glasilo občine pesnica
Post on 15-Apr-2022
10 Views
Preview:
TRANSCRIPT
OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 3-4, DECEMBER 2013
2
IZ VSEBINE
ŽUPANOV UVODNIK3 ČAS RAZMISLEKA IN ČAS PRIČAKOVANJA …
OBISKALI SO NASINVESTICIJE
6 OBNOVA ZGRADBE OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL – 1. faza6 DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL 7 MEDGENERACIJSKI CENTER JARENINA7 KRIZA SE VEDNO BOLJ OBČUTI TUDI V OBČINSKIH PRORAČUNIH8 VEČNAMENSKI KULTURNO-TURISTIČNI PODJETNIŠKI CENTER PESNICA9 ZA REKONSTRUKCIJO CESTNEGA OMREŽJA TUDI V LETOŠNJEM LETU
NAMENJENIH VELIKO SREDSTEVDOBRO JE VEDETI
12 IZVAJANJE PROJEKTA »CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO« SE KONČUJE
13 IZ POSLANSKIH KLOPI13 AKTUALNO NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA15 KRŠČANSKI DEMOKRATI. ODGOVOR ZA PRIHODNOST. 15 SADJARSKI CENTER MARIBOR 16 KLETARJENJE IN KULTURA PITJA VINA PRI NAS PRED 1700 LETI 17 ADVENT, BOŽIČ IN MI …18 POSLANSKA PISARNA ODSLEJ TUDI V PESNICI18 VLAGA IN PLESEN – NE HVALA!20 ZDRUŽITEV KULINARIKE, EKOLOGIJE, ŠPORTA IN KULTURE: KULeBIKE
IZOBRAŽEVANJE21 BILO JE NEKOČ …21 BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM S TALENT ŠOVOM NA OŠ PESNICA22 JESEN PRI ŽABICAH V VRTCU JAKOBSKI DOL 22 KJER SEJEŠ LJUBEZEN, ZRASTE VESELJE23 KLOBUKI – TAKŠNI IN DRUGAČNI24 KO ZORIJO JABOLKA …24 ODPRTJE OTROŠKIH IGRAL V CENTRU PESNICE25 COMENIUS – KONEC OKTOBRA NA JUGU ITALIJE26 OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL JE PRAZNOVALA 230 LET27 OTROCI VRTCA JAKOBSKI DOL SO OBISKALI KMETIJO27 PO JAKOBOVIH SLEDEH28 PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ PESNICA28 NOVOLETNE DELAVNICE NA OŠ JAKOBSKI DOL29 SIMBIOZA NA OŠ PESNICA 30 ŠOLSKI PREVOZI V OBČINI PESNICA30 SOBOTNA ŠOLA V OSNOVNI ŠOLI JAKOBSKI DOL31 UČENCI OŠ JARENINA V GOZDU Z LOVCEM ROMANOM 32 ŠOLA, KJE SI DOMA?
KULTURA33 TEMATSKO SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENSKE NAPITNICE IN
PODOKNICE33 LIKOVNO SREČANJE PALETA 2013 IN ODPRTJE RAZSTAVE DEL, NASTALIH
NA LANSKEM SREČANJU34 BREZ VAS NE BI BILO NAS – VSEM ČLANOM KUD-a PERNICA34 CITRE IN PES35 KULTURNO DOGAJANJE V JAKOBU 36 O DELU ŠTUDIJSKEGA KROŽKA SPRETNI PRSTI PODEŽELJA PESNICA37 PALETKA 2013 – OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA V JARENINI37 V SPOMIN37 SPOMIN NA NAŠO KRAJANKO TILIKO FILIPČIČ38 ČE PAPIR BI BIL UŽITEN
IZ NAŠIH DRUŠTEV40 PREDICE V CANKARJEVEM DOMU 40 PGD PERNICA IN GZ SLOVENSKE GORICE STA PRAZNOVALA VISOK JUBILEJ
IZ NAŠIH DRUŠTEV42 IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH IZ ZVEZE43 AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV PESNICA44 AKTIVNOSTI PERNIŠKIH UPOKOJENCEV 44 ČEBELICE45 DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV JAKOBA45 DOBRODELNA AKCIJA DROBTINICA 2013 46 IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PESNICA – BOGASTVO
DRUŽENJA IN SPROSTITVE47 O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV JARENINA48 OBČINSKO OCENJEVANJE VINA V JAKOBSKEM DOLU 48 TURISTIČNO DRUŠTVO PESNICA50 ZAKAJ BITI ČLAN RDEČEGA KRIŽA50 TRGATEV STARE TRTE
ŠPORT51 211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJO51 DECEMBER JE MESEC OBDAROVANJ IN VESELJA ... 51 DOM STAREJŠIH IDILA NA TEKMOVANJU V SMEHU52 GIMNASTIKA, ZAČINJENA Z LJUBEZNIJO DO NOGOMETA IN GLASBE 53 NK TEHNOTIM PESNICA 54 PRVA MESTA PESNIŠKIM RIBIČEM 54 SREČANJE ŽUPANOV SLOVENSKIH OBČIN55 UTRINKI IZ MOTORISTIČNE SEZONE PERNIŠKIH ASOV55 V GAČNIKU ZMAGALI MARIBORSKI RIBIČI UPOKOJENCI 56 ZAKLJUČEK MLADIH NOGOMETNIH SELEKCIJ ŠD INTER JAKOB
VESELI DOGODKIRAZVEDRILO
NOVICE OBČINE PESNICA
IZDAJA: Občina Pesnica
UREDNIŠKI ODBOR: Peter Kranvogel, Zvonko Repina, Zdravko Eder,
Vilibald Kacijan in dr. Marjan Toš
ODGOVORNI UREDNIK: dr. Marjan Toš
LEKTORICA: Barbara Gajšek
FOTOGRAFIJE: Dušan Janežič, Monika Buser, Foto Tone, arhivi
društev in arhiv Občine Pesnica
SEDEŽ UREDNIŠTVA: Pesnica pri Mariboru 39 a,
2211 Pesnica pri Mariboru, tel.: 654 23 09, telefaks: 654 23 19,
e-pošta: obcina.pesnica@pesnica.si
PRELOM: Sebastijan Garb
TISK: GARB, družinsko grafi čno podjetje, d.o.o.
Javno glasilo NOVICE OBČINE PESNICA je vpisano v razvid
medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko
821 (odločba št.: 006-61/2004-4 z dne 16. 4. 2004). Glasilo izhaja v
slovenskem jeziku v nakladi 2.500 izvodov in ga prejemajo brezplačno
vsa gospodinjstva v občini Pesnica.
Rokopisov in fotografi j ne vračamo.
Vse pravice pridržane, objavljanje posameznih delov ali celote ni
dovoljeno brez pisnega soglasja izdajatelja.
NAKLADA: 2.500 izvodov
OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 3-4, DECEMBER 2013
3
Prišel je čas, ko se narava pripravlja na počitek in tudi mi najdemo čas za razmišljanje. Prišel je čas, ko pogledamo v leto, ki se poslavlja, ko najdemo čas za najbližje, za družino, prijatelje, sosede in čas, ko načrtujemo prihodnost.
Če se ozrem nazaj, lahko z zadovoljstvom rečem, da smo kljub gospodarski in finančni krizi naredili veliko. V naši občini je bilo v letošnjem letu pestro tako na investicijskem področju kot tudi pri društvenih dejavnostih. V zgodnjih spomladanskih mesecih je Občinski svet sprejel proračun za leti 2013 in 2014, kar nam je omogočilo, da delujemo v znanih finančnih okvirih.
Že uvodoma želim pohvaliti prizadevanja Občinskega sveta, ki je bil izjemno kooperativen pri iskanju najboljših rešitev, da bi bila občina v tem in v prihodnjem letu kar najbolj naravnana razvojno, investicije pa enakomerno porazdeljene po celotni občini. Glede na potrebe in zmožnosti različnih sofinancerskih programov, ki jih razpisujejo državni organi, pa to ni vedno lahko, saj se usmeritve države ne ujemajo popolnoma z usmeritvami naših razvojnih programov.
V občini se sicer trudimo, da bi upravičena pričakovanja občanov upoštevali. Velikokrat nam to uspeva, včasih pa tudi ne. Proračun v letošnjem in prihodnjem letu je izjemno investicijsko naravnan, kar zahteva veliko aktivnosti občinske uprave. Ker pa je v državi prišlo do precejšnjega zamika pri podpisovanju posameznih sofinancerskih pogodb, smo tudi v občini bili prisiljeni upoštevati nove roke pri investicijah, ki pa se pri končanju posameznih izvedb ne spreminjajo.
Še posebej je za občane nerazumljivo, da se večina investicij izvaja v jesensko-zimskem času, za kar se jim iskreno opravičujem. Tudi to je posledica dolgotrajnih postopkov javnih naročil, še posebej, če so prisotne pritožbe neizbranih izvajalcev. V večini primerov pa se dela zaključujejo – tudi sanacije plazov, ki so posledica poletne suše in jesenskega deževja.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo tudi v letošnjem letu realizirali veliko investicij v krajevnih skupnostih Pesnica, Pernica, Jakob in Jarenina. Kar nekaj investicij pa je takšnih, ki so glede na naravo dela večletne in bodo končane v prihodnjem letu. Največja skupna investicija je zagotovo celovita oskrba SV Slovenije z zdravo pitno vodo, v kateri sodeluje 12 občin in bo končana predvidoma prihodnje leto. Ta široko zastavljen projekt je zelo pomemben za prihodnji razvoj Slovenskih goric, saj ne bo omogočal samo pozidave, ampak tudi morebitne investicije v različne gospodarske obrate. Zagotovo pa je najpomembnejša stalna oskrba z zdravo pitno vodo, ki ima dolgoročni značaj. Takoj
zatem pa bi izpostavil potrebo po posodabljanju cest, kar zajema načrtovanje novih asfaltih odsekov in obnavljanje že dotrajanih občinskih cest.
Potrebe po novih vlaganjih in posodabljanju se pojavljajo prav na vseh področjih. Naša stalna skrb so osnovnošolski zavodi in vrtci, kjer redno zagotavljamo proračunski denar z namenom omogočiti zavodom kar najboljše izvajanje njihovih programov. V vseh krajih redno skrbimo za športno-rekreativne površine in dograjujemo spremljevalne objekte, ki tako izboljšujejo možnosti za razvoj različnih športnih dejavnosti.
Veliko je tudi skupnih sofinancerskih programov, kjer se naša občina s sosednjimi občinami in z različnimi ustanovami vključuje v različne oblike podpore. V občini posebno skrb posvečamo socialnemu področju, področju javnih del in obveznemu zdravstvenemu zavarovanju brezposelnih.
Želimo si, da bomo tudi v prihodnosti izboljševali in nadgrajevali kakovost življenja v naši občini in da bomo kljub težkim gospodarskim razmeram, ki vladajo, znali stopiti skupaj in v ospredje postaviti projekte, pomembne za razvoj krajev in dobrobit vseh prebivalcev.
Leto se bliža h koncu, prihaja čas veselja in radosti, čas pričakovanj in dobrih želja. Naj vam bo ta čas malih skrivnosti in novih idej navdih za ustvarjalno, uspešno in prijazno novo leto.
ŽUPANOV UVODNIK
ČAS RAZMISLEKA IN ČAS PRIČAKOVANJA …Venčeslav Senekovič
4
OBISKALI SO NAS
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Praznični čas ni le čas slovesa od dobrih in slabih trenutkov ter od izzivov in uspehov iztekajočega se leta, ampak je tudi
priložnost za nov začetek, za nove cilje in nov zagon.Številne skrbi in obveznosti od vseh nas pogosto zahtevajo hitenje,
ki vedno slabo vpliva na medčloveške odnose.Želimo vam prijetne božične praznike, v letu 2014 pa veliko
dobrih odnosov in pozitivnih sprememb za vas in vaše najbližje.Vaš župan, Venčeslav Senekovič,občinski svet in občinska uprava
V Občini Pesnica smo se odločili, da bomo sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup novoletnih voščilnic, namenili v dobrodelne namene.
DELOVNI SESTANEK
Direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, poslanec
Državnega zbora RS Marijan Pojbič v zvezi z asfaltiranjem
državne ceste Pesniški Dvor–Jakobski Dol.
Podpis izvajalske pogodbe za obnovo zgradbe Osnovne šole
Jakobski Dol, predstavnik podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane,
Lovrenc Krapež in župan Venčeslav Senekovič.
5
OBISKALI SO NAS
Podpis izvajalske pogodbe za izvedbo operacije Večnamenski
kulturno-turistični podjetniški center Pesnica; predstavnik
podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane, Lovrenc Krapež in župan
Venčeslav Senekovič.
Podpis izvajalske pogodbe za investicijo izgradnje Malega
mostu Pesnica čez potok Cirknica; direktor podjetja Map
trade, d. o. o., iz Slovenske Bistrice Matjaž Pečovnik ter župan
Venčeslav Senekovič
Sklenitev okvirnega sporazuma z izvajalci za izvajanje
šolskih prevozov šoloobveznih otrok na območju
Občine Pesnica s prevozniki: Ribič Vinko s.p.,
Arriva Štajerska, d. o. o. , Tajhman tours, d. o. o., Ipis Polanc,
Sonja Polanc, s. p.
