakoničnih sredstvih. Margotti je tudi ukazal zapleniti ves slovenski tisk, ki ga je katoliška tiskarna v Gorici razpošiljala slovenskim duhovnikom. Prav tako je slovenskim vernikom v cerkvi prepovedal naročanje in branje slovenskega časopisja iz Ljubljane. Poročilo na koncu naglasa, da so »odnosi med kvesturo in nadškofom Margotti jem najprisrČnejši.«
Kot fašistični nadškof Margotti v Gorici je na Reki poitali-jančeval njegov kolega škof Santin. Za te svoje zasluge je Santin 1938. leta postal škof v Trstu in prejel italijansko odl ikovanje . . .
Zaradi raznarodovalne in fašistične politike rimske Cerkve je slovenska duhovščina neprestano pošiljala deputacije v Vatikan, da so tam izročale razne spomenice, ki so jih vatikanski gospodje sprejemali s popolnim nerazumevanjem. Ena taka deputacija petih
slovenskih in hrvaških duhovnikov pod vodstvom pokojnega slovenskega rodoljuba Virgil i ja Sčeka je Šla v Vatikan aprila 1939 in nesla s seboj tri spomenice.
Delegacija je v Rimu prosila za sprejem pri papežu, k i je pa ni utegnil sprejeti. Več sreče je imela pri prefektu kongregacije za semenišča. K o mu delegacija razlaga spomenico in razliko med Slovenoi in^ Hrvat i , se prefekt začudi.: »Ali še niso Italijani?* Ker je deputacija vztrajala pri svojih besedah, je visoki vatikanski dostojanstvenik dejal: »Kaj pa bo vlada rekla?« N a koncu jo je odslovil z vljudno frazo, da »bo napravil po možnosti.«
Vse je ostalo pri starem. Vatikan, k i se ni želel zameriti fašistični vladi, ie molčal, njegovi škofje pa so italijanskim fašistom vneto pomagali zatirati slovensko in hrvatsko manjšino v Italiji! In ko je Mussolini začel zbirati v Slovenskem Primorju italijanske divizije za napad na Jugoslavijo, je nadškof Margotti 26. julija 1940 v posebni okrožnici obsodil hladen odnos slovenske duhovščine do katoliške italijanske vojske:
»Vsi naši duhovniki vedo, kaj se dogaja v Italiji, kaj dela ta narod za to, da bi dosegel svoje cilje, da bi zagotovil Evropi in svetu zmago svojega orožja in skupaj s svojim mogočnim zaveznikom (Hitlerjem!) trajen mir in stalno ureditev. In vendar ne pade nikdar niti beseda odobravanja voditeljem (Mussoliniju in Hitlerju!) in pohvala hrabrih vojakov . . . Nič proti — se strinjamo, toda nič za —- molk, odtegovanje, pasivnost: to pa je premnlo . . . «
K O N E C
Stev, 31 D O L E N J S K I C I S T St»an 3.
I Z P R E D S O D I Š Č A j „ ' z k u š e n " poslovodja, k i je povsod lahko dobil službo
» I m a 15-Ietno trgovsko p r i k s o , torej i z k u š e n poslovodja, zato ga takoj nastavite kot poslovodjo v Vaši zadrugi , sedanjega pa takoj r az r e š i t e !« T i k o nekako se je glasilo p r i p o r o č i lo okrajne Z a d r u ž n e zveze v N o v e m mestu up ravnemu od-
1 bo ru K Z Smolenja vas. Ta nasvet je K Z Smolenja vas tudi u p o š t e v a l a in 28. februarja letos nastavi la za poslovodjo Janka S e č n j a k a , rojenega v ok ra ju Slovenjgradec, od koder je tudi p r i š e l v Novo mesto dober mesec prej . O Z Z Novo mesto je baje še prej zahtevala od okraja Slovenjgradec njegovo oceno, k i pa je b i la menda zelo poz i t ivna . , .
Svoje » izkušnje« je S e č n j a k takoj pokazal v t rgov in i . Redno je pr ihaja l p i j an , za uro se nI zmeni l , i zp l ačeva l je razne zneske brez vpisa ' i l i potrdi la , blago je z a r a č u n a l , kakor mu je p r i š l o na mise l , t rgovina pa se je k m a l u spremenila v bez-nico in b r log nesnage. Ze 3. a p r i l u je up ravn i odbor zahtev a l pregled t rgovine. K o se je okrog 9. ure dopoldne pr imnjal okajeni » izkušeni« poslovodja, je samo v r n i l k l j uče In i zg in i l . T rgov ino je čez noč zapr l le s k l j u č e m . Poleg vra t je b i l a razb i ta š ip ' i , rolete pa so b i le odprte .
R e v i z i j a je pokazala , da Je » i zkušeno« pmlovanje S e č n j a k a s^alo kmet i jako zadrugo Smolenja vas d in , on sam pa je i zg in i l kot kaf ra . Sele po dveh mesecih so ga spet odk r i l i , seveda spet na položa ju poslovodje kmet i jske zadruge D v o r s k a vas v k o č e v s k e m okra ju .
Ocena, k i so jo rt S e č n j a k a sedaj zbra l i organi notranje uorave, je b i la bistveno drug a č n a , kot Jo je b i la dobi la O Z Z . S e č n j a k je b i l že poorej t r ik ra t kaznovan, med d rug im enkrat zaradi malomarnega poslovanja! v trgovin* na 1 le*o 1n 6 mesecev zapora, enkrat p*, ke r se je izdajal za kont ro l -npsa orsana in preeledovai v i n o po gostilnah, na <* mesecev zapora. P r ed odhodom iz Slovenjgradca se Je razvezal s p fvn ženo . s kvitero ima dva ot roka, v Novem mestu pa se Je poroč i l v maju letos z dTUSo in ima tudi enega otroka. Za » : ' l cu5eno« poslovanje v S m o l " -n j i vasi bo sedaj spet sedel 6 mesecev, povrn i t i mora tudi n a s t i l o škodo .
T o l i k o o trgovskem poslovodju s 15-letno prakso. Nag pa zanima bolj kot njegova obsod-drugo v p r a š a n j e , k i se tako nujno vsi l juje: K a k i je m o g o č e nastavi t i v t rgovin i za odgovornega u s l u ž b e n c a čis to nepoznanega č l o v e k a in brez predlož i tve k a k r š n i h k o l i dokumentov? A l i ni to č is to k r i m i n a l n i odnos do ljudskega p r e m o ž e n j a na najbolj izpostavljenem mestu? A U m s tol ike i zkušn je niso č is to ni£ izuči le?
Poglejmo, kaj p r a v i S e č n j a k sam. k i k r i v d o v celoti p r i znava . P r a v i , da n i sposoben za poslovodjo. (To je tudi dovolj dokazal .) K o je p r i še l v Novo mesto in zaprosi l za s lužbo , so m u to takoj ob l jub i l i , samo da poprej dobijo njegovo k i r a k t e -r i s t iko . K a k š n a je b i l a ta ka rak te r i s t ika , ne vemo. K o je v Smolen j i vasi 3. ap r i l a Izročil k l j u č e , je odšel na svoje stanovanje v Brš l j in . Od t u . je p isa l na O Z Z Kočev j e p r o š n j o za zaposl i tev. Takoj je prejel odgovor , da je sporazumno z upravn i m odborom K Z D v o r s k a vas nastavl jen za poslovodjo v n j i h o v i zadrugi . P r a v i , da n i t i ne ve, kje je sedež O Z Z K o č e v j e , k e r tam n i b i l n ikdar n i t i ne pozn ' i nobenega u s l u ž b e n c a N a podlagi ugodno r e š e n e p r o š nje ga je upravn i odbor nastav i l za poslovodjo. Ce je tudi tu
ko kot na p r e j š n j i h mestih, ka r ne dvomimo, bo pokazala rev i zija ' i l i pa tudi ne . . .
P a še to za n a m e č e k : Posredovaln ica za delo p r i O L O N o
vo mesto ima na seznamu 18 u s l u ž b e n c e v trgovske stroke, k i č a k a j o na zaposlitev Gotovo ima tudi P o s r e d o v a l n i c i v K o čev ju k a k š n e g a .
„ K a j e bi da la hrano prašičem, kot p a Vam.*'
oprav l j a l poslovodske posle ta- 20 400 din .
. . % » Z a p r e u ž i t n i n o si izgovar jam: skupno hrano pr i skupni m i z i , sobico v zdolnjem delu h i še , ob bolezni pa malo bol jšo p o s t r e ž b o . . .« Tako al i podobno besedilo p r i d r ž k a imajo ponavadi iz roč i lne pogodbe s t a r š e v , ko izročajo svoje, s tisoč e r i m i napori in k r v a v i m i žul j i prepojeno imetje potomcem. T u in tam S[ ka ter i p a m e t n e j š i Izgovori tudi kako nujno potrebno obleko in morda še za p r i mer, da skupno ž iv l j en j e ni m o ž n o , še gotovo ko l i č ino ž iveža, k i naj b i jo prevzemnik posestva dajal p r e u ž i t k a r j u do smrt i . 2 a l , d i so take in podobne i z roč i l ne pogodbe vzrok neš te t ih p ravd , k i poleg tega razkr iva jo skrajno n e č l o v e š k i odnos m l a d i h l jud i , v č a s i h celo lastnih o t r o v do s t a r š e v , katere so do lžn i v z d r ž e v a t i ne samo po p isani č r k i v i z roč i ln i pogodbi, p a č pa po č is to č lovešk i do lžnos t i o t r o k i do s t a r š e v In do s t a r e j š ih i n onemogl ih l judi sploh.
