dosedanji zakoni o varnosti in zdravju pri delu

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Uradni list RS, št. 43/2011

Lučka Böhm, izvršna sekretarka P ZSSS

Izobraževanje članov organov SKVNS in sekretarje OO SKVNS, 11. 10. 2013, Hotel Wellness Park Laško

DOSEDANJI ZAKONI O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI

DELU1. 4. 4. 1965 - 1974: voditelja SFR Jugoslavije Josip

Broz Tito in Edvard Kardelj sta podpisala ukaz o razglasitvi Temeljnega zakona o varstvu pri delu – prvega takšnega zakona v jugoslovanski zgodovini,

2. 1974-1999: Zakon o varstvu pri delu – ZVD, UL SRS, št.32/1974,

3. 27. 7. 1999 - 2. 12. 2011 : Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD, UL RS, št. 56/1999

4. Od 3. 12. 2013 dalje: Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1, UL RS, št. 43/2011

Razlogi za prenovo ZVZD

• Ugotovitve iz analize izvajanja ZVZD 1999-2009 (deset let veljavnosti !)

• Projekt odprave administrativnih ovir podjetništvu

• Zahteve za prenos javnih pooblastil• Pripombe komisije ekspertov pri Evropski

komisiji

POSVETOVANJA O PREDLOGU ZVZD MINISTRSTVA ZA DELO DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE – SEKTORJA ZA

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU• Stroka tehnične varnosti – leta 2009:– Usmerjevalna skupina– Strokovna skupina

– OPOMBA: Ni bilo posvetovanj s stroko medicine dela!!!

• Socialni dialog – leta 2010-2011:– Delovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta

Medsektorsko usklajevanje o predlogu ZVZD-1 znotraj vlade:

1. Ministrstvo za javno upravo: odpravljanje administrativnih ovir podjetništvu – Direktorat za e-upravo in upravne procese - Sektor za boljše predpise in

upravne procese• koordinacija dela z drugimi državnimi organi oziroma pripravljavci predpisov in nadziranje

izvajanja minimalnih standardov presoje posledic predlogov predpisov in odprave administrativnih ovir ter zmanjševanja administrativnih bremen;

• http://www.minus25.gov.si/

2. Ministrstvo za zdravje: promocija zdravja– Direktorat za javno zdravje - Sektor za krepitev zdravja in zdrav življenjski

slog• sodeluje z drugimi ustanovami in sektorji pri strateškem načrtovanju, usklajevanju in

uresničevanju politik in ukrepov, ki lahko vplivajo na krepitev zdravja in zagotavljanje zdravega življenjskega sloga in si prizadevajo za boljše zdravje vseh prebivalcev, zlasti ogroženih skupin ter pri strokovni podpori Svetu za zdravje pri Vladi Republike Slovenije;

• http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/

NOVOSTI ZVZD-1

IN NJIHOVE UTEMELJITVE

ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR

PODJETNIŠTVU

Evropska pobuda !!!

Mag. Renata Zatler, vodja sektorja za upravne procese in odpravo administrativnih ovir – MJU, Glas gospodarstva, marec 2007

• O administrativnih ovirah govorimo predvsem takrat, ko z določenimi pogoji (licencami, dovoljenji in drugimi regulacijami) ne prispevamo k cilju. Postopki v takem primeru predstavljajo zgolj birokratsko “papirnato vojno”.

• Upravni stroški so opredeljeni kot stroški, ki jih imajo družbe, prostovoljni sektor, javni organi in državljani pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti da javnim ali zasebnim organom predložijo podatke o svoji proizvodnji ali ukrepih (na primer statistična poročila, računovodske evidence, davčne evidence, …). Podatki se razlagajo v širšem smislu: označevanje, poročanje, spremljanje ali ocenjevanje.