6
INVESTICIJE
DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL Dušan Janežič
Zaradi celovite energetske obnove osnovne šole, ki jo sofinancira Evropski
kohezijski sklad, smo v proračunu za leti 2013 in 2014 namenili sredstva
tudi za dozidavo in rekonstrukcijo šole – I. faza. Zaradi prehoda na ogrevanje
z lesno biomaso – peleti –je potrebno povečati obstoječo kotlovnico. Zato bo
ob obstoječi kotlovnici
zg ra j en p r i z i dek
– zalogovnik –, v
nadstropju prizidka
pa se bodo uredile
sanitarije. Obstoječa
ko t lovn ica bo v
celoti obnovljena in
opremljena z dvema
pečema na lesno biomaso ter z avtomatiko za brezhibno delovanje sistema.
Prav tako bo zgrajen manjši prizidek za hrambo čistil in orodja, na katerega
se bo navezoval tudi zasilni požarni izhod, ki ga predpisuje nova požarna študija.
Pod stopniščem se bodo uredile sanitarije, namenjene učencem prve triade.
Žal že od leta 2010 država več ne sofinancira posodabljanja in urejanja
osnovnošolskih objektov, razen energetskih sanacij, zato smo bili v občini
primorani, da navedeno investicijo izpeljemo v celoti z občinskimi denarnimi
sredstvi.
Izbrani ponudnik – podjetje VG5, d. o. o., iz Ljubljane – je gradbena dela začel
opravljati novembra 2013. Dela bodo končana predvideno v februarju 2014.
V letih 2015 in 2016 je načrtovana izpeljava II. faze rekonstrukcije šole.
V razvojnih programih smo načrtovali prenovo podstrešnih prostorov šolske
zgradbe, ki bodo služili kot upravni prostori ter manjkajoči šolski prostori, zato bo
potrebna tudi nabava potrebne opreme. Predvidena je tudi zamenjava opečne
in azbestne kritine ter obnova strojne in elektroinštalacije v celotni zgradbi.
OBNOVA ZGRADBE OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL – 1. FAZADušan Janežič
Občina Pesnica je v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2012–2016
načtovala obnovo celotne šole v Jakobskem Dolu.
V letih 2013 in 2014 je zaradi zmanjšanja porabe energije in energentov
predvidena energetska sanacija, dozidava in rekonstrukcija šole, kar predstavlja
I. fazo obnove. V II. fazi obnove, v letih 2015 in 2016, pa se bo nadaljevala
rekonstrukcija s prenovo podstrešnih prostorov šolske zgradbe z ureditvijo
dela podstrešja za upravne prostore ter manjkajoče šolske prostore z nabavo
potrebne opreme za učilnice in kabinete. Prav tako je načrtovana zamenjava
opečne in azbestne kritine, zamenjava radiatorjev ter obnova elektroinštalacij.
V letu 2013 se je občina Pesnica – v okviru Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne
prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska
sanacija javnih stavb« – prijavila na razpis Ministrstva za infrastrukturo in
prostor za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol,
vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti, za katerega
je julija 2013 prejela sklep o dodelitvi sredstev. Predmet sofinanciranja so
upravičeni stroški, to so: energetska sanacija ovoja stavbe, ki vključuje izvedbo
toplotne izolacije fasade, menjavo ali vgradnjo oken in vrat, izvedbo toplotne
izolacije stropa, ki meji z neogrevanim prostorom (podstrešjem) ter gradbeni
in projektantski nadzor.
Evropska kohezijska politika sofinancira operacije za energetsko sanacijo
osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti,
in sicer v višini 85 % javno upravičenih izdatkov operacije. Ostala sredstva
upravičenih stroškov v višini 15 % in neupravičene stroške, kamor spadajo
davek na dodano vrednost v višini 22 % vrednosti investicije, energetski
pregled celotne šole s telovadnico, investicijska in projektna dokumentacija
ter sanacija obstoječih elektro in strojnih inštalacij, pa mora zagotoviti proračun
Občine Pesnica.
Takoj po prejemu pogodbe o sofinanciranju operacije s strani Ministrstva za
infrastrukturo in prostor smo izvedli postopek javnega naročila, na katerega sta
se prijavila dva ponudnika. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje VG5, d. o.
o., iz Ljubljane, s katerim je Občina Pesnica oktobra 2013 sklenila gradbeno
pogodbo. Operacija se sofinancirana v letih 2013 in 2014, zaključek del pa
je predviden v avgustu 2014.
7
INVESTICIJE
MEDGENERACIJSKI CENTER JARENINAKarmen Kotnik
Občina Pesnica namerava v Jarenini zgraditi Medgeneracijski center Jarenina,
namenjen različnim dejavnostim, katerih skupni namen bo medgeneracijsko
druženje ter družabno in drugo prostočasno udejstvovanje lokalnega prebivalstva.
Občina si je več let prizadevala, da bi sredstva za gradnjo centra pridobila z
razvojnimi programi in uvrstitvijo investicije v proračun, vendar državni in evropski
razpisi niso omogočali prijave tovrstnih programov. Zato se je Občina Pesnica,
takoj ko je bilo to mogoče, prijavila na 8. javni razpis za ukrep 322 – Obnova
in razvoj vasi za izgradnjo Medgeneracijskega centra Jarenina. Agencija RS za
kmetijske trge in razvoj podeželja je odobrila nepovratna sredstva za program
razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja, v višini nekaj manj kot 50 % upravičenih stroškov celotne vrednosti
investicije; DDV in neupravičene stroške ter razliko do celotnega zneska
investicije pa krije Občina s proračunom. Glede na visok znesek sofinanciranja
investicije s strani evropskega kmetijskega sklada in najvišje doseženo število
točk na tem razpisu lahko z gotovostjo zatrdimo, da smo bili zelo uspešni in
da je bila dokumentacija pripravljena kvalitetno in ustrezno.
Za namen prijave na razpis je Občinski svet Občine Pesnica že v letu 2012
potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta, projekt uvrstil v Načrt
razvojnih programov Občine Pesnica ter v proračun za leti 2013 in 2014.
Januarja 2013 je Občinski svet potrdil še Investicijski program in s tem sprejel
vse akte, Občinska uprava pa je pripravila vse dokumente, ki so bili potrebni
za uspešno kandidiranje na javnem razpisu.
Po prejemu odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev je Občina Pesnica
izpeljala postopek za oddajo javnega naročila za izbiro izvajalca gradnje
Medgeneracijskega centra Jarenina. Žal za izvedbo javnega naročila ni izbrala
najugodnejšega ponudnika, ker so vse ponudbene vrednosti presegale višino
zagotovljenih sredstev naročnika in sprejetih dokumentov in so bile torej
nesprejemljive.
Občina Pesnica nadaljuje izbiro izvajalca z novim postopkom, za katerega
upamo, da bo tokrat uspešen in da bomo lahko začeli z gradbenimi deli že
januarja 2014.
Medgeneracijski center Jarenina predstavlja investicijo, ki bo občino oživila
in pozitivno vplivala na spremembo bivalne kulture podeželskega okolja.
Center bo predstavljal tudi novo izobraževalno, informacijsko in promocijsko
točko širšega območja Jarenine. Zagotavljal bo urejene skupne prostore, kjer
bosta mlajša in starejša populacija v interakciji in bosta tako skupaj prispevali
h kvaliteti svojega življenja in življenja sočloveka. Občina se trudi izboljšati
kvaliteto življenja svojih občanov, izboljšati in povečati aktivnost lokalnih društev,
širiti medgeneracijsko prostovoljstvo, povečati konkurenčnost podeželskega
okolja in njegovih prebivalcev. Pomembno pa je predvsem to, da bodo v
Medgeneracijskem centru Jarenina prostore uporabljala vsa društva v kraju
in KS Jarenina.
KRIZA SE VEDNO BOLJ OBČUTI TUDI V OBČINSKIH PRORAČUNIHDanica Haložan
Aktualne krizne razmere v Sloveniji se v veliki meri odražajo tudi v občinah.
Obseg primerne porabe občin – glavnega vira sredstev za financiranje ustavnih
in zakonskih nalog – se izračuna na podlagi števila prebivalcev občine in
višine zneska primerne porabe na prebivalca in je bil že v letih 2012 in 2013
znižan za približno 12,0 milijonov evrov. Trend zniževanja se pričakuje tudi v
letu 2014, obeta pa se tudi še dodatno znižanje – za 50 % – pri investicijskih
sredstvih občin, ki se zagotavljajo na podlagi Zakona o financiranju občin. Iz
obsega primerne porabe se financirajo vse zakonske naloge občin: šolstvo,
predšolska vzgoja, kultura, šport, socialno varstvo, zdravstvo, vzdrževanje cest
in ostale infrastrukture …
Občine iz leta v leto dobivajo nove zakonske obveznosti, viri za pokrivanje
teh obveznosti pa se vse bolj krčijo, zato so občine prisiljene krčiti sredstva
za nujne investicije in jih prelivati v tekoči del proračuna ali pa se zadolžujejo,
včasih tudi preko zakonsko dovoljene meje. Že tako okrnjena sredstva za
investicije se s tem še zmanjšujejo, kar posledično vpliva na počasnejši razvoj
občin. Še posebej se v zadnjih letih kriza odraža tudi na trgu nepremičnin.
Prodaja zemljišč, ki je eden glavnih virov v občinskem proračunu za financiranje
investicij, se je skoraj ustavila.
Naslednji problem, ki ga občine zelo občutijo, je zamik pri nakazilih sredstev iz
evropskih strukturnih skladov, ki so namenjena financiranju investicij. To spravlja
občine v nezavidljiv nelikvidni položaj, saj so prisiljene najemati relativno drage
premostitvene kredite. Za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov je
namreč potrebno vse obveznosti predhodno poravnati, zahtevkom za sredstva
priložiti dokazila o plačilu, šele nato se lahko pričakuje vračilo sredstev za
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za kmetijstvo IN OKOLJE
8
INVESTICIJE
investicije. Ti roki se s strani pristojnih ministrstev nerazumno podaljšujejo, občine
pa medtem nimajo pogojev niti za redno financiranje tekočega dela proračuna.
Problem se pojavlja tudi pri zagotavljanju lastnega deleža za financiranje
investicij, in sicer pri kandidaturah na razpisih za financiranje investicij. Občine
vse težje zagotavljajo lastne deleže, ki so obvezni pri vsakem razpisu, ali pa
se morajo zato v celoti zadolžiti. Vendar, ko občina izčrpa okvir, ki je zakonsko
dovoljen za zadolževanje, nima več niti te možnosti.
Pri pripravi proračunov občin se opaža trend rasti tekočega dela proračuna,
predvsem zaradi nalaganja dodatnih obveznosti občinam s strani države.
Obveznosti se povečujejo tudi zaradi gospodarske krize, predvsem na področju
socialnih transferjev, zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb, plačila
razlike v ceni na področju predšolske vzgoje, denarne pomoči na področju
osnovnega izobraževanja … Prihodki proračuna zaradi krize ne sledijo potrebam
tekočega dela proračuna, to posledično pomeni investicijsko slabitev občine,
dolgoročno pa počasnejši razvoj.
Občine bodo zaradi zgoraj naštetih dejstev prisiljene zmanjševati tekoči del
proračuna; predvsem pri tistih nalogah, ki niso nujno povezane z zakonskimi
obveznostmi (društvene dejavnosti, javna dela, vzdrževanje objektov, prireditve,
subvencije …). Pričakuje se tudi zmanjšanje investicij, zmanjšanje števila razpisov
s strani države, manj sredstev na razpisih in vedno večji zamik financiranja iz
državnega proračuna.
VEČNAMENSKI KULTURNO-TURISTIČNI PODJETNIŠKI CENTER PESNICADušan Janežič
Občina Pesnica se je decembra 2012 prijavila na razpis Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne
usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«
operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013
za obdobje 2012–2014.
Sredstva sofinanciranja so v celoti namenska
sredstva Evropske unije in Evropskega sklada za
regionalni razvoj. Z nepovratnimi sredstvi bodo
sofinancirani upravičeni stroški operacije v višini 85 %
vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov. Upravičeni
stroški so: stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in
instalacijskih del, vključno z zunanjim urejanjem
objektov; stroški storitev strokovnega nadzora gradnje;
stroški storitev izdelave investicijskega programa;
stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo
neposredno na vsebino projekta; stroški storitev
izdelave in revizije projektne dokumentacije; stroški
nakupa zgradb; stroški nakupa dobave in gradnje
opreme; stroški storitev informiranja in obveščanja
javnosti. Vire za razliko upravičenih stroškov v višini
15 % ter neupravičene stroške, kamor spadata davek
na dodano vrednost v višini 22 % vrednosti investicije
in strošek izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta in ostale
neupravičene stroške mora zagotavljati Občina Pesnica v občinskem proračunu.
Občina Pesnica je bila na razpisu za dodelitev evropskih sredstev tudi
tokrat uspešna, saj je junija 2013 prejela pogodbo o sofinanciranju projekta
Večnamenski kulturno-turistični podjetniški center Pesnica.