Eden t ak ih res vse obsodbe v redn ih p r imerov , k a k r š n i ne bi smeli obstojati v naš i d r u ž b i , je odnos posestnika Franca N o v a k a in njegove žene Vere v Zalogu št. 8 p r i Novem mestu do njegovih s t a r š e v Mar i j e i n Ignaca Novak .
K o t mlada vdova se je M a r i ja Novak po roč i l a s sedanjim m o ž e m Ignacem in m u takoj v celoti izroči la po prvem možu podedovano posestvo Ta ga je 1. 1941 brez njene vednosti izroči l n a j m l a j š e m u s inu, vendar je v i z roč i ln i pogodbi zapisal obema pr imeren už i tek . Vse je bi lo v redu, dokler :'e n : s n leta 1948 v r n i l od v o j a k o v in s seboj .pr ipel ja l z juga nevesto Vero . Potem je v h i š i nastal za stara dva pekel, na tudi mlajša sestra je morala knvdu od hiše . Zlas t i s t a gledala po strani njegovo mater Mar i jo . K o je b i l a skozi sedem mesecev bolna, je nista n i t i pogledala, v svojo Č u m n i t o je morala skozi okno, ke r se n i upala skozi vežo Hotela sta jo tudi pretepati . K o je hotela ob p r i l i k i pobrat i jabolko na v r t u , jo je snaha napadla, potem pa še sin in j i tega niso d o p u s t i l i . P r i tem ju poleg drugega n i moti lo n i t i to. da je mat i med njegovim s luž e n j e m v o j a š k e g a roka sama uprav l j a la posestvo in mu ga v celot i ohran i la . Oče Ignac Novak je n a m r e č na pol slep in za delo nesposoben. Ob neki p r i l i k i je snaha iz jav i l a : »Raje b i nosi la hrano p r a š i č e m kot vam!«
S p r i č o t ak ih razmer sta b i la stara dva p r imorana zapusti t i d o m a č i krov in se za teči na stanovanje in oskrbo k d rug im ot rokom. K e r j ima mlada dva nista dajala izgovorjenega uži t k i , sta v lož i la p ro t i s inu tožbo Iz te prve tožbe Je do danes nastalo kar 14 civilnih pravd in tri kazenske! Okra jno sodišče ima cel kup spisov, t e š k i h več k i logramov, pravda pa še n i k o n č a n a in se nadaljuje. Z u n l -mivo je p r i tem, da se sin skoraj na vsaki r azprav i zaveže , da bo dal v celot i izgovorjeni už i tek, vendar tega n ikda r ne izpo ln i , iz č e s a r razuml j ivo nastane nova tožba . Lansko jesen je sin nekako pregovor i l očeta , da se je v r n i l domov, tako da ima sedaj spor samo z materjo, nekaj p ravd pa s f i imela oba stara skupno. T o ž b e n i zahtevek je ocenjen po u radn i oceni na p re j šn j ih 89.400 d in i n nov ih
Sedaj pa pride Se najbolj zan i m i v del. Obe s t ranki imata vsaka svojega advokata . Samo pr i c i v i l n i h pravdah je aosedaj advokatsk ih . s t r o š k o v okrog 25.UUU d in , za koleke in takso pa je tudi že šlo nad 8.000 din . Vse to bo p l ' i ca i t is t i , k i izgubi tožbo in kdo je to, n i t ežko ugan i t i . P r i teh č is t ih izda tk ih niso zajeti potni s t rošk i strank in p r i č ter zamuda časa P r a v n ič ne pre t i ravamo, če t rdimo, da znaša jo vs i t i s t ro šk i več kot je vreden sporni p r e u ž i t e k . In kol iko dela in naporov je vloženih v kup sodnih aktov. Neš te to ur n ipo rnega š tud i ja sodnika je v ložen ih v nje, pa še mučne več urne razprave, k i se vrste v nedogled, stara dva, zlasti pa mat i , č a k a t a , da p r i deta do svoj ih p rav ic , ne do p rav ic , do osnovnih ž iv l j en j sk ih p o t r e b š č i n , k i j ima po vseh pi sanih in nepisanih zakonih p r i padajo.
Pa k a k š n o je posestvo prav gotovo mars ikoga zanima. Po podatkih na o b č i n s k e m l judskem odboru mer i posestvo 4.30 hektarjev zemlje, od tega Je 3.58 hektarjev obdelovalne. H i ša je ve l i ka in prostorna, t ik postaje Za log S i n ima tudi m o č n e konje, s ka t e r imi stalno p r e v a ž a in dokaj zas luž i . P r i p l a č e v a n j u davkov pa tudi ni p r e v e č točen. 20.384 din ima zaostanka- Njegova žena V e r a Novak je p r i š l a n i o b č i n o , češ , d a j i m morajo odpisati davek, ker imata vel ike s t r o š k e s tožbami. To je prav gotovo resnica, samo n i povedala, da je ona glavni vz rok teh s t r o š k o v , oz i roma njuna vse obsodbe vredna t rma in zloba.
P rav b i b i lo , da b i imela d r u ž b a za odstranjevanje t ak ih socialno in č l o v e š k o najbolj grobih p r imerov kako bolj u č i n k o v i t o o rož j e , kot je sam zakon in njegovo uveljavljenje preko dolgega procesa pred sod iščem S ta r i in onemogli ljudje k r i v i č n o trpe in v e č k r a t r a z o č a rani nad vsem raje potrpe, kot da bi se potegovali preko sod išča za svoje pravice . V vseh tak ih p r i m e r i h bi morale nastop i t i m n o ž i č n e organizaci je , z la sti pa obč insk i l judski odbor i . K o n č n o mis l imo , da tudi vloga advokata, k i v konkre tnem p r i meru s svoj im zastopanjem posredno pomaga k r i v c u , da zav l a č u j e izpolnjevanje najbolj osnovne č l o v e k o v e , oz i roma otrokove do lžnos t i , — n i k a k o r n i poz i t ivna . Res je, zakon daje vsakomur p rav ico , da se b r an i pred sod i ščem s p o m o č jo pravnega zastopnika, vendar so p r i m e r i , ko n i dovol j suha č r k i zakona in lz potrebe po za s lužku i zv i r a joča b r e z b r i ž n o s t
do spornega predmeta, ampak bi mora la v posameznih pr imer i h od loča t i č loveška č u s t v a .
V A B I L O Organizac i ja Zveze borcev K a
mence vabi na proslavo preure . d i tve spomen ka padl ih borcev, k i bo v nedeljo, 9. avgusta v B u č n i vasi. Po p ros lav i veselica.
Odbor
M a l i 09 as SPREJMEMO VEČJE STEVTLO
ZIDARJEV IN TESARJEV. Prav tako s<piT'Jmemo tudi priučene zidarje in samostojne stavben* mizarje. Dela se lahko več ur dnevno In v akordu. Zasigurana delo za celo zJmsko dobo. — Gradbeno pod.letjp Moste. Ljubljana, Zaloška c. 51 a.
PRODAM srednje težko črno p'e. nrnsko kobilo, staro 7 let. Naslov v upravi lista.
Nečloveški odnos do zakonske žene, ki zasluži najstrožjo kazen
V lepi r a v n i n i c i , dober k i lometer zahodno od V e l . Gabra leži vas Z ' i g o n c a Razmeroma moene kmetije so v tej vasi, med n a j m o č n e j š i m i je domač i j a Janeza D i m i c a , h i š n a š tev. 8. P o v p r e č e n č lovek ne more verje t i , da je danes, v 20. stoletju m o ž e n tak odnos do žene , kot ga ima D i m i c do svoje tretje žene M'arije. Tako , kot ravna 6H_letni Janez D i m i c s svojo 70-letno ženo Mar i jo , tako ne ravna ku l tu ren č lovek n i t i z ž ival jo .
Janez D i m i c se je p r i žen i l v Za gorico po p r v i svetovni vojni na lepo posestvo. K o mu je prva žena na šes t em porodu umr la , se je poroči l z drugo, ki
je tudi imela posestvo. Tudi t i mu je v nekaj let ih umrla , nakar se je pred 16-limi leti v t r e t j i č oženi l s sedanjo ženo Mar i jo . Osnova te tretje »ljubezni« je bi lo n a j b r ž 80 tisočakov, kj j ih je imela prihranje-
.judska republika Slovenija
Ljudski odbor mestne občine
KoćevAe Stev. 969-1
K o č e v j e , 1. ju l i j a I**5«* 3. oktober 1943 je eden naj
važne j š ih datumov v z.godovint slovenskega naroda, ko je bilo v Kočev ju prvo zasedanje Zbo. ro odposlancev slovenskega na roda, kjer je p r v i č v zgodovin, na osvobojenem K o č e v s k e m v na j t ež j ih dneh naš ih narodov v osredju faš i s t i čn ih okupatorjev imel zasedanje p r v i Slovenski parlamemt. Na tem zasedanju, k i je trajalo od 1. d ( ) 4. oktobr;. 1943 je bi la podana osnova bo doče d r ž a v n o s t i in ljudske obla. s t i v S l o v e n i j i . Poleg drugih važrnih sklepov je b i l sprejet tu. di sklep, da se naša Pr imorska s Trs tom p r i k l j u č i m a t i č n i deželi S loven i j i — F L P J .