• Značilna področja, ki najbolj obremenjujejo gospodarstvo: finance, davki, varnost in zdravje, varstvo okolja, varstvo potrošnikov, delovno pravna zakonodaja.

http://www.minus25.gov.si/Arhiv: 05.12.2011

• Nov zakon z delovnopravnega področja• V okviru programa "minus 25%" je bil znotraj

delovno pravnega področja izmerjen tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer je analiza pokazala, da omenjeni zakon povzroča gospodarstvu za 265 mio EUR administrativnih bremen letno. Z uveljavitvijo novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu se uveljavljajo številne poenostavitve predvsem za mikro in majhna podjetja.

Ministrstvo za javno upravo 5. 12. 2012: Med najpomembnejšimi poenostavitvami lahko najdemo naslednje ukrepe:http://www.minus25.gov.si/novice/artikel/nov-zakon-z-delovnopravnega-podrocja/

SAMOZAPOSLENI IZVZETI IZ DEFINICIJE DELODAJALCA• Tako osebam, ki so opredeljene kot samozaposlene osebe (in kmetom, ki ne zaposlujejo drugih oseb) ne bo treba opravljati

zdravstvenih pregledov in usposabljanj na področju varnega in zdravega dela, olajšana izdelava ocene tveganja. POENOSTAVITVE PRI PRIPRAVI IZJAVE O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA • S spremembami samozaposlene osebe ne potrebujejo izdelati izjave o varnosti in zdravju pri delu v kolikor pri oceni tveganje ne

ugotovi nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom. IZVZETJE SAMOZAPOSLENIH ZA USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO TER PRVO POMOČ • Samozaposlenim osebam se ne bo potrebno usposabljati za varno delo ter usposabljanja za prvo pomoč na delovnem mestu. OPRAVLJANJE REDNIH IN PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV• Po novem se bodo zdravstveni pregledi delavcev izvajali glede na ugotovljena tveganja za varnost in zdravje na delovnem mestu, pri

čemer samozaposlene osebe ne bodo zavezane za zdravstvene preglede. POENOSTAVITVE VODENJA EVIDENC• Po novem delodajalcem ne bo potrebno voditi posebnih evidenc, potrebno pa bo hraniti predpisano dokumentacijo. DOLOČITEV STROKOVNEGA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE NALOG VARNOSTI PRI DELU• Z uveljavitvijo novega zakona se bodo delodajalci lahko usposobili za opravljanje nalog varnosti pri delu in jim v ta namen ne bo

potrebno zaposliti strokovnega delavca ali najeti zunanje strokovne službe. OBVEŠČANJE INŠPEKCIJE DELA O NEVARNIH DELIH PRED ZAČETKOM DELOVNEGA PROCESA• Ukinja se 15-dnevni rok obveščanja inšpekcije dela pred pričetkom del, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in

zdravstvene okvare. Inšpekcijo dela bo potrebno obvestiti pred pričetkom nevarnih del. PRENEHANJE VELJAVNOSTI PODZAKONSKIH AKTOV• Z dnem uporabe novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu se bodisi prenehajo uporabljati, bodisi prenehajo veljati številni

podzakonski akti iz obdobja FLRJ in SFRJ (skupaj 29 aktov).

ZAKAJ PRI ZVZD-1 PREVZAPRAV GRE?9. člen ZVZD-1 (temeljna načela pri izvajanju ukrepov)

Delodajalec izvaja ukrepe iz 5. člena tega zakona tako, da upošteva naslednja temeljna načela: • izogibanje nevarnostim;• ocenjevanje tveganj;• obvladovanje nevarnosti pri viru;• prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega

okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);

• prilagajanje tehničnemu napredku;• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;• razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne

pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;• dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

OCENA TVEGANJA - ADMNISTRATIVNA OVIRA

PODJETNIŠTVU?17. člen ZVZD-1 (ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)

(1) Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi

lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti: • identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu,

poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

NOVOST: OBVEZNA PRILOGA OCENI TVEGANJA

17. člen ZVZD-1 (ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)