Takoj po prejemu pogodbe o sofinanciranju projekta s strani Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo smo pričeli s postopkom javnega naročila, na
katerega sta se prijavila dva ponudnika, vendar se je po izboru najugodnejšega
ponudnika drugi ponudnik pritožil in vložil zahtevek za revizijo. V skladu
z zakonom smo vso dokumentacijo v zvezi z dopisom in dokumentacijo
ponudnika predali Državni revizijski komisiji. Septembra 2013 nam je Državna
revizijska komisija vrnila vso dokumentacijo in izročila Sklep, da se revizijski
postopek oddaje javnega naročila ustavi, kar pomeni, da smo postopek lahko
nadaljevali in z izbranim ponudnikom VG5, d. o. o., iz Ljubljane oktobra 2013
podpisali izvajalsko pogodbo.
Projekt je sofinanciran v letih 2013 in 2014, v poletnih mesecih 2014 pa
je predvidena »primopredaja« obnovljene zgradbe.
9
INVESTICIJE
ZA REKONSTRUKCIJO CESTNEGA OMREŽJA TUDI V LETOŠNJEM LETU NAMENJENIH VELIKO SREDSTEVVilko Fartely
Občina vsako leto v rekonstrukcijo cestnega omrežja vloži veliko sredstev.
V letošnjem letu se je ob drugih izvajal tudi projekt rekonstrukcije odsekov
javnih poti LC–Horvat–Plodršnica na Ročici in Cvilak–Grager–Korenjak na
Jareninskem Vrhu. Občinski svet je potrdil izvedbo projekta in ga uvrstil v načrt
razvojnih programov za obdobje 2013–2017. Sredstva za njegovo izvedbo so
zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2013, nadaljevanje obnovitvenih
del na odseku ceste Cvilak–Grager–Korenjak pa je predvideno v letu 2014.
Obnovitvena dela so potekala septembra in oktobra. Skupna dolžina
obnovljenih odsekov cest meri 2.313 m. Izvedena so bila investicijsko-
vzdrževalna dela v javno korist, in sicer sanacija temeljnih tal, obnovljeni
so zgornji ustroj in elementi odvoda meteornih voda, izvedena je tudi nova
zaporna obrabna plast.
Projektno dokumentacijo za izvedbo je izdelalo podjetje ING-BIRO, d. o. o.,
iz Zgornje Kungote, obnovitvena gradbena dela pa Podjetje za gozdne gradnje
in hortikulturo, d. o. o., iz Maribora, ki je na javnem razpisu za izvedbo ponudilo
najnižjo ceno. Novembra je bil izveden tudi kvalitetni pregled obnovitvenih del.
Pričakuje se, da bosta po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti obnovljena
odseka predana v uporabo.
Vrednost celotnega projekta znaša 390.060,00 €, sofinanciralo pa ga je
tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu z določili 23.
člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), in sicer v višini 280.988,00 €.
Odsek javne poti LC – Horvat – Plodršnica
Odsek javne poti LC – Horvat – Plodršnica
10
INVESTICIJE
OBNOVA OBČINSKEGA OBJEKTA, PERNICA 1
OBNOVA JP ŠKOF–POLANEC–HARIG
Obnova JP Žižek–Lazar v Pesnici pri Mariboru
11
INVESTICIJE
Rušitvena dela, Večnamenski kulturno-turistični podjetniški center Pesnica
Obnova JP Žižek–Lazar v Pesnici pri Mariboru
Sanacija plazu Malečnik–Valentan
v Dragučovi
Sanacija plazuJakobski Dol
12
DOBRO JE VEDETI
IZVAJANJE PROJEKTA »CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO« SE KONČUJEVilko Fartely
Izvedba projekta »Celovita oskrba
severovzhodne Slovenije s pitno vodo
– II. faza«, je v zaključni fazi. Izvajanje je
razdeljeno na sedem sklopov in poteka
na območjih občin Lenart, Sveta Trojica
v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v
Slovenskih goricah, MO Maribor, Duplek,
Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana,
Benedikt, Cerkvenjak in Gornja Radgona.
Nosilka projekta je občina Lenart, ki ob
sodelovanju in pomoči vseh sodelujočih
občin, projekt počasi zaključuje. Na
območju občine Pesnica so se dela
izvajala v treh sklopih: gradnja tranzitnih
vodovodnih cevovodov Maribor–Lenart,
Maribor–Kungota in Pesnica–Šentilj.
Tranzitna cevovoda Maribor–Lenart in Maribor–Kungota sta kočana in
predana v uporabo, cevovod Pesnica–Šentilj, v sklopu katerega poteka tudi
gradnja sekundarnega vodovodnega cevovoda PP Jelenče–VH Jarenina,
pa je v zaključni fazi. Objekt je fizično že zgrajen (obnovljena in asfaltirana
je tudi javna pot), odpravljajo le še posamezne pomanjkljivosti, ugotovljene
po kvalitetnem pregledu, pripravlja pa se tudi dokumentacija za pridobivanje
dovoljenja za uporabo.
Vrednost celotnega projekta znaša 11.723.035,00 €. Projekt se financira iz
različnih virov. Največji delež zagotavljata Evropski
kohezijski sklad in proračun Republike Slovenije,
ki občinam povrneta do 80 % upravičenih
stroškov investicije, neupravičene stroške, kamor
spadajo stroški izdelave projektne dokumentacije,
urejanje pravno-premoženjskih razmerij in
pripravljalna faza izvedbe projekta, ter preostalih
20 % vrednosti investicije pa financirajo občine
iz občinskih proračunov. Vrednost izvedenega
dela projekta na območju občine Pesnica znaša
1.480.000,00 €. Financiranje projekta bo
zaključeno konec junija 2014.
Za vse občine, sodelujoče v projektu,
predstavlja rekonstrukcija obstoječega
vodovodnega sistema veliko pridobitev. Z njegovo
izvedbo so se bistveno izboljšale razmere pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
izboljšali so se tlaki v celotnem vodovodnem sistemu, zmanjšale se bodo
vodne izgube, predvsem pa se bodo zmanjšali stroški obratovanja, saj bo na
novih sistemih zaradi njihove nedotrajanosti bistveno manj posegov. S tem se
bo seveda tudi zmanjšalo število motenj pri obratovanju sistema, posledično
pa tudi stroški.
Izvedba celotnega projekta, tudi njegove I. faze, bo pomembno prispevala
k nadaljnjemu razvoju celotnih Slovenskih goric.
13
DOBRO JE VEDETI
IZ POSLANSKIH KLOPIMarijan Pojbič, poslanec DZ
Drage občanke in občani!
V zadnjem obdobju so bili na predlog vlade
Alenke Bratušek v Državnem zboru sprejeti
razni ukrepi, ki bodo slovenskim državljankam
in državljanom prinesli veliko težav. S tem mislim
predvsem na nove davke, ki bodo imeli veliko
negativnih posledic za podeželje in seveda tudi
za najbolj ranljive skupine v naši družbi. Naj
poudarim, da sem takšnim rešitvam v Državnem zboru ostro nasprotoval, ker
se zavedam, kakšne posledice bodo imele nove obremenitve za večino naših
občank in občanov.
Najprej nekaj besed o zakonu, ki uvaja davek na nepremičnine. Po moji oceni
je to zakon, pri katerem gre za poseg v pravice, ki so v Sloveniji varovane z
ustavo. Zakon ni samo nepravičen, je tudi škodljiv za nacionalno gospodarstvo.
Dolgoročne posledice bodo zmanjšanje števila investicij, saj bo gospodarstvo
dodatno obremenjeno, posledica tega bo manj delovnih mest, kar pa bo povzročilo
dodatne pritiske na socialne transferje itd. Ocenjujem, da gre za napad na slovensko
gospodarstvo, še posebej na obrtništvo, malo in srednje podjetništvo, na podeželje
in ne nazadnje, na pridnost. Obdavčeni bodo tisti, ki so si z varčevanjem ali pa z
odplačevanjem kreditov uspeli zagotoviti streho nad glavo, tisti, ki so to potrošili
za prestiž, pa ne bodo dodatno prizadeti z obdavčitvijo. Ker je zakon o davku
na nepremičnine več kot očitno krivičen, ga v SDS, SLS in NSi nismo podprli.
Zdaj pa še nekaj o zakonu o dohodnini. Prepričan sem, da je rešitev v tem
zakonu, ko gre za dvojno obdavčitev zaposlenih v tujini, nesprejemljiva, škodljiva
in nedopustna. V sami razpravi v Državnem zboru sem zelo jasno povedal, da
ljudje, ki ste si poiskali delo v tujini, tega niste storili, ker bi želeli privilegirano
življenje, ampak zato, ker v naši državi niste imeli možnosti zaposlitve in tudi zato,
da bi državo razbremenili plačila socialnih transferjev. Prav tako sem opozoril, da
večino denarja, ki ga zaslužite v tujini, porabite v naši državi in tako že plačujete
dovolj davka. Namesto, da bi vas država nagradila, vas je s takšno rešitvijo in
sprejemom tega zakona kaznovala, kar je nedopustno. V SDS smo takšnim
rešitvam ostro nasprotovali.
Prepričan sem, da niste spregledali Resolucije največje politične sile v Evropi, kateri
pripada tudi Angela Merkel, Evropske ljudske stranke (EPP), o stanju v Sloveniji. V
resoluciji, sprejeti v Bruslju 13. novembra 2013, EPP izraža veliko zaskrbljenost
nad pristranskim delovanjem naše sodne veje oblasti in nedopustno politično
gonjo brez vsakršnega dokaza proti Janezu Janši. Poudarja nujnost sprejema
zakona o lustraciji. Njene ugotovitve bi nas morale prepričati, da je potrebno čim
prej prekiniti kakršnokoli delovanje ljudi, ki iz ozadja uničujejo našo državo. Čas
je, da začnemo na sodoben način uresničevati demokracijo, kjer bomo vsi enaki
pred zakonom, kjer bodo vladali poštenje, pravičnost in pravo.
Drage občanke in občani, pred nami je najlepši čas v letu, zato Vam in
Vašim dragim ob tej priložnosti želim srečen in blagoslovljen božič ter ponosno
praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto, ki prihaja, pa naj bo polno
zdravja, osebnega zadovoljstva in miru.
AKTUALNO NA PODROČJU ZAPOSLOVANJAMarjeta Kovač
Na območju Urada za delo Pesnica se je brezposelnost v letu 2013 – z
izjemo avgusta – zniževala vso leto. Oktobra 2013 je bila brezposelnost
za 0,6 odstotka nižja kot oktobra 2012. Sicer se je brezposelnost oktobra
povečala po vsej državi, saj se je – kot običajno – povečalo število mladih, ki
so zaključili izobraževanje, niso pa še našli zaposlitve, ob tem pa na gibanje
brezposelnosti zagotovo negativno vplivajo tudi trenutne gospodarske razmere.
Spodbudno je, da se je ob zmanjšanju brezposelnosti v strukturi brezposelnih
oseb v letu 2013 (glede na leto 2012) zmanjšal delež iskalcev prve zaposlitve,
in sicer za 1,7 odstotne točke. K temu so zagotovo pripomogle finančne
spodbude za zaposlovanje mladih in številne aktivnosti, namenjene mladim
v lokalnem okolju ter možnost njihovega vključevanja v projekte Evropske
prestolnice mladih Maribor.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo septembra 2013 na območju
Urada za delo Pesnica 4.257 delovno aktivnih prebivalcev (glede na lokacijo
delovnega mesta), kar je v primerjavi z mesecem avgustom 2013 za 0,5
odstotka več. Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra 2013 na
območju Urada za delo Pesnica znašala 14,6 odstotka (v Sloveniji 12,6
odstotka). Konec oktobra 2013 je bilo na območju Urada za delo Pesnica
1.118 brezposelnih oseb.PREGLED BREZPOSELNOSTI, ZAPOSLENOSTI IN STOPNJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI PO OBČINAH NA OBMOČJU URADA ZA DELO PESNICA
OBČINE
Št. registrirano brezposelnih oseb
oktober 2013
Število delovno aktivnih
september 2013
Stopnja reg. brezposelnosti
september 2013
Kungota 306 941 15,3
Pesnica 439 1621 13,7
Šentilj 444 1946 12,6
14
DOBRO JE VEDETI
PRILOŽNOSTI ZA BREZPOSELNE OSEBEZaradi strukturnih neskladij na trgu dela je na pobudo Zavoda RS za
zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) in delodajalcev organizirano dodatno
usposabljanje za pomožna dela na področju elektroinštalacij, za izvajalce
suhomontažne gradnje, fasaderje, cevarje, teletržnike in oblikovalce kovin.
Izobraževanje je namenjeno vsem brezposelnim osebam, ki so zainteresirane,
da se priučijo teh poklicev. Več informacij o navedenih usposabljanjih lahko
zainteresirane brezposelne osebe dobijo pri svojem svetovalcu zaposlitve.
Mlade brezposelne osebe aktivno obveščamo o novostih in priložnostih
na trgu dela ter jih vključujemo v različna usposabljanja in izobraževanja, s
katerimi povečujejo svojo konkurenčnost na trgu dela. Vse, ki so vešči uporabe
svetovnega spleta, intenzivno usmerjamo v samostojno iskanje zaposlitve s
pomočjo uporabe spletnih storitev Zavoda, kjer so jim na razpolago koristne
informacije in usmeritve v zvezi z iskanjem zaposlitve. Brezposelnim osebam,
ki se registrirajo v spletni portal PoiščiDelo.si in se za ta način sodelovanja tudi
dogovorijo z osebnim svetovalcem, je komuniciranje s svetovalcem zaposlitve
omogočeno 24 ur na dan.