Zato se na podlagi 2. in 15. to^ke 50 č ' ^ r a Z?>ikonaj'r>* obč i n s k i h l judskih odborjhj ' (Ur . list L R S štev. 19.52) m sklepa I V . redne seje Ljudskega 'ottbo-ra mestne o b č i n e Kočevje z dne 12. I V . 1953 izdaja
O D L O K o razglasitvi 3. oktobra z* o b " činski praznik obč ine Kočevje.
1. č l e n 3. oktober se r azg l a ša za ljud
ski p raznik mestne obč ine K o . čev je .
2. č l e n Ta odlok velja od dneva raz
glasitve na uradni oglasni deski Ln objave v Dolenjskem l is t« . Smr t faš izmu - svobodo narodu!
Predsednik L O M O Kočev j e : (R ig le r Janez I. r.
n ih , kajt i Marij-a je s t a r e j š a od njeg/i 7 let in je ob poroki mela nad 50 let. Tako je D i m i c s t remi porokami zbral kar lepo p r e m o ž e n j e Danes poseduje 16 hektarov zemlje, h i šo in gospodarska poslopja, vse v dobrem stanju.
nGospod ž u p n i k so me pregovor i l i , da sem se vrn i la . . .« Ze p rv i mesec po poroki je
B*.mic dokazal svojo »globoko l jubezen« do tretje žene s pestmi in palico N e š t e t o k r a t je pretepena pobegnila od doma in se skr iva la prj d rug ih ljudeh tudi po več dni brez hrane. Kot je sama pr ipovedovala p re i skova ln im organom, je več krat skleni la , da ga za stalno zapusti , toda gospod ž u p n i k so jo vedno pregovor i l i , da je šla nazuj. Po ve r sk ih predpisih ozi roma zapovedih je mož pač poglavar d r u ž i n e in žena se mu mora pokoravat i . Razveza zakona je po ve r sk ih predpisih n e m o g o č a m zakonski drug mora potrpeti , »ka r mu je Bog s svetim zakramentom naloži l .« No, M a r i j i D i m i c Je na lož i l res t ežko pokoro, k i jo p r e n a š a že 16 let, k r i v i so pa tudi t is t i , kj so za to vedeli 1n tisti , k i so to na k a k r š e n ko l i nač in zagovarjali-
Pet let zapr ta v nezakurjenl podstrešni sobici
K e r je žena Mar i j a D i m i c pretepanju v e č k r a t uš la , jo Je k o n č n o leta 1949 mož z'aprl v p o d s t r e š n o sobico brez peči in samo enojno zastekl i tvi jo . O d tu se n i smela čez dan n i t i gan i t i , tudi na s t r a n i š č e ne-Hrano so j i p r i n a š a l i otroci iz prvega zakona samo na stopnice in to n a j v e č k r a t mrzel k rompir . Ponoč i je pr ihajal k nji mož in jo pretepal . K o se je ob neki p r i l i k i podnevi pojavi-
la v kuh in j i , jo je pretepel tn pol i l z vodo ter je mora la tako mokra potem prebi t i noč v pods t r e šn i sobici . Pred pet imi leti i e Je enkrat udar i l s polenom po rok i , da Se j i je ta začela gnojiti in ker jo n i pusti l k zd ravn iku , se j i je roka posuš i la Obleke ni imela skoraj nobene, prav tako nj imela na postelji potrebnega per i la . V takem stanju je p reb iva la pet let pozimi in poleti v p o d s t r e š n i sobici Ob p r i l i k i , ko so doma imel i kol ine , je h č e r k a iz prvega zakona nesla mačeh i nekaj p r ibo l j ška - Za ta »p re s topek« j i je oče prepovedal za t r i dni vsako gospodinjstvo Sicer pa tudi pastorki niso ime l i dosti bol j šega odnosa do m a č e h e , kot njihov oče , toda pretepal i je niso.
Vse telo Ji je ena sama rana
P r e i s k o v a l n i m organom je D i m i c zatr jeval , da je v č a s i h res malo pretepel ženo , toda zato, ker ni hotela delat i , sicer je p-a le odk imava l . K o so sosedje, k i so vedel i za n e č l o v e ško ravnanje D i m i c a , to povedal i oblas tvenim organom, so ti letos v februarju ' odred i l i , da bolno ženo Mar i j o premesti iz p o d s t r e š n e sobice v spodnje opremljene in kurjene prostore. Takra t na njej n i bi lo v i deti v idne j š i h znakov n i s i l i a . A k o r a v n o so mu takrat strogo zab iča l i , da mora s svojo bolno ženo lepo ravnat i , jo je tudi po tem še v e č k r a t pretepel. Vrge l jo je s postelje in jo na tleh brcal s čevl j i . Z d r a v n i k , k i jo je pred dnevi na zahtevo prei skova ln ih organov pregledal, je ugotovi l , da je po vsem gornjem delu telesa pretepena in ima š t e v i l n e ter o b č u t n e poš k o d b e , p r i z a d e j a n e z nohti , pestmi in t rd im predmetom. Zdravn ik Je ugotovi l tudi , da
je že več let bolna in za delo nesposobna, je hudo s h u j š a n a , t ežko govor i , ima trajno vnete oči in dlesni , t rebuh p o v e š e n in t ežko ž ivčno bolezen, Tako ženo je D i m i c pretepal, ker n i hotela delat i in ker se je je hotel č i m p r e j z n e b i t i . . .
Vsi znak i kaže jo , na to, da se je hotel D i m i c še enkrat ožen i t i , saj je tudi poleg nje rad pogledal za drugimi . Sosedje in celo njegov brat so po t rd i l i , da je res n e č l o v e š k o ravna l s svojo ženo . Zagovar ja l se bo pred sodiščem.
i** f ' J ¥ « t C
Prekl icu jera vse, kar sem ža . Ijivega govor i l o Nov ina M a r i j i iz Podturna p r i D o l T o p l i c a h dne 8. 7# 1953 in se zahval jujem, da je odstopila od tožbe . G o r š e F ranc , Podturen 16, obč ina D o l . Topl ice ,
Razpis Trgov inska zbornica za okraj
Novo mesto, razpisuje mesta m o š k i h vajencev p r i s l edeč ih podjetjih:
»Izbira«, Novo mesto, • Trgovsko podjetje »ROGi ,
Novo mesto, uzeleznlna«. Novo mesto, Občinska trgovina »Gorjan
ci«, Šent jernej in Kmetijska zadruga Otočac ob
Krki . Pogoj i : starost 14 do 17 let, d o v r š e n a niž ja srednja šola
(4. r. gimnazije) . Interesenti naj vloži jo p r o š
nje p r i podjetjih s po t rebnimi pr i logami .
Par t izanske sirote imajo prednost!
Trgov inska z b o r n i c i
Kostanjevica — najstarejše dolenjsko mesto, kije obhajala 700-letn.co svojega obstoja. — (O proslavi bomo se poročal i )
R e d a k c i j i « . . N O V E P R O I Z V O D N J E " o b z o r n i k n a p r e d k a v t e h n i k i
je za le to 1953 i z d a l a » G O S P O D A R S K I K O L E D A R « . V s i n a r o č n i k i tega k o l e d a r j a so se p r e p r i č a l i , da j e g lede vsebine , o b j a v l j e n i h tabe l , r a z p r e d e l n i c , p r e g l edn ic , n a p o t k o v j n o p o z o r i l k o r i s t e n i n po t reben v s a k e m u p o s l o v n e m u č l o v e k u .
T u d i za l e to 1954 b o m o i z d a l i » G O S P O D A R S K I K O L E D A R « , k i bo n a j b o l j š i s t r o k o v n i p r i r o č n i k i n svetovalec . Z a t o naj b i b i l » G O S P O D A R S K I K O L E D A R « na v s a k i p i s a r n i š k i m i z i , v v s a k e m obra tu k a t e r e k o l i s t roke i n u p o r a b l j a l i naj b i ga v s i n a š i p o s l o v n i l judje .
2 e sedaj opoza r j amo n a to v sa i n d u s t r i j s k a , o b r t n a , t r g o v s k a ter gos t in ska podjet ja , us tanove, zad ruge i td . , da b i se o d l o č i l i za o g l a š e v a n j e v » G O S P O D A R S K E M K O L E D A R J U 1954«. B o l j k o t k j e r k o l i d rug je j i m bo oglas v » G O S P O D A R S K E M K O L E D A R J U « p r i p o m o g e l do p o p u l a r i z a c i j e n j i h o v e p ro i zvodn je i n gospodar ske d e j a v n o s t i i n p o m a g a l j i m bo do gospodarskega uspeha .
n g o s p o d a r s t v u v L j u b l j a n i , G r e g o r č i č e v a 2 3 C e n e o g l a s o m s o :
na c e l i h p r v i h s t r aneh v v e l . 15 X 22,5 c m d i n 40.000
n a c e l i h notr . s t r aneh v v e l . 15 X 22,5 c m d i n 30.000
18.000 na p o l s t r a n i d i n
n a V« s t r a n i d i n 12.000
u v r s t i t e v na s lova v seznam podje t i j d i n 2.000
P r e d n a r o č n i k i p l a č a j o za en i z v o d » G O
S P O D A R S K E G A V E S T N I K A 1954« le d i n 150
N a r o č i t e torej č i m p r e j p r i r e d a k c i j i » N o v e p r o
i z v o d n j e « , L j u b l j a n a , G r e g o r č i č e v a u l i c a 23, p o š t n i
p r e d a l 331, t e k o č I r a č u n p r i N B 601-T-160: 1. oglas ,
2, u v r s t i t e v V a š e g a n a s l o v a v s e z n a m podje t i j , 3. p o
g r e b n o š t e v i l o i z v o d o v » G O S P O D A R S K E G A K O L E
D A R J A « i n n a k a ž i t e n a n a š t e k o č i r a č u n us t rezno
vsoto.