(5) V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

DOLŽNOSTI SAMOZAPOSLENIH OSEB, ki opravljajo pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne

zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb

56. člen ZVZD-1 (dolžnost oceniti tveganje) (1) Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. (2) Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne

bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

DELODAJALEC POVERI OPRAVLJANJE NALOG VARNOSTI PRI DELU STROKOVNEMU DELAVCU, IZVAJANJE ZDRAVSTVENIH UKREPOV PA

IZVAJALCU MEDICINE DELA

• Izvajalec medicine dela je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa in mu delodajalec poveri izvajanje zdravstvenih ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu.

• Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu.

• Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.

MANJ VARNOSTI PRI DELU ZARADI ODPRAVLJANJA ADMNISTRATIVNIH OVIR?

30. člen ZVZD-1 (1) Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in

zagotavljanje varnosti pri delu. (2) Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba

delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

------------------------------------------------------------------------------ OPOMBA: V skladu s pravilnikom o stalnem strokovnem usposabljanju

mora opraviti 8-urno prilagojeno usposabljanje!!!

SPREMEMBE POGOJEV ZA OPRAVLJANJE NALOG STROKOVNEGA DELAVCA

ZA VARNOST PRI DELU

28. člen ZVZD-1 (strokovni delavec za varnost pri delu)

(1) Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z

zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu.

(2) Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določi

minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev.

Pravilniki, ki jih je minister sprejel na podlagi 28. člena ZVZD-1,

Uradni list RS, št. 109/30. 12. 20111. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz

varnosti in zdravja pri delu,2. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih

nalog na področju varnosti pri delu,3. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati

strokovni delavec za varnost pri delu,4. Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in

usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

KDO OCENJUJE TVEGANJE IN USPOSABLJA DELAVCE ZA VARNO DELO?

ZVZD-1 je v primerjavi z ZVZD s 4 na 2 zmanjšal število dovoljenj za delo:1. Ukinjeni sta dovoljenji za delo za pripravo strokovnih

podlag za oceno tveganja in za usposabljanje za delo2. ZVZD-1 daje pravne podlage za določanje kadrovskih,

organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev dovoljenj za opravljanje strokovnih nalog: • obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;• obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

POTREBUJEMO VARNOSTNEGA INŽENIRJA?

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu:

• Fakultetna izobrazba naravoslovno-tehnične smeri in celoten strokovni izpit sta potrebna zgolj v primeru večje nevarnosti za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom,

• Sicer zadošča 4. ali 5. stopnja izobrazbe po KLASIUS-SRV in splošen strokovni izpit.

------------------------------------------------ OPOMBA: Sklep ESS: po letu dni izvajanja ZVZD-1 se analizira

njegove učinke.

SMERNICE V ZVZD-1-MANJ ADMNINISTRATIVNIH OVIR IN VEČ

VARNOSTNE KULTURE?

Nezavezujoče pravo (soft law) je izraz za poimenovanje EU ukrepov, kakršni so smernice, deklaracije, mnenja, ki za razliko od direktiv in uredb ter odločitev ne zavezujejo tistih, katerim so namenjene. Kljub temu lahko imajo nekaj pravnih učinkov.

Vir definicije: EUROFOUND Sem spada tudi odprta metoda koordinacije,

kazalniki, dobra praksa, benchmarking , …

SMERNICE:

• 1. člen ZVZD-1: Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu v skladu s tem zakonom, drugimi predpisi in smernicami.

• 32. člen ZVZD-1: Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do uveljavitve tega zakona. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

Promocija zdravja na delovnem mestu

• so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

• Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

32. člen ZVZD-1(načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu)

(1) Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.

(2) Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo

promocije zdravja na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do uveljavitve tega zakona.

(3) Smernice iz prejšnjega odstavka tega člena se po obravnavi na

Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

GLOBA OD 2000 DO 40.000 € !!!