Leta 2014 bo predvidoma v okviru Jamstva za mlade (dokument je
trenutno v javni razpravi) vsaki mladi osebi, stari od 15 do 29 let, v štirih
mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu ponujena zaposlitev
(tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno
izobraževanje, v krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja.
UGODNOSTI ZAVODA, NAMENJENE DELODAJALCEM
Program Usposabljanje na delovnem mestu je namenjen usposabljanju
brezposelnih oseb, ki so najmanj 3 mesece prijavljene na Zavodu, in sicer na
konkretnih delovnih mestih. Javno povabilo je veljavno do porabe sredstev
oz. najdlje do 1. 6. 2014.
Za leto 2014 se za delodajalce pripravljajo nova javna povabila za
subvencioniranje zaposlitve določenih ciljnih skupin brezposelnih oseb, o
čemer bomo delodajalce sproti obveščali tako na spletnih straneh Zavoda, kot
na poslovnih srečanjih v lokalnem okolju, kar je že stalna praksa v zadnjih letih.
UGODNOSTI DRUGIH INŠTITUCIJ, NAMENJENE DELODAJALCEM
Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za mlade
Če za nedoločen čas zaposlite mlade brezposelne osebe, stare do 30 let,
ki so več kot 3 mesece vodeni v evidenci brezposelnih oseb, lahko za njihovo
zaposlitev uveljavljate dveletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca na
DURS-u. Zaposlitev mora biti sklenjena v obdobju od 1. 11. 2013 do 31.
12. 2014.
Mentorstvo za mlade
Program Mentorstvo za mlade, ki ga izvaja Javni sklad RS za razvoj
kadrov in štipendiranje, je bil objavljen 15. 11. 2013. Vloge lahko
delodajalci oddajajo od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz.
najkasneje do 31. 1. 2014.
Javno povabilo ima dva sklopa.
V okviru sklopa A se bo izbranim delodajalcem sofi nanciralo izvajanje
mentorstva za osebo, staro do 30 let, iskalko prve zaposlitve, ki jo bodo s
pomočjo subvencije za zaposlitev (5.000 €) zaposlili za polni delovni čas za
obdobje 12 mesecev.
V okviru sklopa B pa se bo izbranim delodajalcem sofi nanciralo izvajanje
mentorstva v obliki delitve delovnega mesta med delavcem, ki izpolnjuje
zakonsko predpisane pogoje za predčasno oziroma starostno pokojnino ter lahko
pridobi pravico do delne pokojnine, in mladim iskalcem prve zaposlitve do 30
let, ki je prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Delodajalec bo osebo iz ciljne skupine s pomočjo subvencije za zaposlitev
(3.000 €) zaposlil za vsaj polovični delovni čas za obdobje 12 mesecev.
Več informacij o aktualnih spodbudah za zaposlovanje lahko dobite na
spletnih straneh Zavoda (www.ess.gov.si).
AKTUALNONovost pri izvajanju javnih del v letu 2014 je, da se bodo izvajala v
skladu s spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-B). Te določajo,
da so javna dela namenjena spodbujanju socialne in delovne vključenosti
brezposelnih, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci
brezposelnih oseb. Javno povabilo za javna dela za leto 2014 je bilo
objavljeno 26. 11. 2013.
Prednost pri vključevanju v javna dela bodo imele brezposelne osebe, ki
v preteklih letih še niso bile vključene v tovrstni program.
Brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve priporočamo čim več
samoiniciativnosti, dnevno spremljanje objav prostih delovnih mest, raziskovanje
informacij o prostih delovnih mestih v lokalnih medijih, lokalnem okolju in na
spletu. S pomočjo vključevanja v aktivne oblike usposabljanj lahko brezposelne
osebe pridobivajo in nadgrajujejo veščine iskanja zaposlitve in priprave na
zaposlitvene razgovore. Vsako delo rodi sadove; tudi prizadevanje in aktivnosti,
usmerjene v iskanje zaposlitve, zato iskalcem zaposlitve svetujemo: bodite
vztrajni pri iskanju zaposlitve in našli boste nove izzive in priložnosti.
Sodelavci Urada za delo Pesnica vam v prihajajočem letu 2014 želimo obilo
uspeha in osebnega zadovoljstva.
POSTOJ! O, čas postoj!
Glej, nocoj leto staro se poslavlja in pozdravlja novo.
Z željami, upi bodi vso odeto, bodi leto
ZDRAVJA, SREČE,
da ob letu vsak poreče: »Leto sreče je minilo brez solza,
bridkosti … Podarilo nam je lepe čase!«
Berta Čobal Javornik
15
DOBRO JE VEDETI
KRŠČANSKI DEMOKRATI. ODGOVOR ZA PRIHODNOST. Marijan Žugman
Na Vranskem je pod geslom »Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.«
potekal 7. kongres Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki se ga je
udeležilo več kot 400 delegatov in gostov iz vse Slovenije. Stranka je na
kongresu soglasno spremenila svoje ime v Nova Slovenija – krščanski
demokrati. Krščanska demokracija se tako, po več kot 13 letih, tudi formalno
vrača v slovenski politični prostor. S spremembo imena NSi še bolj jasno
sporoča, da ima krščanska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evropi zelo
pomembno vlogo.
Predsednica stranke Ljudmila Novak je na kongresu poudarila, da krščanski
demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost, na temeljne etične in
krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov.
»Nova Slovenija – krščanski demokrati, smo demokratična politična stranka, ki
želi povezovati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote,
slovensko kulturo ter evropsko povezovanje in sodelovanje«, je dejala in dodala,
da želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi enake možnosti za razvoj
svojih sposobnosti in talentov.
Udeležence kongresa je nagovoril tudi ekonomist mag. Rado Pezdir, ki je v
govoru opozoril, da bodo dolgovi Slovenije ostali tudi po koncu krize. »Zavedajte
se, šele s koncem krize prihajajo resna vprašanja s težkimi odgovori,« je dejal
mag. Pezdir in dodal, da je Nova Slovenija tista desna stranka, ki razume tržno
gospodarstvo, in ki se bo zavzela za male podjetnike in male ljudi. »Na desnici
je to prihodnost«, je še dodal in izrazil upanje, da bo Nova Slovenija s svojo
politiko čim prej normalizirala desno politično opcijo.
Vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin je dejal, da so močnejši
krščanski demokrati najtrdnejše zagotovilo za lepšo prihodnost Slovenije in
napovedal, da bo Nova Slovenija v desetih letih postala največja politična sila
v državi. Evropski poslanec in ustanovitelj Slovenskih krščanskih demokratov
Lojze Peterle pa je na kongresu poudaril, da bo Slovenijo rešila predvsem
sprememba politične kulture, ki jo predlaga Nova Slovenija. »To je element, ki
ga nima nobena druga politična stranka. Mi smo dali v program novo politično
kulturo«, je zaključil Peterle.
Kongres je sprejel tudi posebno kongresno izjavo, v kateri je poudaril, da
se v NSi zavzemamo za nižje davke, manjšo javno upravo, umik politike iz
gospodarstva ter ustvarjalne in poštene državljane.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2014 vam želi Občinski
odbor NSi Pesnica.
SADJARSKI CENTER MARIBOR Biserka Donik Purgaj
Zgodovina jabolka sega še v čas starih Rimljanov, ko so prvi pisci začeli
opisovati rastline in se je širjenje informacij prenašalo veliko hitreje. Danes, ko
imamo razvito komunikacijsko tehnologijo, informacije sprejemamo enostavneje
in hitreje, vendar ugotavljamo, da o naši lepi pokrajini vemo premalo in jo tudi
premalo poznamo.
Ena od odlik občine Pesnica je ohranjeno naravno okolje, kar pomeni,
da so ljudje ekološko ozaveščeni, odgovorni do okolja in narave, kmetje pa
kmetujejo na umen način. Občina Pesnica ima kmečki značaj; leži v idealnem
geografskem položaju za sadjarjenje.
Leta 1990 je bil na območju občine Pesnica s sklepom poslovnega odbora
za sadjarstvo pri PSSKVS (Poslovni skupnosti Slovenije za krompir, vrtnine in
sadje) ustanovljen Sadjarski center Maribor, ki je edina poskusna postaja za
pečkato sadje v Sloveniji. Namen Sadjarskega centra je spodbujanje sadjarstva,
nahaja se na območju z večjim pridelovanjem jabolk in s svojimi nalogami
prispeva k razvoju strategije sadjarstva. Naloge sadjarskega centra so:
Oskrba drevesničarjev s kakovostnim izhodiščnim materialom.
V naših matičnih nasadih slovenskim drevesničarjem zagotavljamo dostop do
izhodiščnega materiala pečkatega sadja s certificiranim statusom. Ustvarjamo
pogoje za povsem nadzorovan promet z izhodiščnim materialom visoke
genetske in zdravstvene vrednosti, ki omogoča certifikacijo sadik po evropskih
standardih. Domače drevesnice oskrbujemo s CAC-cepiči sort jablan (stare in
odporne sorte) za obnovo senožetnih sadovnjakov in za ljubiteljsko sadjarjenje.
Povpraševanje po starih in odpornih sortah se je v nekaj letih močno povečalo.
Sodelovanje v procesu posebnega preizkušanja novih sort in podlag.
Omogočamo preizkušanje sort in podlag sadnih vrst, ki imajo poseben
pomen za razvoj slovenskega sadjarstva. Pravilna izbira vrst ter znotraj vrst sort
in klonov je ena najpomembnejših strokovnih odločitev. Za celovito oceno sorte
je potreben t. i. dvofazni sistem. Rezultati našega dela predstavljajo pomemben
temelj za oblikovanje sadnega izbora kot strokovnega priporočila sadjarjem. Ta
zelo obsežna in pomembna naloga nam daje podatke o novih sortah, ki bi lahko
16
DOBRO JE VEDETI
KLETARJENJE IN KULTURA PITJA VINA PRI NAS PRED 1700 LETI dr. Leon Senčič
Že pred cesarjem Probusom (vladal je 276–282
leta) so imeli tukajšnji ljudje nasajene posamezne
vrste vinske trte. Pripravljali so celo vino, ki pa je
bilo zelo slabe kakovosti, saj so posode slabo umili,
pa tudi žvepla niso poznali. Vojaki cesarja Probusa
(ti so morali v naših krajih nasaditi prve vinograde)
so ljudi podučili, da je treba posode temeljito umiti,
nato pa v njih v majhni kovinski posodici kuriti
žveplo, torej žveplati. Tako pripravljeno vino je bilo
po kakovosti enakovredno današnjemu. Shranjevali
so ga v velikih lončenih posodah, ki so jih imenovali
amfore, pa tudi v lesenih sodih.
Zdaj pa še nekaj o kulturi pitja vina v tistih časih.
Pitje čistega vina je bilo nekulturno, barbarsko.
Vino so vedno razredčili z vodo – dodali so mu
eno tretjino do štiri petine vode. Pogosto so mu
dodali tudi začimbe, kot so timus, meta, melisa
itd. Za slavnostne priložnosti so dodali še med.
Omenjene sestavine so zmešali v posebni posodi
s širokim vratom, ki se je imenovala krater. Iz njega
so s pomočjo zajemalke polnili čaše. Potrebno je
še poudariti, da tako pripravljenega (razredčenega)
vina niso nikoli pili na tešče, ampak vedno k jedi.
Tako je vino pripomoglo k njihovemu zdravju in
jim ni škodovalo.
bile po vseh preučevanjih pomembne in primerne za naše okolje. Vpeljevanje
odpornih in rezistentnih sort je naše sadjarjenje posodobilo. Dejavniki, ki so v
kmetovanju vse bolj pomembni, so zdravje ljudi, vplivi na okolje in klimatske
spremembe. Zavedamo se, da je potrebno nenehno vpeljevanje in raziskovanje
okolju in potrošniku prijazne tehnologije za pridelovanje sadja. V sadjarskem
centru sodobnejše tehnologije, nove sorte, klone in nove podlage preučujemo
na več sadnih vrstah (jablana, češnja, marelica, sliva, oreh).
Preverjanje in soustvarjanje novih, okolju in potrošnikom prijaznih
tehnologij pridelovanja sadja.
Ustvarjanje novih in preverjanje v tujini znanih tehnologij je ključno za njihov
prenos in nato uporabo v sodobnih slovenskih sadovnjakih. V Sadjarskem centru
Maribor sledimo najsodobnejšim trendom in izzivom: ustvarjamo in preverjamo
tehnologije za trajnostno – okolju in ljudem prijazno – pridelavo zdrave hrane.
Najožji izbor našega dela vključuje tehnično preizkušanje strojev, tehnologije
za zmanjšanje vnosa sintetičnih kemičnih pripravkov, sodobno obdelavo tal
in podrobno spremljanje mikroklimatskih razmer.
Sodelovanje pri ohranjanju senožetnih sadovnjakov in razvoju
možnosti za sajenje novih tovrstnih sadovnjakov.
V slovenski kulturni krajini so travniški sadovnjaki zelo pomemben element.
Ker pri njihovem ohranjanju manjka sistematičen pristop, bomo s svojim delom
dodali le tisto, kar z našim znanjem, izkušnjami in opremljenostjo najbolje znamo:
identifikacijo in vrednotenje starih sort, predlog za uvedbo novih primernih sort
v tak način gojenja in kolekcioniranje sort za potrebe njihovega vrednotenja.