D O L E N J S K I K M E T — sam si kuješ svojo usod«
K a k o r že v zadnji š t ev i l k i , objavl jamo tudi tokrat nekaj s t a t i s t i č n i h podatkov in m i s l i iz referata J o ž e t a B o r š t n a r j a na konferenci S Z D L . Glede na k r i t i č n o stanje pr i nas na vasi zajema ta č l a n e k vrsto smernic za delo S Z D L na vasi , k i naj pomenijo navodi la vsem osnovnim organizaci jam S Z D L v sk rb i za nadal jnj i razvoj kmet i jske proizvodnje.
Ce pogledamo, k o l i k o v p l a č u jejo skupnosti posamezne gospodarska panoge za dv ig našega ž iv l j en j skega standarda, v id i mo, da daje d r ž a v i n a j v e č in -dus t i i j a .
Industr i ja : 671,285 000 d in , kmet i js tvo: 235,896.000 din , promet.; 98,678.000 d in , obrt: 70,013.000 din , g r a d b e n i š t v o : 37,902.000 d in , n a t 0 pr ide gozdarstvo, t rgovina , tur izem in gostinstvo. Vse te gospodarske panoge d r ž a v n e g a sektorja dajejo skupno 1.194,743.000 d in skupnosti , medtem ko pr ispeva p r i v a t n i sektor le 300 mi l i jonov d inar jev . Te š t e v i l k e nam po
vedo, da pr ispeva za razvoj zdravstva , prosvete in da daje socialnemu skrbs tvu n a j v e č d r ž a v n i sektor, od tega industr i ja . 5.194 zaposlenih l judi v indus t r i j i ustvarja tako okrog 800 mi l i j onov dinarjev akumulacije, vs i ostali de lovni ljudje v p r iva tnem kmet i js tvu, obrtn i š t vu in t rgovin i pa le 300 mi l i jonov . Najmanj pa daje skupnost i kmet i js tvo.
S Z D L IN D O L E N J S K A V A S S Z D L ne sme p o v e č a n e de
javnosti n a š e g a p o d e ž e l s k e g a delovnega č l o v e k a samo ugotavl ja t i , ampak jo mora pospeševa t i , razv i ja t i i n usmerjati v soc ia l i s t i čno dej'avncrst v o k v i ru splošme K Z in p rav i lne dem o k r a t i č n e pol i t ike na vas i . Naša po l i t i ka zagotavlja d r u ž beno uveljavljanje in demok r a t i č n o sood ločan je v kmet i j stvu ma lemu in srednjemu kmetu . S Z D L je zato do lžna skrbet i za zdravo jedro sp loš ne K Z , ke r bo prav t a dv ign i l a vas v socia l izem i n bo že v bl ižnj i bodočnos t i ob v e č a n j u kmeti jske proizvodnje postala
u s p e š n o sredstvo zi social izacijo vasi S Z D L mora zato skrbet i , da bodo vsi važne j š i v i r i dohodkov last K Z , ne posameznika, k i b i se lahko ob nebudnosti S Z D L spet gospodarsko o k r e p i l in spet i z k o r i ščal . S Z D L mora s p r o š č e n o delovno si lo, k i bo n a r a š č a l a vzporedno z dvigom pro izvodnje, usmerjati z gradnjo predel o v a l n i h obratov stavb, s k r a t k i nov ih v i r o v dohodkov. R a z v i ja t i mora z a d r u ž n o d isc ip l ino , da bo kmet vse svoje pr ide lke izmenjaval po svoj i zadrugi in ne s pomoč jo š p e k u l a n t o v in p r e k u p č e v a l c e v . S Z D L na vasi se mora ostro bor i t i pro t i vsem pojavom š p e k u l a c i j e . B i t i mora posrednik med l judsko oblastjo in podeže l j em in seznanjati svoje č l a n e s celotno gospodarsko problematiko. Skrbe t i mora za kul turno-prosvetno raven n a š e vas i in usmerejati idejno-vsebinsko stran vzgoje podeže lske mladine.
V E R A IN K L E R I K A L I Z E M N I M A T A NIC S K U P N E G A
S Z D L se mora o d l o č n e j e bor i t i p ro t i k l e r i k a l i z m u . K l e r i -k a l i z e m je n a j m o č n e j š a opora soc ia l izmu nasprotnih s i l . Pr> tem seveda ne smemo istovetiti klerikalizma z verskimi č u
stvi našega poštenega delovnega kmeta. S Z D L mora prepreči t i vsako grobo v m e š a v a n j e poedincev v versko č u s t v o v a nje n a š e g a ljudstva, ker tako v m e š a v a n j e le škodi socia l izmu i n d'ije oporo social izmu sov r a ž n i m krogom. Zakon o pravnem položa ju verskih skupnosti daje š i r o k e možnost i svobodnega i z r a ž a n j a verskih č u s t e v in opravl janja verskih obredov. T a zakon, k i je namenjen ve rn i kom in ne cerkveni gosposki, je b i l sestavljen brez sodelovanja predstavnikov k a t o l i š k e cerkve , ker so t i to sodelovanje odk lon i l i . V vseh d r ž a v a h se odnosi med cerkvi jo in d r ž a v o urejajo neposredno z d r ž a v o in s preds tavnik i cerkve v d r ž a v i . T u d i ka to l i ška cerkev daje za to š i r oka pooblastila svo j im predstavnikom v drugih d rža vah . L e v naš i d r ž a v i ve r sk i preds tavnik i nimajo teh p rav ic i n vedno morajo č a k a t i na d i rek t ive Va t ikana , kar jasno dokazuje, da So te d i r ek t ive odvisne od vsakokratne smeri De Gasperi jeve pol i t ike i n služijo i ta l i janskemu imper i a l i zmu , i t i l i j a n s k e m u pohlepu po n a š i zemlji.
V N A S I D R Ž A V I H O Č E I M E T I R I M P O S E B N E P R A V I C E
V in formbi ro jevsk i M a d ž a r s k i na p r imer , kjer je agrarna reforma vzela c e r k v i 900.000 oralov zemlje, smejo bi t i c e rkven i poglavar j i imenovani samo s p r i v o l i t v i j o parlamenta. Po sporazumu med zas topniki v l a de in d u h o v š č i n e iz leta 1950. v i š ja d u h o v š č i n a p r iznava in p o d p i r a d r ž a v n o uredi tev ln iz javl ja , da bo ukrepa ' prot i vsem t is t im ce rkven im osebam, k i bi nasprotovale zakoni t i u red i tv i M a d ž a r s k e . O b letošn j ih vo l i t vah 17. maja so mad ž a r s k i duhovn ik i zahteval i od ve rn ikov , naj izpolni jo svojo d r ž a v l j a n s k o do lžnos t in naj prosijo boga, da bi blagoslovi l prizadevnost voditel jev m a d ž a r skega naroda Je torej raz l ika med vedenjem k a t o l i š k e duhovšč ine pri nas in na M a d ž a r skem? Je! In prav \ tem je dokaz, da pr i vsem grmenju vat ikanskega aparata ne gre za vero a l i za ka to l i ška n a č e l a , ampak za podporo i ta l i j ansk i nenasitnosti.
T o v a r i š Ka rde l j Je dejal , da moramo d r ž a v l j a n o m zagotov i t i svobodo vest i , p r e p r e č i t i pa zlorabljanje ve r sk ih č u s t e v v p ro t i soc i a l i s t i čne namene. Zavedati se moramo, da n i n a l n/amen n i k a k r š n o preganjanje
vere, ampak od ločna borba prot i vsem z a v i r a l n i m elementom razvoja , torej tudi odločna in dosledna borba, k i jo mora vod i t i S Z D L pro t i vsem t i s t im, k i hoče jo verska č u s t v a n a š e g a l judstva uporabl jat i kot sredstvo borbe p ro t i social izmu.