ŠE NEKAJ NOVOSTI:

25. člen ZVZD-1: PREDHODNO VARSTVO

(1) Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu.

(2) Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo

delavcem le, če je pridobil: – potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi

zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo;– potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi

sredstev za delo. (3) Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo na vse spremembe delovnega procesa

23. člen ZVZD-1(nevarnost za nasilje tretjih oseb)

(1) Delodajalec mora na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto.

(2) Delodajalec mora načrtovati postopke za primere

nasilja iz prejšnjega odstavka tega člena in seznaniti z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo.

24. člen ZVZD-1(nasilje, trpinčenje, nadlegovanje,

psihosocialno tveganje)

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in

drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje

delavcev.------------------------------------------------------------ OBVLADOVANJE STRESA, KATEREGA VIR JE NA DELOVNEM MESTU!!!

51. člen ZVZD-1(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

(1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

(2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na

psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

(3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na

način določenima z internim aktom delodajalca. (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa

delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

X. KAZENSKE DOLOČBE 76. člen

(prekrški delodajalca)

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki: …

(2) Z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

77. člen(prekrški delavca)

Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki:• v skladu z navodili delodajalca ne uporablja pravilno delovne opreme in drugih

sredstev vključno z varnostnimi napravami ter osebne varovalne opreme v skladu z njenim namenom (prva in druga alineja 50. člena);

• takoj ne obvesti delodajalca ali delavcev, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb (tretja alineja 50. člena);

• ne sodeluje z delodajalcem in delavci, ki so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zadolženi za varnost in zdravje pri delu, dokler se ne vzpostavijo varno delovno okolje in delovne razmere ter ne izvedejo ukrepi inšpekcije za delo (četrta alineja 50. člena);

• dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc (prvi odstavek 51. člena);

• se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu (drugi odstavek 54. člena).

78. člen(prekrški samozaposlenih oseb)

Z globo od 500 do 10.000 evrov se

kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki …

IN ZA KONEC …

ŠE ZADNJI BISTVENI ELEMENT EVROPSKEGA SISTEMA VARNOSTI

IN ZDRAVJA PRI DELU- tu ni sprememb !

13. člen ZVZD-1(medsebojno obveščanje in skupno posvetovanje)

Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno

posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

46. člen (dolžnost posvetovanja),1. odstavek:

Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o:• oceni tveganja, • o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, • o izbiri :

– strokovnega delavca,– izvajalca medicine dela, – delavcev za prvo pomoč, – in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po posebnih predpisih za

varstvo pred požarom in evakuacijo, • o obveščanju delavcev • o organizaciji usposabljanja.

46. člen (dolžnost posvetovanja)

(2) Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi.

(3) Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni

organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način.

OBJAVA DOKUMENTOV NA OBIČAJEN NAČIN:

• 18. člen ZVZD-1: Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

• 46. člen: Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so organizirani pri njem, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu, ki jo delodajalec hrani v skladu s predpisi. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec listine iz prejšnjega odstavka javno objaviti na običajen način.

------------------------------------------------------------------------------------------------- GLOBA, če ne objavi na običajen način: od 2.000 do 40.000 evrov za

delodajalca in 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

48. člen (pravice in obveznosti sveta delavcev ali delavskega zaupnika)

(1) Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejetje ustreznih ukrepov ter pripravi predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu.

(2) Delavci ali njihovi predstavniki za varnost in zdravje pri delu lahko zahtevajo nadzor pristojne inšpekcije, kadar menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

(3) Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.

(4) Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri delodajalcu z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov.

(5) Delodajalec mora za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Evropska kampanja 2012-13Zdravo delovno okolje.

Dobro za posel. Dobro za vas.