Omenjene dejavnosti so namenjene ohranjanju in obnovi senožetnih sadovnjakov
kot enemu izmed najpomembnejših elementov kulturne krajine.
Sadjarski center Maribor kot strokovno in izobraževalno središče.
Sadjarski center Maribor je strokovno središče in sedež delovanja strokovne
skupine za pečkato sadje pri KGZS. Je tudi izobraževalno središče za slovensko
kmetijsko šolstvo in proces izobraževanja v kmetijstvu po končanem šolanju
ter mednarodno strokovno in izobraževalno stičišče strokovnjakov in sadjarjev
iz Srednje Evrope in z Balkana.
Če se vam je ob branju porodilo kakšno vprašanje, ideja ali pa bi želeli
spoznati pogoje za rast novejših sort jabolk ali češenj, vas vabimo, da nas
obiščete. Z veseljem vam bomo posredovali naše znanje in izkušnje.
Matildi Filipčič v spomin
Dejala si, da prideš,
da še obiščeš kraj mladosti.
Da spominom rada se predajaš.
»Bili so bolj veseli časi!«,
si dejala, nasmejala se starosti …
Ni te in ne bo te več nazaj,
odšla na pot si brez vrnitve.
Čas ločitve hrani zdaj spomine.
Vedno lepe, vedno čiste,
lastne tvojemu življenju,
našemu spoznanju …
Draga Tilika, počivaj v miru.
Naš spomin Te ohranja!
Berta Čobal Javornik
17
DOBRO JE VEDETI
ADVENT, BOŽIČ IN MI …Bernard Geršak
»Mnogi bi hoteli prispeti na cilj, ne da bi šli po poti, ki vodi do njega« (sv.
Janez od Križa). Smo v adventnem času in skoraj bomo vstopili v božično
obdobje. Advent je čas priprave, čas pričakovanja. Toda, kaj današnji človek
sploh pričakuje? Ob tem vprašanju sem se spomnil na moža, ki je hitel in
velikokrat ponovil, da se mu mudi. Potem pa ga je nekdo vprašal: »Kam pa
se ti mudi?« Pa je odgovoril: »Tega ne vem, vem pa, da se mi mudi.«
Tako doživljam tudi današnji čas in takšni so naši medsebojni odnosi. Advent
je priložnost, je povabilo, da se ustavimo najprej pri sebi. Pri sebi zato, da bi
mogli biti boljši z drugimi. Kolikokrat si želimo, da bi se drugi spremenili, da
bi postali drugačni, boljši, morda bolj pozorni, bolj prijazni … Izkušnje kažejo,
da so to sicer lepa pričakovanja in zanimive želje, toda pri tem tudi ostane.
Nekje sem slišal naslednjo misel: »Če se s kom sporečeš, če si s kom v
konfliktu, vedi da problem ni v drugem, problem je v tebi.« Tu pa se človek
običajno ustavi, ker naleti na največjo oviro – spremeniti sebe. To je težko.
Kje začeti? Dokler iščemo napake pri drugih, dokler pogrevamo besede, ki
so nam bile izrečene, dokler se ustavljamo ob krivicah, ki smo jih doživeli, v
odnosu ne bomo napredovali. Vse, kar smo doživeli, je preteklost, ki je več
ni in se kot takšna ne bo nikoli ponovila. Živimo pa sedanjost, da bi mogli z
večjim upanjem in veseljem vstopati v prihodnost. Ali ima potem še smisel
se ozirati v preteklost in na tak način zgubljati energijo? Ne, pojdimo raje v
sedanjost, v ta trenutek, ki nam je podarjen zato, da ga napolnimo z življenjem.
Tukaj pa se pojavi vprašanje odpuščanja. Kaj pomeni »odpustiti«? Prepričan
sem, da lahko odpušča samo človek, ki je doživel odpuščanje. Menim, da
imamo kristjani tukaj privilegij, saj nam Bog v zakramentu spovedi odpušča
in to je velik dar, da lahko po tej izkušnji tudi mi drug drugemu odpuščamo.
Pomembno je, da doživimo božje odpuščanje. S tem pa nikakor nočem reči, da
Bog odpušča samo kristjanom, ne trdim niti tega, da tisti, ki verujejo drugače
ali drugače mislijo, ne odpuščajo. Hočem samo poudariti, da je za kristjana
še bolj nerazumljivo, če ne odpušča in čaka, da se bodo drugi spremenili.
Kako naj začnemo? Morda s tem, da bomo o vsakem človeku, še posebej
o svojem bližnjem govorili samo dobro. Ko nam bo to uspelo, bomo lažje
naredili še drugi korak – o vsakem človeku mislili samo dobro. Ne zahtevajmo
od drugih več, kot smo sami pripravljeni storiti.
December je mesec, bogat s prazniki. Začenjamo ga s prvo adventno
nedeljo, ko prižgemo prvo svečo na adventnem vencu. Potem nas nagovori
sv. Miklavž, ki je posebej priljubljen svetnik otrok, pa tudi odrasli smo veseli,
če nas s čim obdari. Ta praznik nas vabi, da tudi mi postajamo »Miklavži«
in tako drug drugega obdarimo; morda s prijazno, iskreno besedo, ljubečim
nasmehom, z majhno pozornostjo …
Štiri sveče na adventnem vencu lahko predstavljajo tudi štiri vrednote:
mir, vero in ljubezen. Manjka še upanje, ki povezuje vse ostale vrednote, da
zmorejo skupaj svetu prinašati svetlobo medsebojnih odnosov. In takrat se
veselimo svetega večera in božičnega praznika. Sledi praznik Svete družine,
nato pa smo že v novem letu.
V decembru nas čaka veliko opravil, toda ne pozabimo na najpomembnejše:
na čist odnos do bližnjega in do vsakega človeka. Tak odnos temelji na miru
srca, ki je pogoj za medsebojno ljubezen. Naj z adventnim časom postanemo
novi ljudje: pozabimo zamere, neprimerne besede ... Podarimo drugemu
delček sebe. Vzemimo si čas za bližnje: za otroke, za bolnike, za sozakonca, za
brezposelnega soseda, za ostarele, za uboge … Poslušajmo jih in jim dajmo
vedeti, da jih spoštujemo in jih imamo radi. Ni potrebno veliko, potrebno pa
je, da smo zares s srcem pri sočloveku, da smo z njim.
Ob tej priložnosti se vsem, ki ste v tem letu storili karkoli dobrega za lepše
življenje v naši župniji, vsem sodelavcem in dobrotnikom iskreno zahvaljujem.
Jakobčanom in vsem, ki iz kakršnegakoli razloga zahajate v župnijo Sv. Jakoba
v Slovenskih goricah, še posebej vsem bolnim in ostarelim, želim blagoslovljene
božične praznike. Obilje upanja želim vsem, ki ste ostali brez zaposlitve, še
posebej pa želim biti z vsemi, ki vas tare bolečina obupa in zasvojenosti. Ko
pa si bomo postavljali cilje za naslednje leto, nikar ne pozabimo hoditi po
poteh, ki vodijo k njim.
V SKRBI ZA VAŠE NEPREMIČNINE
VAM NUDIMO GEODETSKE STORITVE
TER ŽELIMO VESELE BOŽIČNE
PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO 2014!
18
DOBRO JE VEDETI
POSLANSKA PISARNA ODSLEJ TUDI V PESNICIMonika Buser
V sredo, 21. avgusta 2013, je poslanec Državnega zbora Republike
Slovenije Marijan Pojbič odprl poslansko pisarno v prostorih Občine
Pesnica.
Poslanska pisarna
omogoča pos lancu,
da predstavi in približa
o b č a n o m d e l o v
parlamentu, prav tako
pa lahko tudi občani
posredujejo poslancu svoja
vprašanja, dileme in težave,
ki bodo iz poslanske
pisarne posredovana
naravnost v Državni zbor.
Prisotne na odprtju je
pozdravil župan Občine
Pesn ica , Venčes lav
Senekovič, in dejal, da je
ideja o poslanski pisarni
dobra, saj je veliko problemov, ki jih je treba reševati na terenu, občani pa
bodo tako lažje prišli v stik s poslancem Državnega zbora. Izpostavil je nekaj
perečih problemov v Občini, ki bodo s skupnim pristopom morda lažje rešljivi,
poslancu pa je ob odprtju pisarne tudi čestital.
»Vesel sem, da danes
na tem mestu odpiram
poslansko pisarno. Zato
bi se za pomoč pr i
organizaciji zahvalil županu
občine Pesnica, Venčeslavu
Senekoviču, in predsedniku
OO SDS Pesnica, Romanu
Richterju,« je dejal poslanec
DZ RS, Marijan Pojbič, in
dodal: »Prepričan sem, da
bo pisarna zaživela in bomo
z dobrim sodelovanjem prišli
tudi do kvalitetnih rešitev.
Zato vse občanke in
občane Občine Pesnica
vabim, da me obiščete v
času uradnih ur – to je vsak drugi ponedeljek v mesecu. Vabljeni!«
VLAGA IN PLESEN – NE HVALA!Nataša Kodrin
Ljudje preživimo približno 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih, vendar,
ali so naši domovi zdravi? Na žalost večinoma niso, saj so stavbe vse bolj
izolirane, da bi s tem znižali stroške ogrevanja. Uporaba novih kompleksnih in
različno mešanih gradbenih materialov se nenehno povečuje, ne zavedamo
pa se posledic, ki jih škodljive snovi v teh materialih lahko povzročijo ljudem
in okolju. Število ljudi, ki jih muči slabo počutje ali imajo težave z zdravjem
zaradi negativnega vpliva okolja, nenehno raste.
Stephen Platt iz epidemiološkega oddelka medicinskega raziskovalnega sveta
kraljeve bolnišnice v Edinburghu je skupaj s kolegi iz univerz v Edinburghu in
Strathclydu v ločenih raziskavah ugotovil, da ljudje, ki živijo v vlažnih, plesnivih
stanovanjih pogosteje obolevajo od tistih, ki živijo v suhih. Bolj kot je stanovanje
vlažno in več kot je v njem plesni, bolj je škodljivo za zdravje ljudi, ki živijo v
njem. Raziskovalci so tudi ugotovili, da otroci v vlažnih stanovanjih težje dihajo,
imajo pogosteje vneto grlo, dolgotrajne glavobole, vročino in so pogosteje
prehlajeni kot njihovi vrstniki v suhih domovih. Ugotovili so še, da so vlažni domovi
pogosto tudi mrzli. Prekomerno navlaženi gradbeni materiali izgubljajo lastno
tehnološko kvaliteto za vsak odstotek prekomerne vsebnosti vlage. Toplotna
izolativnost je odvisna od zračnih por v gradbenem materialu in če te zapolni
voda, je material veliko bolj toplotno prevoden in s tem slabši toplotni izolator.
Če se vlažnost zidu poveča za 4 % se njegove izolativne lastnosti poslabšajo
za polovico. Pri vsebnosti vlage, večji od 16 %, pa gradbeni materiali izgubijo
vse lastnosti toplotnega izolatorja. Pozimi tako za ogrevanje vlažnih prostorov
porabimo tudi do 30 % več energije.
Z vlago v zidovih se srečujemo tako pri starejših kot tudi pri novejših objektih.
Vlažen gradbeni material ima v primerjavi s suhim veliko slabšo nosilnost, ki
lahko ogrozi statično trdnost objekta. Posledice delovanja vlage so nastanek
19
DOBRO JE VEDETI
plesni, poškodbe na zidovih, odpadanje ometa in propadanje temeljev, uničeni
tlaki in poškodovana notranja oprema ter slabo zdravje ljudi, ki živijo v vlažni
stavbi. Naštetih je dovolj razlogov, da se vlage čim prej znebimo. Vsake sanacije
vlažnih zidov se moramo lotiti premišljeno in strokovno. Sanacija vlažnih zidov
je kompleksen problem, ki se ga pogosto lotevamo preveč površno. Ni dovolj,
da plesnive površine zgolj prebarvamo s premazi proti plesni, dolgoročnejša
rešitev je odkrivanje in odstranjevanje vzrokov vlažnosti, katere posledica je
tudi pojav plesni. Ključnega pomena je torej, da se sanacije vlažnih zidov
lotimo sistematično.
Prvi korak je stabilizacija in hidroizolacija objekta, drugi korak je obnova fasade
in notranjega ometa s predhodnim čiščenjem sten, temu sledi oblaganje objekta
s sanacijskimi materiali, ki prepuščajo vlago navzven, ne pa od zunaj navznoter.
Tretji korak je barvanje fasade in sten z naravnimi materiali, ki por v steni ne
zaprejo, ampak »dihajo«. Tehnološko najustreznejše barve so proizvedene na
osnovi apna z naravnimi pigmenti iz rastlin in rud.
Ste že kdaj opazili spomladansko belo posuto njivo? Gre za gašeno apno.
Kmetje dobro vedo, da morajo preveč zakisano zemljo nevtralizirati, zato jo
posujejo z apnom, saj bi v zakisani zemlji rastline slabo uspevale. Kaj pa zakisane
stene naših domov? To so »nebesa« za zidno plesen! In tako kot v naravi tudi
plesni na zidovih ne marajo apna. Zato se je skozi zgodovino apneni belež
izkazal za zelo zdravo rešitev. Vlažni prostori, kjer se pretaka in izhlapeva voda,
morajo biti poslikani z močno paroprepustnimi barvami.