D O L E N J S K I K M E T N A J SI PISE SVOJO SODBO S A M
Decentra l izac i ja oblast i , p r i n a š a n j e vedno š i r š ih polno-moč i j na n iž je organe oblasti , narekuje S Z D L dolžnos t , da sk rb i z i rast n iž j ih organov oblasti , da utrjuje svete. Sve t i so doslej Se v *e premalo samostojni in a k t i v n i ; sestajajo s e zelo redko in še tu ne r e š u jejo n a j v a ž n e j š i h problemov svojega pod roč j a . Ce h o č e m o , da se bodo t i organi u v e l j a v i l i kot organi ljudskega samoupravljanja, mora S Z D L vzgajat i i n usposobljati svoje č l a n e , da bodo v vseh vejah gospodarstva in p o l i t i č n e m ž iv l j en ju aktivno sodeloval i i n bolj kot doslej skrbel i za napredek vasi . Obč insk i l judski odbor i so š e vse premalo samostojni i n še vse prerad i č a k a j o p o m o č i iz okrajev. S Z D L mora utr jevat i samostojnost o b č i n s k i h odborov, da bodo t i r e s n i č n o na jv i š j i o rgani oblast i na avojem. pod-
I roč ju , k i bodo samostojno vo-I di 11 gospodarstvo in r e š e v a l i
tudi vsa ku l tu rna in p o l i t i č n a v p r a š a n j a . S. e l ahko n a š t e j e m o pr imere , kjer se delo o b č i n s k e ga odbora razv i j a le p r e k 0 adminis t ra t ivnega aparata, odbor kot celota p a ne dela (Rakovnik , Smarjefa) a l i pa s loni vse delo na posamezniku ( M i r n a peč , D o b r n i č ) . V e l i k napredek so pokazale o b č i n e Gotna vas. Ž u ž e m b e r k in še druge.
2e ti p r i m e r i povedo, da i m a S Z D L glede na delo o b č i n s k i h odborov odgovorne naloge, S Z D L m o r i utr jevati tudi v l o go i n odgovornost odborn ikov , da se bodo v o l i v c i v vseh v p r a š a n j i h o b r a č a l i na Izvoljene i z svoje vo l i lne enote, t i pa bodo na obč in i a l i okra ju sproti uvel j a v l j a l i t ežn je svoj ih v o l i l c e v , oz i roma opozor i l i v i š j e o rg ine oblast i na pomanjk l j ivos t i i n napake, k i t e ž e vo l i l ce , i n tako aktivneje kot doslej v p l i v a l i na i zbo l j šan je dela na kateremkol i p o d r o č j u d r u ž b e n e dejavnosti .
V s e te ve l i ke naloge mora S Z D L kot m n o ž i č n a , napredna organizaci ja reši t i , , č e h o č e m o , 6>J se bo naša vas z mestom i n indus t r i j sk imi s r ed i šč i z ramo ob r a m i u s p e š n o bo r i l a za so-c ia l lzem.
sinm 4. D O L E N J S K I O l B f Ctev. 31
JOŽE GLONAR Iz Novega mesta v Atene
f P O T V A T E N E D u l g a i n naporna je vožnjia
te Novega mesta v Atene, toda človek kar rad pot rp i , saj je G r č i j a taiko zan imiva deže l ica , da jo je vredno obiskat i . Naj k r a j š a pot in tudi dobra zveza z n a š i m jugom je pot preko K a r l o v c a v Zagreb. Popoldne se v s e d e š v N o v e m mestu na vlak, k j e r i m a š tudi dovol j prostora, č e s a r n* boš dož ive l več na potovanju po naš i d r ž a v i . Vožnja p reko Bele kra j ine je pr i je tna . Opazu jem žčaijice na n j ivah .
V K a r l o v c u sem kaj kmal u sem i m e l zvezo prot i Zagre . bu . Sedaj je že teže dobi t i mesto na v l a k u , toda voižnjia do Zagreba je k r a t k a m č lovek že po t rp i . Med vožnjo na« pozdrav i m o č a n n a l i v z grmenjem, kar je letos p r i nas skoraj v navadi in to ne samo v S l o v e n i j i , ampak po vsej d r ž a v i . T u d i Grč i j a je ime la ves mesec junij vsako, dnevne nevihte, sedaj pa je na . t t op i l a p r i n j i h doba suše , k i trs i a Mfu.'iko tri mesece.
K e r sem i m e l še dovolj časa , sem si ogledal n a š e glavno mesto, k i ga obnavljajo in postaja vsak dan večje i n lepše. P r i » P u t n i k u « sem k u p i l vozno kar . to od Djevdje l i je do A t e n in nazaj. P l a č a l sem nekaj nad dva tisoč dinarjev in vozno karto sem imel v ž e p u .
Navsezgodaj zjutraj smo se naslednji dan odpeljali naprej. M e d vožn jo po S r b i j i in kasneje IX) M a k e d o n i j i smo v i d e l i , da bo letos dobra let ina, k l jub vsa. kodinevnem dež ju . S košnjo in že tv i jo so zato v zaostanku, m i s l i m pa , da bodo le s r e č n o vse posp rav i l i . 'V Nišu dož iv imo zop*t n a v a l na v lak , potem pii se z a č n e prazni t i in p ro t i mej i se vozi jo z nami le r e d k i tujci . M a l o pred Skop i jem nam p r i č nejo n a v d u š e n i Makedonc i kazati na obzorju s snegom p o k r i to Sa r planino. T o l i k o nam p r i povedujejo, da moramo venomer opazovati okolico. S ponosom nas opozarja jo, da se b l i ž amo postaji Skop ' je . k i j<- en;*
P r e d mejo Naš v lak se počas i p razn i . P o
b r a l i so nam potne liste. Bližamo se me j i . N a n a š i obmejni postaji DjevdjeLi j i vstopijo car i n i k i in nam pregledujejo pr t ljago. Niso nam pregledal i tako temelji to, vendar pa s(> p r i nekem t o v a r i š u iz naše sredine zap len i l i nekaj z la tn ikov in revež se je ža los tno oz i r a l za n j imi .
B l i žamo se p r av i mejni č r t i in taiko j opazimo, da smo z G r ki v na jbo l j š ih odnoša j ih . Na^ n j ihovi obmejni postaji nas o b i ščejo i n pregledajo g r šk i c a r in i k i , k i so izredno v l judn i do nas. M i s l i m , da je G r č i j a edina držav ica n a svetu, k i s tako ve l i ko pozornostjo sprejme vsake
ga tujca. To je za G r k e ž i v l j e n j ske v a ž n o s t i , saj pravzaprav ž w e od tujskega prometa , k i res n i majhen. Postavite se samo pred vrata na A k r o p o l o v Atenah , pa boste v i d e l i , kako gre od ju t ra do v e č e r a mimo val tujcev n a j r a z l i č n e j š i h narodnosti . G r š k i c a r i n i k i i n žel ezn iča r j i so v b rezh ibn ih un i -lo rmah. kar sem tudi pozneje o b č u d o v a l na poti do A ten . Železn iča r j i so ob lečen i v temno modre kamgarn uniforme, krojene kakor za v e č e r n o obleko, na sebi imajo modre srajce in č r n e kravate. Samo par zvezdic, kapa in kak majhen naš i t ek j ih lof.i od ostal ih l jud i . So Pa brez torb in svet i lk , p r i p r avo za š č ipan je kart nosijo v žepu .
(Nadal jevanje sledi)
KAJ PRAVIJO DRUGI NARODI O ŽENSKI
Mnogo je dobrih žensk, a vse so že pod zemljo.
(Španija) Žalostno je za ženo, če nima
jezika, a blagor možu, ki jo dobi. (Škotska)
Zena, ki rada na oknu sloni, je kakor grozd, ki raste ob cesti. (Italija)
Napol obešen biti, je še ved no boljše, kakor bki nesrečno poročen. (Irska)
Kdor prime ženo za besedo in ribo za rep, bo kmalu videl, da nima ničesar.
(Portugalska) Lepa ženska — lahka pa
met. (Francija) Ženske, veter in sreča se
zmerom menjavajo. (Madžarska)
Kdor je izgubil ženo in rit-belj, mu bo hudo za rubljem
(Rusija)
Naši naročniki iz Amerike nam pišejo
Športni stadion v Atenah N a pe ronu v Zagrebu ž« vse
m r g o l i potnikov, k i č a k a j o na Orient-cikiSpres. »CmaLu p r i v o z i iti tedaj nastane praivi »juriš« aju vagone. L e kaj s i mis l i jo štev i l n i tu jc i , k i opazujejo iz ku-pejev ta nava l n« vlak. Po t reb . no bo č i m p r e j uvest i več brzo-v laikov p r o t i Beogradu, da bo p i t a l o potovanje n a tem m**l-narcKtaem v l a k u bolj udobno in veoein>e potn ikov bolj kul turno. Ime l som s r ečo , da sem si p r i b o r i l še dokaj udoben ko t i ček , koder sem lahko prestal noč do B'-o^rada. V Beogradu sem poi ska l že ostale atletske trenerje in funkcionarje, 5 ka te r imi sem nato prihodnje jutro potoval v Atene , na at letski dvoboj med Jugoslavi jo , G r č i j o i n T u r č i j o . P o dokaj č u d n e m n a k l j u č j u smo b i l i iz&rani samo trije iz Sloveni je , š t i r je iz Hrva t ske in nad trideset iz Srb i je .
N E K A J R E S N I C Ce imaš uspehe, te ljudje
dobro poznajo, če imaš neuspehe, s p o z n a š ti l jud i .
V zakonu najde mož tol iko s r e č e , k o l i k o r ima Y g l av i pamet i .
Več ina žena se lepotici za tiste, k i j i h občudu je jo , Več ina m o š k i h u p o š t e v a svojo ženo le tedaj, če b i rada d rug im ugajala.
* Ljudje n i k o l i radi ne prevze
majo odgovornost nase za svoje malomarnos t i . Vselej je k a r k o l i ali k d c r k o l i k r i v .