“Partnerstvo za preprečevanje tveganj”http://www.healthy-workplaces.eu/sl/hw2012

Kampanja je usmerila pozornost na:

vodstveno vlogo menedžmenta + sodelovanje zaposlenih

Management leadership + workers’ participation

ESENER 2009Evropska raziskava podjetij o

novih in nastajajočih tveganjih Raziskavo, ki jo sestavlja približno 36 000 razgovorov z anketiranci v 31 državah. Namen raziskave ESENER je z neposrednim zastavljanjem vprašanj vodstvu in

delavcem o tem, kako se upravljata varnost in zdravje pri delu, ugotoviti, kateri dejavniki so pomembni za uspeh, in opozoriti na glavne ovire za učinkovito preprečevanje. Raziskava proučuje, kaj podjetja v praksi naredijo za upravljanje zdravja in varnosti, kateri so njihovi glavni razlogi za ukrepanje, kaj jih zadržuje in kakšno podporo potrebujejo.

Poleg upravljanja varnosti in zdravja pri delu se proučuje tudi pristop podjetij k upravljanju psihosocialnih tveganj.

http://osha.europa.eu/sl/riskobservatory/enterprise-survey/about-the-survey

http://osha.europa.eu/sub/esener/sl/front-page/121

Ali se na najvišjih sestankih vodstva redno, občasno ali praktično nikoli ne razpravlja o

vprašanjih varnosti in zdravja pri delu ?Švedska: 66 %

EU: 40 %Slovenija: 25.93 %

Samo v Estoniji (14 %) in Litvi (22 %)manj.

Rezultati ankete ESENER http://osha.europa.eu/sl/publications/reports/en_esener1-summary.pdf

% POSLOVNIH ENOT Z VISOKO ALI ZELO VISOKO ZAVEZO VODILNIH IN VODSTVENIH DELAVCEV KOT

KLJUČNIM DEJAVNIKOM ZA USPEŠNO UPRAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

EU: 75 % Italija: 92 %

Nizozemska: 90 % Slovenija: 26,1 %

ESENER

V Sloveniji največji % delodajalcev v EU z zunanjo službo za varnost pri delu: 76 %

http://osha.europa.eu/sub/esener/sl/front-page/217

Ali imate svet delavcev v tej poslovni enoti?Slovenija: 24,97 %

Ali ima vaša poslovna enota internega delavskega zaupnika

za varnost in zdravje pri delu?Slovenija: 27,3 %

Rezultati ankete ESENER http://osha.europa.eu/sl/publications/reports/en_esener1-summary.pdf

Bolj verjetno je, da se ocenjevanje tveganja alipodobni ukrepi izvajajo v podjetjih, ki imajo

delavskega zaupnika za varnost in zdravje pridelu, v večjih podjetjih in bolj nevarnih gospodarskih

dejavnostih. Zastopanost zaposlenih sezdi ključni dejavnik za reševanje vprašanj varnosti

in zdravja pri delu.

Rezultati ankete ESENER http://osha.europa.eu/sl/publications/reports/en_esener1-summary.pdf

Vodstveni delavci priznavajo, da je sodelovanje zaposlenih ključni dejavnik za uspešno upravljanje varnosti in zdravja pri delu ter psihosocialnih tveganj, pri čemer

vloga socialnih partnerjev ostaja odločilna za izvajanje učinkovitih ukrepov.

HVALAZA POZORNOST!

Zakon o kemikalijah (ZKem-B) Ur.l. RS, št. 16/2008

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kemikalijah (ZKem-B) Ur.l. RS, št. 16/2008, se je začel uporabljati 1. junija 2008. Bistvena novost Zakona je bila razveljavitev Pravilnika o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami (Uradni list RS, št. 22/01). Z prenehanjem veljavnosti Pravilnika se ukinja tudi obveznost usposabljanja za varno delo z nevarnimi snovmi, ki je bila predpisana enkrat letno.

Usposabljanje za varno opravljanje dela (varnost in zdravje pri delu) se naj bi odtlej izvajalo skladno z 24. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD glede na Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.