S kakšno barvo imate prebarvane stene vašega doma? Sintetične barve, ki
so na slovenskem tržišču najpogosteje uporabljene (ker so poceni), v bivalnem
prostoru povzročajo veliko škodo, saj so paronepropustne (ne »dihajo«). Zato
se razvije vlaga, pride do potenja zidov, to pa je osnova za biološki razvoj
raznih plesni, glivic in lišajev, ki na fasadah omogočajo razvoj črnih pajkastih
glivic. Slednje se hranijo iz fasadnega tkiva in pospešujejo staranje fasade. V
opisanih bivalnih prostorih ljudje pogosto zbolijo za neugotovljeno boleznijo
ali za rakom. V evropskem gradbenem biološkem inštitutu v Rosenheimu
raziskujejo gradbene materiale za bivalne prostore glede na 99 alergenov. V
tehnološko razviti Evropi je za javne objekte, šole, vrtce, dijaške in študentske
domove, zdravilišča, bolnišnice in cerkve mogoče uporabljati le zdrave gradbene
materiale z dokazili preiskav državno priznanih raziskovalnih ustanov.
Apnene barve so edine, ki fiziološko odgovarjajo človeku v njegovem
bivalnem okolju. V bivalnem prostoru absorbirajo prekomerno vlago (nad 65
%) in jo, ko pade relativna vlaga izpod optimalne vrednosti 40 %, vračajo v
prostor. Ta brezplačna zlata tehnološka funkcija se v stroki slikarstva premalo
ceni. Posredno mineralno apno naravno deluje dezinfekcijsko proti biološkim
nečistočam, ki s trosi povzročajo razne infekcijske bolezni kože, oči in dihal
ali celo organov – največ pri otrocih. Osvežujejo tudi prostor, ne povzročajo
alergij in dobro »dihajo« z živimi bitji. So zagotovilo za zdravo in prijetno klimo
v bivalnih prostorih, ne vsebujejo topil, razredčil in sintetičnih konzervansov.
So hidrofobne (ne marajo biti v stiku z vodo), imajo dobro sprijemljivost na
mineralne podlage, so močno prekrivne, antistatične, se ne kredajo in so dobro
paroprepustne in dolgo obstojne.
V razvitem svetu se trend delovanja gradbenih tehnologov in strokovnjakov,
ki delujejo na področju zdravega bivalnega okolja, vse bolj povezuje z naravo
in njenimi izvornimi sestavinami. Trud in znanje s tega področja so združili tudi
slovenski strokovnjaki in razvili naravne, zdravju prijazne apnene barve; ne
samo bele, temveč z uporabo naravnih pigmentov iz mineralov in rastlin tudi
v mnogih barvnih odtenkih, ki so na voljo na domačem tržišču.
Za več informacij nas lahko pokličete na telefon: 051/631-751 ali pa nas
povprašate po elektronski pošti: kodrin.natasa@gmail.com.
Fotografiji prikazujeta objekt pred in po obnovi fasade z naravnimi materiali.
Vesele praznične dni ter veliko v zdravju in sreči doseženih poslovnih in osebnih uspehov Vam v prihajajočem letu želi
Občinski odbor SLS Pesnica
20
DOBRO JE VEDETI
ZDRUŽITEV KULINARIKE, EKOLOGIJE, ŠPORTA IN KULTURE: KULeBIKETatjana Koren
Ste si vedno želeli okusiti dobro hrano, spoznavati kulturo, hkrati kolesariti
in občudovati lepote narave ter dan zaključiti ob degustaciji žlahtne kapljice?
KULeBIKE vam omogoča, da se vaše želje s popotovanjem po štajerskem
podeželju uresničijo!
KULeBIKE je s
pomočjo sofinanciranja
Evropske unije in
v e l i k e p o d p o r e
ter združitve petih
županov (Venčeslava
Senekoviča iz Občine
Pesnica, dr. Andreja
Frištavca iz Občine Maribor, Edvarda Čagrana iz Občine Šentilj, Igorja Stropnika
iz Občine Kungota in Mitje Horvata iz Občine Duplek) realiziralo sedem štajerskih
vinarjev, lokalna gostilna in vinoteka Žmavc ter Turistično-vinogradniško
društvo Jakob. Vsi ljubitelji kolesarjenja boste sedaj lahko odkrivali svetovno
znano in cenjeno
vinorodno območje,
ki se lahko pohvali z
odlično kulinariko ter
bogato kulturo, saj si
lahko na poti ogledate
številne znamenitosti,
kot so Čebelarski muzej
pri Šentilju, razgledna stolpa Plač in Zavrh, Kmečki muzej na Zavrhu, Vogrinov
mlin na veter v Jakobu, Maistrovo spominsko sobo in zgodovinski muzej v
Voličini, grad Hrastovec, cerkev sv. Barbare v Koreni, hkrati pa raziskujete nove
kraje in se ob tem tudi športno udejstvujete.
Vaše prevozno sredstvo po kolesarskih poteh, ki so skupaj dolge 100
kilometrov, bo električno kolo, ki je za razliko od navadnega kolesa opremljeno
z dodatnim motorčkom,
moč slednjega se
progresivno zmanjšuje
in končno prekine, ko
kolo doseže hitrost
25km/h a l i pre j ,
če voznik preneha
poganjati na pedala.
Torej, če vas je do zdaj pri odločitvi za kolesarjenje na dolge razdalje ovirala
slaba fizična pripravljenost, lahko sedaj končno sedete na kolo ter premagujete
dolge razdalje in si poenostavite vožnje v klanec, kljub temu pa se aktivno
rekreirate, saj je električno kolo še zmeraj potrebno poganjati.
Sodelujoči partnerji pri projektu so Vinogradništvo Mulec, ki je obenem tudi
pobudnik projekta, Gostilna in vinoteka Žmavc, Vina Bračko, Vinogradništvo
Senekovič, Turistično-vinogradniško društvo Jakob v Jakobskem Dolu, Vinogradi
Horvat v Počehovi,
Turistična kmetija
Gaube v Šentilju,
Izletniška kmetija
Slanič v Žikarcah
in Vina Kušter v
Kungoti. Omenjeni
vas bodo zmeraj
prijazno sprejeli ter
omogočili izposojo 26 električnih koles.
V sam projekt je vključene tudi precej tehnologije, saj je vsaka info točka
opremljena s posebnim elektronskim terminalom in z brezplačnim internetom.
Le-ta, skupaj z odzivnim spletnim mestom, nudi optimalno uporabo tudi na
pametnih telefonih, kolesarjem pa med počitkom omogoča popolno informativno
podporo v štirih jezikih o znamenitostih, poti (s podrobnimi navodili), lokaciji
ipd. Za celotno informacijsko podporo je poskrbelo podjetje BuyITC, d. o. o.,
iz Maribora. K projektu pa sta aktivno pristopila tudi Zavod za turizem Maribor
– Pohorje, ki pomaga pri promociji, ter Mariborska razvojna agencija (MRA),
ki upravlja strategijo, v okviru katere potekajo programi za razvoj podeželja
pod okriljem programa Leader.
V prihodnosti si prizadevamo za tesnejšo povezavo med slovensko in
avstrijsko Štajersko, nadgraditi želimo informacijsko infrastrukturo, razširiti
ponudbo ter povabiti vse
ponudnike, ki vidijo potencial
v sodelovanju pri projektu.
Bodite KUL in razvajajte
svoje telo s športom,
napolnite svoje želodčke z
odlično hrano, naužijte se
svežega zraka, uživajte ob
pogledu na naravo, se hkrati
neizmerno zabavajte in vaš
dan bo nepozaben!
21
IZOBRAŽEVANJE
BILO JE NEKOČ …Valerija Gorjup
Bliža se praznični čas – čas, ko nas obiščejo trije praznični možje in nas
obdarijo; čas, ko se za trenutek ustavimo, si izrečemo lepe misli in si zaželimo,
da bi lahko vsaj za trenutek upočasnili tok življenja, se posvetili stvarem, ki nas
osrečujejo, in občutili bližino ljudi, ki jih imamo radi. Nekoč – niti ne tako daleč
nazaj – je čas tekel počasneje. Kako je bilo takrat, smo z otroki spoznavali
oktobra, ko je naša šola praznovala 230. obletnico obstoja. Praznovanju
so se pridružili tudi najmlajši. Ker pa te male glavice še ne premorejo starih
spominov, smo k sodelovanju povabili tudi starše, babice in dedke, ki so se
na vabilo z veseljem odzvali. V vrtec so prinesli veliko predmetov – spominov
na čase, ko so tudi sami bili otroci. Kakšen vrelec spominov so babice, smo
spoznali, ko so njihove hrapave roke gladile blago, v katerega so zavijale svoje
dojenčke, in ob tem pripovedovale zgodbe iz mladosti.
Spoznavali smo, da je bilo življenje nekoč težko, saj ni
bilo tisočerih pripomočkov, ki nam danes lajšajo vsakdanje
življenje. Čeprav je bilo težko, pa je bilo tudi veliko drobnih
radosti, lepih trenutkov, ki jih danes pogosto ne opazimo
več. Te trenutke smo želeli zajeti na razstavi v našem vrtcu.
Otroci so spoznali mlinček za kavo, kolovrat, likalnik,
ročni vrtalni stroj, oblačila za dojenčke, prtičke, ki so jih
vezle babice, z zanimanjem so si ogledali stare knjige
in fotografije, ki so s svojo porumenelostjo nakazovale
častitljivo starost … Ogledali smo si tudi, kako so naše
babice prale perilo, ki je kljub starosti ohranilo svetlečo
belino, in se igrali igre iz otroštva naših babic in dedkov,
za katere nismo potrebovali najsodobnejših igrač, ampak
le drug drugega.
Otroci so v vrtec prinesli stara oblačila svojih babic in dedkov ter se ob
spremljavi domače narodne glasbe za hip vrnili v njihov čas. Pa kaj zato, če so
preveliki klobuki silili na oči, rokavi dedkove suknje viseli preko drobnih prstkov,
krila babic pa venomer lezla pod kolena … Imeli smo se zelo lepo, saj smo
se za hip vrnili v otroške dni, kakršnih še nismo poznali. V okviru praznovanja
230. obletnice šole smo se tudi vključili v program, ki ga je pripravila šola.
Veselo smo se zavrteli, drobne nožice so neutrudno sledile igranju harmonike
in starih ljudskih instrumentov. Če se kdaj s strahom sprašujete, ali bodo
naši otroci še znali peti in plesati ob starih slovenskih pesmih, vas zdaj lahko
pomirimo. Za naše otroke se ni treba bati, saj se bogato izročilo prednikov
pri nas še vedno prenaša iz roda v rod.
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM S TALENT ŠOVOM NA OŠ PESNICAJasna Bačani, Sandra Fuš, Suzana Herič in Gordana Rubelj
Na OŠ Pesnica že vrsto let decembra pripravljamo
bodisi božično-novoletni sejem bodisi božično-
novoletne delavnice ali pa kar vsakega po malo.
Letos smo 2. 12. 2013 predpraznično decembrsko
obdobje začeli z božičnim sejmom in Talent šovom.
Stojnice sejma smo obložili z izdelki naših
učencev, ki so nastali v okviru tehniškega dne konec
novembra. S svojimi idejami in ustvarjalnostjo so
nam na pomoč priskočile tudi članice krožka Spretni
prsti podeželja Pesnica, za kar se jim zahvaljujemo.
Sejemsko dogajanje smo popestril i z
inštrumentalnimi, plesnimi in pevskimi točkami.
Učenci so samostojno izbrali in pripravili svoje
nastope in dokazali, da so pravi mali talenti.
Na naše vabilo so se prijazno odzvali starši, stari
starši in drugi. Topli občutki nas prevzamejo, ko
med obiskovalci srečamo naše nekdanje učence. S
palačinkami, čajem in sadnimi napitki smo poskrbeli Delček našega sejma
22
IZOBRAŽEVANJE
JESEN PRI ŽABICAH V VRTCU JAKOBSKI DOL Alenka Lorber in Marija Herinek
»JESENSKO LISTJE, KAM HITIŠ? UJELI BI TE RADI …«
Smo »žabice«, stare od dve do tri leta. V jesenskem času smo uživale pri
različnih dejavnostih: okrasile smo prostore, naslikale jesensko drevo, poslušale
pravljice, izdelale jabolčni zavitek, spekle kostanj, se igrale z odpadlim listjem,
opazovale spremembe v naravi ...
Obarvana narava nas je vabila, da jo raziščemo v vsej njeni lepoti. Zato smo
z otroki v vrtcu Jakobski Dol skušali čim več časa preživeti na prostem ter
uživati v igri z gozdnimi plodovi, listki in drugim naravnim materialom. Jesen
nam je ponudila obilo lepih barv in možnosti za ustvarjanje. S strahom smo
preizkusili veliko novih stvari, npr. tempera barvo na roki, a na koncu smo
vselej ugotovili, da je zabavno. S pomočjo staršev so otroci v vrtec prinašali
različne slike s tematiko jeseni, ki smo jih nato razvrščali in tako izdelali štiri
velike plakate. Slednji (jesen v sadovnjaku, jesen na polju in v vrtu, jesen v
vinogradu ter jesen v gozdu) krasijo našo igralnico. Ob plakatih smo se veliko
pogovarjali in pridobili številna nova znanja. Naučili smo se tudi dve pesmici:
»Jesenska« in »Živali jeseni«.