* K d o r n ič ne ve in ve, da n ič
ne ve, je pr i smojen — pouč i ga! K d o r n ič ne ve in ne ve. da
nič ne ve, je nor — ogni se ga! K d o r malo ve, toda ne ve, da
malo ve, je len — n a ž e n i ga! K d o r malo ve, toda ve, da
ma io ve, je razumen — sledi m u !
* Ce s i romak je kuro , je bolan
on a l i pa kura .
n a j l e p š i h postaj na B a l k a n u . K m a l u se vozimo med nasadi zo reč ih mare l ic i n r d e č e barva-n ih ronglojev in p r i v o z i m o v Skop i je, kjer smo nad postajnim poslopjem tudi m i n a v d u š e n i .
K m a l u zapustimo Skopl je , vlak pelje med samimi nasadi vabl j ivega sadja, toda kaj , ko vlatk taiko hi t ro d r v i naprej . Po prostranih po l j ih v id imo, kako l©po uspeva tobak in zelenjava, vendar p a prevladuje v več in i č ebu la i n čes^n. V o z i m o se te" smo ob narast lem i n umazano rujavem V a r d a r j u , za katerega pripovedujejo, d a je le redkokdaj Čist. Toda to ne mot i neka ter ih n a v d u š e n i h kopalcev, k i me spominjajo na našo č is to K r k o . Dolenjc i jo vse premalo cenimo. Opazujemo d o m a č i n e , k i delajo na po l ju i n v e č k r a t se zgodi, d<a si k a k a ž e n s k a zagrne lice i n nam p o k a ž e hrbet, ko pr i d r v i na š v lak mimo. Obdelovanje tako rodovitne zemlje je, k o l i k o r lahko iz v l aka opazujemo, še zelo p r i m i t i v n o . K o l i k o je še slabo obdelane zemlje. Kasneje smo se čud i l i v Grč i j i , kjer je vsaka k r p a zemlje skrbno in lepo obdelano. O k r o g 15 k i lometrov od Skopl ja smo že ohpazi l i , kako sr> o r a l i z lesenim plugom. V Makedoni jo bo treba poslati več pol jedel jskih strojev in vsak n a j m a n j š i kot tako rodovitne zemlje najsikrbneje obdelat i .
Globoko dihanje Pogoj za dolgo življenje je
globoko dihanje. Ljudje ne umirajo, pač pa se ubijajo. Jedo premalo sadja in zelenjave. Kar je pa najvažnejše, svoje dihanje zanemarjajo. Povprečen človek napolni ob vsakem vdihu svoja pljuča le za četrtino z zrakom; nekateri še niti toliko ne. Zdrava oseba mora napolniti svoja pljuča vsaj do polovice ali tri Četrtine z zrakom, ako že ne docelo Zrak okoli nas pa mora biti čist.
O d n a š i h n a r o č n i k o v v A m e r i k i dobivamo pisma, iz kater ih diha v e l i k a l jubezen do stare domovine Ln do vsega, k a r j ih sipi »min ja m l a d i h dn i . Zelo se zanimajo na n a š e napore in uspehe ter i z raža jo veselje, da se tudi nj ihova stara domovina prebuja i n dela za napredek in boljše ž iv l jen je de lovn ih l judi . O d ča sa do časa bomo ob jav l j a l i v n a š e m l is tu taka pisma bodi . si v celot i ,a l i i zv l ečke , da bodo naš i b ra lc i v stari domovini v ide l i , kako gledajo na nas in na naše razmere ro jak i v zamejstvu i n kako v e č i n a n j ih n i t i po 50 in v e č le t ih ne more pozabit i l jubega rojstnega kraja i n domovine . M i s l i m o , da b i se mnogi doma mora l i od nj ih n a u č i t i s p o š t o v a n j a do svoje diomovine i n rodoljubne zavesti ter narodnega ponosa.
» P o z d r a v l j a m vse Dolenjcea . . . »Pr i loženo p o š i l j a m na roč
nino za Dolen j sk i l ist , kater i m i zelo ugaja. Rada berem iz »Popotne m a l h e « . Skoda da nisem tam, b i š la z Janezom na ra jžo po Dolenj'Ski, vse do K o l p e v Dolenje Radunce, k i so moja rojstna vas. Res, tam nimajo gostilne, v i n a pa vem da i m a jo vseeno p r i v sak i h i š i .
Te dn i je poteklo dve le t i , odikar sem se v r n i l a nazaj v A m e r i k o iz obiska stare domovine . Zelo me vese l i , ko berem, da se n a š a l juba Dolenjska zbuja i z p r imi t i vnos t i i n teži k napredku. Z zanimanjem berem, kako r igolajo stelnike, k i j i h bodo zasadil i s sadnim drevjem. P r a v gotovo j i m bodo več do-naša l i kot sama stelja. B r a l a sem tudi , da gradi jo novo cesto tam neikje b l izu naše vas i i n b i rada vedela, kje točno se gradi in kod bo š l a . Naš i sorodnik i nam ne p i še jo n ič novic . K a d a r dobijo paket o d p i š e j o : »Vse je p r i š lo v redu, lepa hva la , bo vam bog povrn i l . « No, pa saj j i m n ič ne zamer im.
K a t a r i n a Buta la -Golob K i r b , W y o m i n g
Opombe u r e d n i š t v a : Tis to cesto, k i jo omenja gospa Golobo-va gradijo od T a n č e gore prot i S ta remu trgu, v gradnji pa je tudi cesta i z B r o d a na K o l p i prot i L a z o m in dalje prot i R a -dencem. T a cesta bo povezala spodnji del kolpske doline z zgornj im i n z De ln i cami ter S u š a k o m . O teh in d rug ih gradnjah bomo še obš i rne je p o r o č a li v n a š e m l is tu .
Pike in vejice vam pošljem posebej P r a v duhovito pismo nam je
p-islal 008. F r a n k Muren iz C h i . caga. O n je doma iz K r š k e g a okraja, ž e n o pa ima Be lokra jn -ko. K o t p i š e oba rada bereta novice in starega kra ja , prosi pa, da ne zamerite slabi p i sav i , da je šo lo v ide l samo od
da l eč . N a koncu pisma pr ipominja , da nam bo p ike , vejice in d v o p i č j a poslal posebej, če jih kaj manjka v p i smu.
Ž e l i m ostati vaš naročnik do smrti Tako nam s p o r o č a v svojem
o b š i r n e m pismu gospod Johan L o k a r st. iz E u c l i d Oh io . O n je tudi dopisnik a m e r i š k e »Prosve -te«, znan borec za delavske pravice . Ko t resnicoljuben m o ž a k , k i se ne boji n ikogar tudi rad zap i še k a k o ostro na r a č u n p r i -beglih domobrancev, k i v Amer i k i lažejo in blat i jo svojo domovino. V p ismu se spominja svoj ih pr i ja te l jev v starem kraju , z last i tov. L u d v i k a Medve . š čka v 2aibji vasi in tov. Toneta S e l i š k a r j a . 2 e 53 let je v A m e r i k i , pa p i še če bo zdrav, bo p r i š e l obiskat staro domovino. Iz srca m u žel imo, da b i m u se t a že l j a č i m p r e j i zpo ln i la .
T o p l a l jubezen do dragega rojstnega kraja diha iz pisma.
N E K A J , S T A R I H O K R O G L I H Učitelj: »Torej katere zobe
dobi človek nazadnje?* Mesarjev Jaka: »Umetne, to
variš učitelj!«
»Tovariš direktor, vaš mali vam je pa vsak dan bolj podoben!«
»Kaj je pa spet naredil?«
Mar i j a : K a k o bi le živel brez mene?«
Marjan: »Ceneje!«
Mar i j a : »Oče mi je obljubil 10.000 dinarjev, če se ne dam poljubiti nobenemu moškemu, dokler ne bom stara 20 let.«
Majda: »Oh, potem bi dane.« Imela že lepe obresti!«
»Pomagajte, tovariš zdravnik, igral sem orglice, pa sem jih požrl.«
»Bodite zadovoljni, da niste igrali klavirja!«
»Tvoj mož je umrl pred dvema tednoma in ti že misliš na to, da bi se poročila!«
»Ah, mama, saj ti obljubim da bom drugič dalj čakala!«
»Skoraj'bi me povozil, pa je še tako predrzen, da vpije za menoj — osel!«
»Kako? Ali te pozna?«
Ona: »Zakaj si vselej na oknu, kadar pojem?«
On: »Nočem, da bi ljudje mislili, da te tepem!«
»Draga moja, ti si ediva ženska, ki sem jo poljubil!«
»To ti rada verjamem.« »In ti si edina, ki mi to ver
jameš!«
Zakon je čudna reč; nekaj besed na matičnem uradu in človek je poročen in nekaj besed v spanju — pa je loče:i!
k i sta nam ga poslala rojaka zakonca gosp. Magdalena in Ju rij Adleš ič iz L y o n s a l i l i . Gospa Magdalena se zlasti spominja drage Be le kraj ine , »kjer je r a sla, rož ice brala in ž iv ino pa-sla«, kot je to sama zapisala . 19 let stara se je podala čez ve l iko lužo v tuji svet, k jer s i je p r i . s luži la k r u h , vendar p r a v i , da ne more pozabi t i d o m a č e zemlje. Zelo se zanimata za razmere p r i nas in o b č u d u j e t a n e u s t r a š e n e g a borca za pravice delavskega razreda n a š e g a predsednika republ ike m a r š a l a T i t a , kateremu že l i ta mnogo zdravja .