Prihaja zimski čas, ko se bomo skupaj z otroki veselili zimskih radosti – o
tem pa kdaj drugič.
KJER SEJEŠ LJUBEZEN, ZRASTE VESELJEMarjetka Krajnc
Ob pogledu na pisano paleto barv v topli jeseni nam v mislih pogosto
zazveni kakšna melodija ali pa se nam oblikuje lepa misel. Morda zato, ker smo
zadovoljni in hvaležni, da nas je zopet obdarila in poplačala naš celoleten trud.
Povezanost z naravo in njeno lepoto nam vedno znova daje navdih tudi za
delo z našimi nadobudneži v vrtcu. Vsako jesen se za številne otroke začne novo
obdobje v življenju – znajdejo se v novem okolju, z novimi ljudmi in vrstniki.
Pogosto spolzi kakšna solzica, ročice pa se iztegujejo kot nežna bilka, ki bi
se rada oprijela nečesa, ob čemer bi začutila oporo, toplino, varnost, ljubezen,
za suha usta in prazne želodce. K čaju so se prilegli piškoti dveh lokalnih pekarn
– Pekarne Agrostirija in Pekarne Konečnik, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Seveda smo piškote pekli tudi sami. Za odmerek vitaminov smo poskrbeli
s sadno tržnico, na kateri smo ponujali lokalno pridelana jabolka. Pri tem so
nam s svojimi donacijami zopet priskočili na pomoč kmetiji Eferl in Marko ter
Sadjarski center Maribor v Gačniku. Hvala vsem!
Z obiskom sejma smo bili zelo zadovoljni, mize s ponujenimi izdelki so se
hitro spraznile; sedeži na Talent šovu so bili zasedeni, samozavest nastopajočih
učencev so dvignili bučni aplavzi in vzkliki navdušenja obiskovalcev. Vsem
staršem in ostalim, ki so se dogodka udeležili, se iskreno zahvaljujemo.
Zbrane prostovoljne prispevke bomo tudi to leto namenili za nakup knjig,
ki bodo obogatile police šolske knjižnice.
Mmm … Palačinke Naši talenti
23
IZOBRAŽEVANJE
naklonjenost in pripadnost. Šele ko nam otroci zaupajo in se ob nas počutijo
dobro, lahko začnemo graditi in postavljati temelje za nova spoznanja, ki se
razvijajo, razširjajo, izpopolnjujejo in s kakovostnim delom dosegajo želene cilje.
Tudi v vrtcu Jarenina smo spremljali vsa jesenska dogajanja, se vključevali
k dejavnostim in opravili zadane naloge, kot so: ličkanje koruze, čiščenje
semen iz buč, obiskali smo kmetijo z živalmi, jih hranili in spoznali njihov način
življenja. Čas pa hitro mineva in zdaj je pred nami praznični december, ko se
bodo pričakovanja in lepa doživetja vrstila iz dneva v dan. Trudili se bomo, da
bodo otroci s pomočjo simbolov doživljali in spoznavali praznike ter ohranjali
ljudsko izročilo in tradicijo. Z darilnim bazarjem smo si že nekoliko pričarali
čarobno vzdušje. K temu so veliko pripomogli tudi starši, ki so na delavnici
izdelali različne aranžmaje, venčke, Božičke in obeske, ki smo jih razstavili na
stojnici. S prispevki, ki smo jih zbrali na bazarju, bomo obogatili didaktične
pripomočke in literaturo, ob kateri bodo otroci pridobivali nove izkušnje in znanja.
In tako spet do konca leto smo prignali,
bremena starih dni smo odložili,
sta želja, radost v srcu vstali,
da bomo novih dni se veselili.
Naj vse poti nas vodijo med ljudi, ki z dobroto nas bogatijo, s stiskom dlani
nas osrečijo in vse dobro zaželijo. Veliko sreče in zdravja v letu 2014!
KLOBUKI – TAKŠNI IN DRUGAČNIKrajnc Marjetka
Klobuke so iskali otroci, majhni škratki iz vrtca Jarenina. Le kje bi jih našli,
so se spraševali na poti, ki jih je kot rdeča nit vodila do cilja. Ponudili so jim
jih KEKEC, PASTIRČEK, SONCE, a pravi ni bil nobeden. Končno so prispeli do
hiške s klobuki, kjer sta se bohotila dva. Le čigava sta? Od vzgojiteljic vendar,
so ugotovili otroci. S sodelavko sva jih spodbudili, da so zapeli pesem IŠČEMO,
IŠČEMO KLOBUČEK. Takrat so zaslišali odmev iz hiše, ki se je glasil: »NAŠLI STE,
NAŠLI STE KLOBUČKE!« Izza hiške so jih prinesle mame otrok, ki so jih zase in
za svoje malčke izdelale na delavnici, kamor sva jih povabili strokovni delavki.
Če so modni ali zabavni, presodite sami, mi pa vemo, da smo bili neizmerno
veseli in srečni, saj smo razveselili svoje malčke, ki so se skupaj z mamami
predstavili tudi na
zaključni prireditvi
in tako popestrili
naš program.
Otroci so se na
prireditev vztrajno
in z navdušenjem
pripravljali, mame
pa so prisluhnile
naši želji ter se vključile v projekt, ki smo si ga zamislili. Tako kot pravi pesem
TAKŠNEGA KLOBUČKA, KOT GA JAZ IMAM, NI NIKJER NA SVETU, NI NE TU
NE TAM, bi lahko rekli tudi otroci: »TAKŠNE MAME, KOT JO JAZ IMAM, NI
NIKJER NA SVETU, NI NE TU NE TAM!« Ponosni smo na naše starše, ki žrtvujejo
svoj čas vedno, kadar jih povabimo k sodelovanju. Upam, da ob tem tudi sami
začutijo notranjo toplino in srečo, ki jo lahko delijo s svojimi otroki v vrtcu.
Leto se ponovno izteka, izreklo se bo mnogo želja in voščil, zato bom tudi
sama izkoristila priložnost ter se ob odhodu v pokoj zahvalila vsem staršem za
zaupanje in vse lepe trenutke, ki sem jih delila skupaj z njimi in njihovimi otroki.
Ponosna sem na prehojeno pot, z vso odgovornostjo sem opravljala
izbrani poklic, ki zahteva človeka z veliko energije, dobre volje in z občutkom
za pripadnost. Vsem otrokom, staršem in sodelavkam pa želim, da tudi v
prihodnje ostanejo tesno povezani, strpni, vztrajni in dosledni pri doseganju
življenjskih ciljev.
Za konec pa še misel Jamesa Freemana Clarka:
Resnično zadovoljstvo izhaja iz nenehne notranje rasti,
iz tega, da smo bolj pravični, iskreni, velikodušni, preprosti, prijazni, dejavni.
To lahko dosežemo
le, če vsakdanje delo
opravimo po najboljših
močeh.
Hvala ter srečno,
zdravo in uspehov
polno novo leto
2014!
24
KO ZORIJO JABOLKA …Alenka Truntič
V okviru načrtovanih naravoslovnih dni so učenci prvih razredov OŠ Pesnica
in Pernica obiskali Sadjarski center v Gačniku. Prvi oktobrski dnevi so bili
sončni, sadje je bilo že skoraj pobrano in pospravljeno v skladiščih. Vodja
centra, ga. Biserka Donik Purgaj, je prijazno sprejela skupino prvošolčkov in
jim na zanimiv način približala pridelavo sadja, vzgojo novih sort, varstvo rastlin
pred boleznimi in neugodnimi vremenskimi pojavi.
Otroci so med sprehodom po sadovnjaku spoznali različne sadne vrste ter
ugotovili, da v sadovnjaku ne raste le pečkato sadje, kot so jablane in hruške,
ampak tudi koščičasto sadje, kot so češnje, breskve, marelice. Po zanimivem
sprehodu ob ribniku, ki služi namakanju sadovnjaka, so odkrili še orehe in
lešnike ter tako spoznali tudi lupinasto sadje. Seveda so zlomili lupino in
poskusiti okusna jedrca, kar je bilo za male radovedneže posebno doživetje.
Gospa Biserka jim je odgovarjala na številna vprašanja, ki so se porajala v
otroških glavicah. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi vremensko postajo,
protitočne mreže ter sadjarske stroje in orodja.
Po tako dolgem sprehodu skozi sadovnjak se je prilegla sadna malica –
otroci so okušali različne sorte jabolk. Obisk Centra so prvošolčki zaključili
s pokušnjo jabolk s prijetno osvežujočim okusom ter se polni lepih vtisov in
bogatejši za nova spoznanja vrnili v šolo.
Jabolka, ki zorijo v sadovnjakih Sadjarskega centra Gačnik, so v šoli na
jedilniku tudi v okviru evropskega sistema razdeljevanja sadja in zelenjave v
šolah – sheme šolskega sadja in zelenjave. Otroci s pomočjo tovrstnih obiskov
pridobivajo tudi spoznanja o vsestranskem pomenu jabolk v prehrani. Ljudski
rek: »Eno jabolko na dan prežene zdravnika vstran« se v otroških glavah vse
bolj uveljavlja, njegov nauk pa še posebej velja, če je sadje iz bližnje okolice.
Za prijetno, zanimivo, poučno in koristno preživet dan se gospe Biserki Donik
Purgaj iskreno zahvaljujemo in si želimo še podobnih srečanj. Sadjarskemu
centru se zahvaljujemo tudi za darovana jabolka učencem v oktobru in novembru.
IZOBRAŽEVANJE
ODPRTJE OTROŠKIH IGRAL V CENTRU PESNICEMarina Lorbek
Čas brezskrbnih otroških dni je za mnoge najlepši
čas našega življenja. Dnevi brezskrbnosti, smeha
in veselja so še lepši, če jih lahko skupaj preživimo
vse generacije. Da pa ni dan enak dnevu, se lahko
danes vse generacije odpravimo preživljati proste
trenutke na kraj, ki je za otroke pravi mali raj – torej
na otroška igrala »Zlati sonček« v center Pesnice
pri Mariboru.
Kot smo že poročali, je v nedeljo, 2. junija 2013,
mlado društvo Pesniški veseljaki v centru Pesnice pri
Mariboru uspešno izvedlo dobrodelno prireditev »S
25
IZOBRAŽEVANJE
SRCEM ZA OTROKE«. Z mnogimi glasbenimi izvajalci, kot so Ansambel Melodija,
Naveza, Viničarji, Natalija Verboten, Skater, Alfi Nipič, Šank kvintet, Neuvirtovi
Štajerci, Mladi Prijatelji, Oktet Pesnica, ansambel Dinamika, Brloga, Luka Škofič,
Mitja Podlesnik in drugi, ter z voditeljema Rudijem Matjašičem in Stašo Berus
smo marsikomu polepšali nedeljski popoldan. Ekipa organizacijskega odbora,
v katerem so bile družine Lorbek, Škrlec, Hojnik, Buser, Žižek, je imela tudi
podporo Občine Pesnica, župana Venčeslava Senekoviča, poslanca Marijana
Pojbiča in še mnogih drugih. S prostovoljnimi prispevki, srečelovom in vsemi
drugimi donacijami in sponzorskimi sredstvi je zbrala 11.615,00 € za nakup
otroških igral za naše otroke.
Po prireditvi smo skrbno in preudarno pretehtali vsako možnost in soglasno
sprejeli odločitev, da naročimo igrala z vsemi potrebnimi certifikati in z
izpolnjenimi zahtevanimi standardi. Zaradi slednjega smo imeli poleg transporta
in izbire lokacije namestitve igral še mnogo nepredvidenih težav, ampak smo
kljub vsem zapletom dosegli prvotno zastavljen cilj. Spektakularni igralni set
z dvojnim stolpom, ki vsebuje zelo odporne baldahine z zastavami,
lestev, plezalno steno z oprijemki, vrveno lestev, vezni tunel, most, dva
tobogana, gugalnice, več obešal in plezal ter drugih dodatkov, kot sta
krmilo in daljnogled, nam ponuja odlične možnosti za igro.
Uradno odprtje igrala je bilo oktobra 2013. Vonj po slastnih pečenih
kostanjih, topli napitki in pričakovanje v otroških očeh so nam dali
pogum, da smo v mrzlem popoldnevu odprli vrata in tudi uradno predali
v uporabo zunanja otroška igrala »Zlati sonček«. Seveda so nas ponovno
spremljali fantje iz Ansambla Melodija in nas s svojo glasbo ogreli kot
že mnogokrat poprej.
Še enkrat najlepša hvala prav vsem za nesebično pomoč in
sodelovanje!
COMENIUS – KONEC OKTOBRA NA JUGU ITALIJEMaja Milivojević
V času od 19. do 25. oktobra 2013 so štirje učenci: Maša Herzog (8.b),
Eva Hadner (8.a), Jaša Mikić (7.b) in Klemen Kirbus (9.b) ter učiteljice Maja
Milivojević, Nada Godec in Lea Bačnik v okviru mednarodnega projekta
Comenius obiskali IV. CIRCOLO »SAN DOMENICO SAVIO« – ŠOLO v Barletti
(Italija), kjer smo se srečali s partnerji projekta iz Walesa, Danske, Turčije in Italije.
Barletta je mesto s 100.000
prebivalci, od mesta Bari je
oddaljena 60 km. Mesto ima
ogromno znamenitosti; ogledati smo
si katedralo, trdnjavo, galerijo z deli
slikarja De Nittisa, seveda pa smo
videli tudi kip Eraclia, ki je najvišji kip
poznega rimskega cesarstva, saj je
visok štiri metre.