V nabiranju n a r o č n i k o v med ro j ak i v A m e r i k i je najbolj vnet gosp. Joseph C e r t a l i č iz L a S a l -le. Sest nov ih n a r o č n i k o v za naš list nam je že poslal , za kar se m u prav lepo zahvaljujemo. T a k i h , k i so nam posla l i enega a l i dva nova n a r o č n i k a pa je več . P r a v vsem p r i s r č n a hvala . Pros imo rojake, naj se še kaj nglasijo s k a k š n i m p i smom; radi bomo naš l i k o t i č e k v n a š e m l is tu tudi za p r i spevke naš ih dragih rojakov.
N o v o m e š k a gimnazija v šolskem letu 1957/53
N o v o m e š k o gimnazi jo je letos obiskovalo 661 di jakov. M l a d i no je p o u č e v a l o 25 profesorjev, k i redno uči jo na g imnaz i j . . Honorarno so p o u č e v a l i še t o v a r i š i iz Uči te l j i šča , ker g imnazi ja ne more dobi t i zadostno š t ev i lo s t rokovnjakov za r a z h č n e predmete. Tako je honorarno zapo slenih na g imnaz i j i ka r sedem u č n i h moči , pa tudi predavate l j i d o m a č e g a zavoda uče preko u č n i h obveznost i .
Uspeh na g imnaz . j i je še ka r zadovol j iv . Tako je izdelalo 59,3, padlo za eno leto 40,4 od teh pa bo popravne izpite polagalo v jeseni 28,2 odstotkov. Pogoj i , v ka te r ih se uče d i j ak i n a š e g a zavoda, niso vedno na jbo l j š i . Nekateri hodijo zelo da leč v šolo , v z imskem času morajo po eno a l i dve u r i peš Iz S top i č , Za jč j ega v rha , 2dinje vas i i td. , drugi morajo doma trdo ves dan delat i , še le z v e č e r j i m s t a r š i dovoli jo da se uče . M n o g i zopet nimajo p r i mernega prostora, d r u ž i n a je ve l ika , stanovanje pa majhno.
64 u č e n c e v d o k o n č a n i h n iž j ih gimnazij je polagalo v j un i ju sprejemne izpite za v iš jo gimnazijo. Za eno leto je b i l odklonjen samo eden. Spre jemni i zp i t i so pokaza l i , da bodo u č e n c i m o r a l i pr inest i v viš jo g imnazi jo v e č znanja m a t e r i n š č i n e i n več znanja matematike.
Letos je samo 13 kandidatov polagalo maturo, ker je iz tega razreda odšlo ve l iko di jakov na s t rokovne šole . V osmem razredu so b i l i trije od l i čn jak i , p r i ma tur i pa dva. M a t u r a je pokazala resno delo d i jakov in resen t rud vzgoji tel jev, da b\ vzgo j i l i soc ia l i s t i čn i domovin i dober akademski kader. P i o n i r s k a organizaci ja je b i l a zelo delavna. K e r p i o n i r j i nimajo svoj ih prostorov, so p r i r e j a l i igr ice ka r v razredu. D e k l a m i r a l i so, pel i , pokaza l i so tudi , da so i zv r s tn i ig ra lc i . Viš ješo lc l so za ig ra l i pod vodstvom tov. prof. Dobov-ška Mol ie reovega » N a m i š l j e n e g a b o l n i k a « . L i t e r a r n i k r o ž e k je izdal dva s n o p i č a pesmi in proze mlad ih sodelavcev. V »Brs t ju« so ob jav i l i svoje pesmi šesto-
Novomeška Ijodska univerza v sezoni 1952/53
L j u d s k a un ive rza v N o v e m mestu je od 1. septembra 1952 do konca ap r i l a 1953 p r i r ed i l a 27 predavanj , k i j i h je obiskalo 5.672 p o s l u š a l c e v , a l i p o v p r e č n o po 210 p o s l u š a l c e v na predavanje.
Glede na jesenske pr ip rave za priznanje ustanovitve p r v i h slo. vensk ih br igad, so tudi p r v a predavanja L judske univerze ob p o l n o š t e v i l n i u d e l e ž b i novomeškega o b č i n s t v a obravnava la teme iz z a č e t k a narodnoosvobo-dlne borbe: A k c i j e š t i r i h brigad (prof. J anko J a r c ) , A k c i j e Gub-č e v e brigade (F ranc i K o l a r ) . Razvoj l judske oblasti ( J o ž e Zaml jen ) , S o v r a ž n i k i N O B ( F r a n č e k Saje) .
S led i l a so nato vse do konca apr i la 1953 predavanja z raznih p o d r o č i j . N a j v e č p o s l u š a l c e v — 445 — je p r i v a b i l l i t e ra rn i v e č e r s lovenskih k n j i ž e v n i k o v . Predavanja Vide T o m š i č e v e : Potovanje po Ind i j i , se je udeležilo 421 pos lu ša l cev . Predavanje dr. F r anca H o č e v a r j a : Organiza . ci ja z d r u ž e n i h narodov je poslušalo 400 l j ud i .
P o l n a dvorana je b i l a tudi ob predavanj ih Ivana Regenta, Jož e t a P o t r č a , C i r i l a V i d m a r j a . P r i vsem tem pa je treba pouda r i t i , da b i mnoga druga predavanja po svoj i p rob lemat ik i i n tehtnosti zas luž i l a več j i obisk, kot so ga imela . To vel ja posebno za vrs to predavanj prof. A n d o l j š k a o vzgoj i d o r a š č a j o č e
I mladine, za katere b i se m o r a l i
bolj zan imat i zlasti s t a r š i in vzgoj i te l j i .
Z a vsemi 27 predavanj i se s k r i v a mnogo t ihega, p o ž r t v o valnega dela. B i l e so potrebne š t e v i l n e seje, iskanje predavateljev, dopisovanja , propaganda, pota, da so se dvorane napolni le s pos lu ša l c i . Vse pr iznanje zas luž i ta predsednik Ljudske unL verze Hube r t R e p o v ž , predsednik o k r o ž n e g a sod išča Novo mesto, i n tajnik L judske uni verze P a l m i r a Kasesn ik , ravnateljica n o v o m e š k e gimnazije.
Poleg predavanj so b i l i v o k v i r u L judske un iverze tudi j e z i k o v n i t e č a j i — t r i j e za angleški in eden za n e m š k i jez ik , k i so t ra ja l i vse do z a č e t k a jun i ja . Ob z a k l j u č k u t e č a j e v so s lušatel j i i z r a z i l i že l jo , da b i se v jeseni z nadal jevanjem začelo takoj septembra, ka r najbolje dokazuje, da so teča j i ugajal i .
V e m o , da L judska un ive rza nI ustregla vsem i n vsakomur . D a pa v pr ihodnje b i , naj b\ iz o b č i n s t v a že sedaj p r i š l i predlogi , o Čem naj b i naš i predavate l j i v p r ihodn j i sezoni predaval i .
Rudolf Kranjc
Vse naše bralce prosimo, da nam oprostijo, ker so zaradi tehn i č n e zapreke v d a n a š n j i Številk i izpadla po roč i l a iz n a š i h k r a jev, f i zku l tu rna po roč i l a i n ne
k a t e r i č l a n k i . U r e d n i š t v o
šolec N o v a k , pe tošo lec Srebr njak iz Gabr ja pod Gor janc i i n D a n i c a Z u p a n č i č iz B r d a p r i N o v e m mestu. Z a o r a l i so brazde v ledino poezije i n pzoze.
M a r k s i s t i č n i k r o ž e k je s predavanj i t o v - P r o r - Tiitlja sk rbe l za po l i t i čno in ideo loško razgledanost mladine .
N a n o v o m e š k i g imnaz i j i obstoje tudi p i o n i r s k i pevsk i zbor , k i se je že v e č k r a t u s p e š n o p reds tav i l n o v o m e š k e m u obč in stvu. T u d i bodoč i koncert je sk rbe l za m l a d i zn? -3 tven i n a r a š č a j .
Mlad inska organizaci ja na zavodu se je zan imala za vso delavnost svoj ih č l a n o v in j i m pomagala p r i p r a v i l n i pot i k nap redku . P o č i t n i š k a zveza je omogoč i l a dvem skupinam članov bivanje na m o r j u pod š o t o r i .
Na g imnazi j i so b i l i redno m e s e č n o rod i te l j sk i sestanki. S t a r š i so na teh posvet ih da ja l i profesorjem predloge za izbol j šan je in t e rn ih šo l sk ih pogojev, profesorji P a s o s t a r š e m nasve-tova l i , kako in v k a k š n i o b l i k i naj o t rokom pomagajo p r i u č e nju. To ob l iko sodelovanja, k i je že doslej pokazala p rav lepe uspehe, bo profesorski zbor v pr ihodnost i še poglobi l .
Venda r je naletelo delo na g imnaz i j i na mnogo t ežav . P r a v gotovo bi b i l šolski uspeh mnogo bol jš i , č e bi imela g imnazi j ska stavba dovolj u č n i h prostorov. Danes nekater ih razredov za rad i celodnevnega in neprestanega pouka n i t i ne moremo zadosti z r a č i t i . T u d i s t a r š i v e č k r a t niso zadovol jn i , ker hodijo n j ihov i otroci popoldne v šolo . Profesorski zbor r e š u j e problem popoldanskega pouka k o l i k o r mog'oče p r a v i č n o . Dopoldne naj obisku-jejo šolo t is t i o t roci , k i hodijo v šolo po uro a l i več oddal jen ih krajev, otroci t is t ih s t a r š e v , k jer sta oče in ma t i v s lužb i i n pa t is t i o t roci , k i so zdravstveno o g r o ž e n i . Intervenci j pa je v mestu mnogo več . Tega, da hočejo s t a r š i za svoje otroke č i m bol jše pogoje, s t a r š e m ne moremo zamer i t i , vendar pa ukrepanje in porazdeli tev v dopoldanske in popoldanske razrede ne sme b i t i na škodo t is t ih otrok, k i imajo t ežke mater ia lne pogoje, k i stanujejo da leč i n v slab i h prostor ih , k i morajo dela t i na pol ju a l i pa skrbet i za ž iv i no. T u d i za predavatelje je neprek in jen i pouk naporen, saj nekater i uče ka r po 10 ur na
Pripravi se na najhujše, kihniti moram
dan, ka r p rav gotovo n i v kor is t kval i te te , če pomis l imo, da je normalna obremenitev za u č i t e l ja srednj ih šol 3—4 ure šol . pouka, ker m u je za temelji to delo ostali čas potreben za dobro p r ip ravo pa tudi za javno delo. T o v a r i š i profesorji so del a l i tudi i zvenšo l sko . Najdemo j i h v d r u š t v u Par t i zana , v orkes t ru S K U D » D u š a n J e r e b « , v M O S Z D L , v odborih Svetov za o. I. k., v Okra jnem odboru R d e č e g a k r i ž a , p r i d i j a šk i k u h i n j i , L j u d s k i u n i v e r z i , nekater i p iše jo za znanstvene p u b l i kacije i td . V e l i k o v e č pa b i lahko n u d i l i javnost i , če j i m bo m o g o č e preskrbet i d r u ž i n s k a stanovanja, da se j i m ne bo treba voz i t i ob nedeljah v druge kraje k d r u ž i n a m in pa da bodo ime l i p r imerno u č n o obveznost.
LOJZE ZUPANC:
VELIKI DNEVI Povest
B R A L C E »DOLENJSKEGA LISTA«
obveščamo, da smo z današnjim dnem pričeli v podlistku našega tednika priobče-vati izvirno povest znanega belokranjskega pisatelja LOJZETA ZUPANCA. V povesti »VELIKI DNEVI« je književnik Lojze Zupane, poznavalec Bele krajine in njenih kulturnih izročil, opisal življenje Belo-kranjcev v času narodnoosvobodilne borbe, njihovo trpljenje in žrtve, ki so jih dali za svobodo sončne Bele krajine. Ker so takrat od vseh belokranjskih vasi sleoraj največ pretrpele vasi Giršiče, Dobravica in Krivo-glavice, je pisatelj postavil te tri vasi in nlhove prebivalce v središče dogajanja svoje povesti. Uredništvo »Dolenjskega lista« upa, da bo z najnovejšim in s prisrčno toplino ter ljubeznijo do Bele krajine napisanim delom domačega pisatelja ustreglo bralcem našega lista.
UREDNIŠTVO »DOLENJSKEGA LISTA«
P r v i d e l 1.
Blato, povsod samo blato. * t
Gosto blato, pomešano s snegom, k i je pobelil gore in doline v času, ko bi ž* mo»t*la dobjptna
vigred kakor druga leta tačas z mladim zelenjem pregrniti pašince i n odeti gore z mladim zelenjem, se je cedilo po vseh cestah. V ozračju so se podili mrz l i vetrovi i n hripavo tu l i l i svojo mrzlo pesem. L o v i l i so se za letali , k i so zdaj pa zdaj zabrnela nad glavami bežeče množice ter zdaj tu, zdaj tam z oglušujočim treskom sejala bombe med l judi na mirne vasi in na polja, k i so zadušena v rasti drhtela pod tenko plastjo vuzemskega snega. Lepko blato se je nabiralo v obcestnih ja rk ih koder so ležali prevrnjeni vozovi z zaboji, iz katerih se je usipalo strelivo. Kon j i , k i so v divjem preplahu potrgali zaprežnice, so rezgetajoč tavali po polju, nemirno kopali s kopiti po njivah in 3e pasli po mladi strni. Ženske in otroci so j ih podil i z njiv, da b i očuvali ozimino pred uničenjem. Tudi vojaki razpuščene kraljeve armade so l ov i l i konje. Z blatnimi čevlji in do kože premočeni so iztegovali prazne dlani proti njim, emufkali z razpokanimi ustnicami in si na vse nač ine prizadevali, da bi j i h pr ivabi l i k sebi. Rez-tegajoči konji pa so se j i m umikal i .
Utrujeni vojaki so se opotekali po blatnih cestah, se zdaj pa zdaj, ko so zaslišali nad seboj brnenje letal, razkropi l i kakor vrabci pred ujedami, polegli v blatne jarke in z grozo v srcih čakali , dokler ni jeklena smrt odletela dalje, d a l j e . . .
Dalje, le dalje, za edinim ciljem, k i so ga vojaki nosil i v sreih. Prehodi l i so že širok hrbet Gorjancev. V B e l i kraj ini se bodo odpočili in prenoči l i pr i gostoljubnih ljudeh, ju t r i zarana pa spet dalje. L e dalje, na jug, kjer so njihovi domovi, njihove družine, kd so j ih marali pred tedni zapustiti in oditi v v o j a k e *
K a m gredo vojaki. Zakaj so zapustili meje domovine? Zakaj niso sovražnika nagnali, čim je prestopil meje njihove države?
Bor i l i so se. Hoteli so se še boriti , toda izdani, brez vodstva, so nekaj dni čakali , ko pa so zvedeli, da so se sovražne vojske razlile preko meja na severu, na zahodu in na vzhodu, so užaljeni nad izdajstvom in nekateri celo jokajoč pometali puške v jarke ter se napotili domov. Sami kakor čreda brez vodnika! Mnogi so še vedno nosili puške na ramenih. Niso se mogli ločiti od njih. Nobene pesmi ni bilo več v njihovih srcih. Brez v ika in k r ika so se korak za korakom pomikal i naprej po blatnih cestah. Le dalje, le dalje, četudi se mnoge pesti st iskajo v onemoglem srcu nad izdajo tistih, k i bi j ih morali voditi od zmage do zmage. P r idušena kletvica je zdaj pa zdaj ušla temu a l i onemu; v vseh očeh je žarel čuden ogenj.
Tako se je ta množica prezeblih in p remočenih vojakov pomikala skozi vasi svojim oddaljenim domovom nasproti. V vseh vaseh, skozi katere so hodili vojaki, so se ljudje poskri l i in s solzami v očeh ter s pritajeno grozo v srcih naskrivaj skozi šipe zaprtih oken opazovali vojake, k i so se gnetli po blatnih cestah. Le dalje, le dalje proti j u g u . . .
Na robu Vel ike loze se v objemu sadovnjakov ln njivskih t r t i j skrivajo Dobravice, revna belokranjska vas. P o l lesene pol zidane hiše so prekrite s slamnatimi strehami. Dobravčant niso nikdar vel iko zahtevali od življenja. Zadovoljni so b i l i z debe-lačnim kruhom, deci pa je često tudi takšnega p r i manjkovalo. Možje in fantje iz Dobravic so se z razbitimi ostanki bežeče kraljeve vojske vračal i na
domove. Danes eden jutr i eden. V dobrem tednu so se v r n i l i skoraj vsi.
L e enega ni bilo! Mladega kovača. Starihov M a tija je obležal v Novem mestu, zadet od bombnega drobca, ko so fašistična letala bombardirala novomeško bolnišnico.
Doma so ga čakal i : njegov ostareli oča — stari kovač Mike , njegova žena Bara, njegovi otroci: Tijče, Danica In Rezika. Čakal i so in čakali , a s slehernim novim dnem se je v njihova srca plazila bojazen. Stali so v sobi za zaprtimi okni in opazovali utrujene vojake, k i so se opotekali mimo njihove hiše Stal i B O ln z drgetajočimi srci pris luškovali , kdaj bo znana roka potrkala na domača vrata.
Le stari kovač M i k e se nj skr ival v svojo hišo pred vojaki, k i so se na umiku proti jugu od zore do mraka pomikali skozi Dobravice. 2e včeraj je b i l od znanca Iz sosednje vasi zvedel za Matijevo smrt. S k r i l se je pred domačimi v zapuščeno kovačnico in kakor ranjeni volk hropel v s i lni bolečini nad i z gubo edinega sina. V očeh, k i so videle prenekatero grozo v p rv i ivetovni vojni, ko je b i l on sam še avstrijski vojak na gal iški in goriški fronti, nI bilo solz. L i l e so mu na srce i n ga žgale, ž g a l « . . .
V hiši je tu l i la snaha. Njeno obupno, neu to lažl j ivo jokanje se Je meša lo z jokom obeh otrok, dvanajstletne Danice l n trinajstletnega Tijčeta. N a j mlajša Rezika je ležala Če v zibelki .
D a , to se je včera j dogajalo pr i Starihovih. Nihfie od sosedovih se n i upal stopiti v njihovo hiso. Vsakdo je vedel, da b i bila v tej grozni bolečini njegova navzočnost odveč.
top related