Učence, ki so potovali z nami v
Barletto, smo izbrali po naslednjih
kriterijih: prizadevno in angažirano
sodelovanje v krožku LiteraryClub, ki
je namenjen aktivnostim Comenius projekta (tudi literarno ustvarjanje za šolski
zbornik na temo TheJungleBook); znanje angleškega jezika ter pozitivni odnos
do jezika in vsebin predmeta; določena stopnja zrelosti in samodisciplina;
enakopravno razdeljeni kandidati med spoloma (2 dekleti in 2 fanta). Nastavljali smo se soncu
Eraclio, Collosus iz Barlette
26
IZOBRAŽEVANJE
Pred obiskom smo se člani, ki smo potovali v Barletto, redno sestajali z
namenom, da obnovimo namen obiska, da raziskujemo kulturno, naravno in
zgodovinsko drugačno pokrajino ter da pripravimo načrt obiska in predstavitev
naše šole, vrtca, pokrajine in države.
Pred odhodom smo se sestali s starši otrok in jim razložili vse podrobnosti
potovanja in predstavili pester program aktivnosti v Barletti.
Eva in Maša, osmošolki, sta kljub odsotnosti v tem tednu, pisali test tekmovanja
iz znanja angleškega jezika (IATEFL) in test tekmovanja iz znanja biologije, in
sicer v prostorih osnovne šole v Barletti.
Tako mentorice kot sodelujoči učenci smo nad izvedbo projektnega tedna
navdušeni, saj smo izpeljali vse dejavnosti in uresničili vse cilje, ki smo jih
načrtovali. Nekateri partnerji (Italija, Wales) so nam že potrdili udeležbo na
naslednjem srečanju, ki bo marca pri nas.
Naši učenci predajajo darilo gostiteljem in se zahvaljujejo za sprejem
OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL JE PRA ZNOVALA 230 LETJasna Kunstek
Že ves teden pred prireditvijo ob 230-letnici OŠ
Jakobski Dol so potekale različne dejavnosti: pohod
po hribih Jakoba, kopanje v kopališču Pristan, obisk
knjižnice Rotovž, učenci so spoznavali Avstrijo,
Španijo, Italijo, Grčijo in njihove kulinarike. Na našo
tržnico poklicev smo povabili tudi predstavnike
biotehnične, zdravstvene in gostinske šole.
Skratka, bilo je pestro, zanimivo in poučno. Pri
tem projektu smo sodelovali vsi, saj smo želeli, da
bi se dogodek vtisnil v spomin učencem in staršem.
Letošnjo prireditev smo pripravili v telovadnici,
čeprav po mnenju nekaterih to ni najbolj primeren
prostor za kulturne prireditve. A drugače ne gre.
Okrepljeni z novimi, mladimi,
zagnanimi sodelavci smo pripravili
pevski nastop, odigrali dramski
prizor, pripravili sceno; vse skupaj
pa smo tudi posneli.
Vsebinski osnutek za to
prireditev je bilo težko izoblikovati.
G. Sandi Šijanec, naš glasbenik, si
je zamislil sedem jakobskih gričev,
ki jih obiščejo turisti iz središča
Slovenije in po njih prepoznajo ta
kraj. Težko je bilo vnesti življenje ljudi na teh sedmih
gričih in vse njihove dejavnosti v dvajsetminutno
besedilo, ki je poudarilo
značilnosti kraja. S
poizvedovanjem in
s pregledovanjem
brošur mi je uspelo
ustvariti dialoge, ki so
bili aktualni in humorni.
Likovnik Brane Lazič
se je spretno prilagodil
možnostim in pogojem ter ustvaril praktično
scenografi jo, ki je sovpadala z besedilom. Vse skupaj
pa so povzdignile pevske, plesne in folklorne točke.
Želim povedati tudi to, da je za tako mali kolektiv,
kot je naš, priprava proslave ob takšnem jubileju velik
preizkus angažiranosti, sodelovanja, dogovarjanja in
razumevanja. Če upoštevamo vse pohvale, ki smo
jih prejeli, lahko rečem, da nam je tokrat uspelo.
Pri naslednji pripravi proslave ob obletnici šole pa
lahko sodelavcem zaželim le veliko uspeha, kajti pri
tej smo tisti – nekoliko starejši – sodelovali zadnjič.
27
IZOBRAŽEVANJE
OTROCI VRTCA JAKOBSKI DOL SO OBISKALI KMETIJOOtroci iz skupine Palčki z Lidijo in Vido
Smo otroci iz najmlajše skupine vrtca Jakobski
Dol, ki se imenuje Palčki. Najstarejša je Lara, stara
dve leti, najmlajši je Ethan, star eno leto, vmes smo
še Lovro, Lana, Neža, Emeli, Tinea, Brina in Lia.
Radi imamo skoraj vse dejavnosti v vrtcu, a najraje
listamo slikanice. Gledamo jih po prihodu v vrtec,
po zajtrku, preden gremo na sprehod, še
posebej radi pa jih gledamo ob slabem
vremenu. Najbolj so nam všeč slikanice,
v katerih nastopajo živali, ki jih
že poznamo. To so krave, pujsi,
kokoške, račke, koze, ovce,
muce in kužki. Zraven si tudi
zapojemo pesmice.
N e k e g a s o n č n e g a
oktobrskega dne smo odšli z
vzgojiteljicama Lidijo in Vido na obisk
na bližnjo kmetijo Kirbus. Na poti smo
srečali muce, psička Aja pa nas je glasno
pozdravila. Na kmetiji sta nas sprejela
gospa Milena in gospod Franc. Razkazala sta
nam hlev, v katerem so bili pujsi, krave, kokoške,
na pašniku pa so se pasli še telički. Najbolj glasni
so bili pujsi, kokoške pa so se hitro razbežale po
dvorišču. Vse živali smo si natančno ogledali. Pred
odhodom smo se še posladkali, zato je bila pot do
vrtca nekoliko lažja.
PO JAKOBOVIH SLEDEHMojca Križanec
V OŠ Jakobski Dol imamo v šolskem letu
2013/14 tudi izbirni predmet turistična vzgoja, ki
ga obiskuje 18 učencev iz 8. in 9. razreda.
V okviru omenjenega šolskega predmeta smo
se prijavili na razpis Turistične zveze Slovenije za
projekt Na zabavo v naravo. Priporočila Turistične
zveze Slovenije so bila, da v sodelovanju s turističnim
društvom, krajevno skupnostjo in z domačim krajem
pripravimo dvodnevno vodenje po kraju, ki vključuje
tudi prenočišče.
Naš projekt smo poimenovali Po Jakobovih
sledeh. Pri uresničevanju ciljev projekta nam
pomagajo Turistično-vinogradniško društvo Jakobski
Dol, Aktiv kmečkih žena, Krajevna skupnost
Jakobski Dol, posamezni vinogradniki in dr. Leon
Senčič.
Učenci pripravljajo projekt s pomočjo mentorice
– njihove so ideje, prav tako izvedba. Sodelovali
bomo tudi na tržnici projekta, ki bo aprila ali maja
v Mercator centru v Mariboru. Na stojnici bomo
predstavljali kraj z vsemi njegovimi lepotami. Na
to temo učenci rišejo tudi logotip projekta.
Projekt smo si zamislili kot potovanje po
prelepem Jakobskem Dolu. Vključili bomo
»autarja« Jakobskega Dola, kulturne in zgodovinske
spomenike ter legende, ki se pojavljajo o kraju.
Pot bomo začeli pri »autarskem« stolu z zgodbo
o »autarju« in s pristnim kmečkim zajtrkom. Tako
okrepčani se bomo odpravili na pot s tipičnim
prevoznim sredstvom (ta naj za zdaj ostane še
skrivnost). Pot nas bo vodila od mlina na veter,
mimo pokopališča in muzeja nagrobnih plošč,
Johanesa, Jakobskega dvora, kamnoloma, kapel ob
poti, kužnih znamenj, kleti in zeliščarice do objekta,
kjer bomo prenočili. Tukaj bomo imeli večerjo in
ples čarovnic, spomnili pa se bomo tudi legende
o jakobski čarovnici Jerici Schöpf. Naslednji dan si
bomo ogledali cerkev Sv. Jakoba, kužno znamenje,
križ čarovnic, rejo drobnice in govedi, ustavili se
bomo tudi pri medarju. Na igrišču bomo izvedli
športni turnir. Zadnja postojanka s prigrizkom bo
v vinoteki Žmavc.
Zavedamo se, da si vseh lepot Jakobskega
Dola ne bomo mogli ogledati v tako kratkem času.
Česar si ne bomo mogli ogledati letos, si bomo v
naslednjem šolskem letu.
28
IZOBRAŽEVANJE
PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ PESNICAUčiteljici in vzgojiteljica 1.r.
Poletje se je počasi bližalo h koncu in vse bolj se je približeval prvi šolski
dan, ki so ga bodoči prvošolčki nestrpno pričakovali. Na OŠ Pesnica se je prvi
šolski dan za prvošolčke začel nekoliko kasneje kot za ostale šolarje. Zbrali so
se pred šolo, kjer smo jih sprejeli g. ravnatelj in učiteljice. Šolarje je čakala prva
preizkušnja, in sicer skok v šolo, ki jo bodo obiskovali. Po uspešno opravljenem
skoku smo se zbrali v razredu, kjer so sledile prve uganke in naloge. Obiskala
sta nas tudi Lili in Bine, razredni maskoti. Po uspešno opravljenih nalogah
smo skupaj zapeli. Prvošolčki so dobili majna darilca in majice, ki nam jih je
podarila Občina Pesnica. Sledila je prva skupna fotografi ja v šoli. Za konec
so se prvošolčki s starši še posladkali v šolski jedilnici. Prvi šolski dan je v
spremstvu staršev hitro minil, v naslednjih dneh pa se je začelo zares. Pa
veliko uspehov v šoli, prvošolčki!
Svet je okrogel in če se ti zdi, da je nekje nečesa konec,
je to morda lahko nov začetek.
(Ivy Baker Priest)
NOVOLETNE DELAVNICE NA OŠ JAKOBSKI DOLKarmen Polič
V petek, 21. 11. 2013, smo na OŠ Jakobski Dol imeli tehniški dan z
novoletnimi delavnicami. Učenci so izdelovali voščilnice, okraske, svečnike …
Pri izdelovanju so uporabljali predvsem naravni ter odpadni material (revije,
časopisi). Ob delu so razvijali ročne spretnosti, ustvarjalnost in krepili občutek
za sodelovanje v skupini. Izdelali so veliko uporabnih izdelkov, iz priloženih
fotografi j pa lahko razberete, da so bili pri svojem delu tudi zelo ustvarjalni.
29
IZOBRAŽEVANJE
SIMBIOZA NA OŠ PESNICA Suzana Herič
V tem šolskem letu smo na OŠ Pesnica izvedli
projekt Simbioza. Osnovno poslanstvo Simbioze je
sodelovanje in prenos znanja med generacijami.
Cilja projekta sta dvig računalniške pismenosti in
zanimanja za učenje e-veščin med starejšimi ter
promoviranje prostovoljstva med mladimi. V projekt
je bilo vključenih 9 prostovoljk iz 9. razreda OŠ
Pesnica in 11 tečajnikov.
Projekt smo izvajali od 21. 10. do 25.
10. 2013 med 16. in 18. uro. Vsak dan
je bil namenjen spoznavanju nove teme. V
ponedeljek smo spoznali osnove računalnika
in delo v programu Word, v torek uporabo
iskalnikov za brskanje po spletu in kako
lahko brezplačno komuniciramo
po spletu, v sredo smo se
naučili, kako deluje elektronska
pošta ter spoznali pravila
elektronskega komuniciranja,
četrtek je bil namenjen spoznavanju
družabnega omrežja Facebook in
ustvarjanju lastnega profi la, v petek pa
je bil poudarek na uporabi mobilnih
telefonov, pošiljanju sporočil, uporabi
fotoaparata in uporabi drugega dodatnega orodja.
Vse delavnice so vodile prostovoljke.
Vsi udeleženci, ki so se vključili v projekt, so ga
tudi uspešno zaključili in ob koncu dobili zaslužena
priznanja. To so: ga. Tilka Cehtl, ga. Fanika Dvoršak,
ga. Darija Mateja Pušnik, ga. Dragica Kocjan, g.
Franc Kocjan, ga. Irena Bašl, ga. Marija Kocbek, ga.
Marjana Košat, ga. Irena Cehtl, ga. Marija Fekonja
in ga. Cvetka Kramberger.
BELA ODEJA
Zima je. Snežinke padajo.
Danes se nič ne lovijo, tiho z neba letijo.Padajo povsod.
Sedajo na okrasne grmiče, na strehe, na okenske police,
na vse stezice, na veje vseh vrst dreves.
Narava spi, počiva, pod belo odejo se skriva,
nabira si novih moči, da vsa sveža na pomlad zablesti.
Betka ŽEL
30
IZOBRAŽEVANJE
SOBOTNA ŠOLA V OSNOVNI ŠOLI JAKOBSKI DOLAlenka Borošak
»Skoraj nikogar ni, ki bi bil povsem brez nadarjenosti. Izobrazba jo odkrije,
pridnost jo nadgradi, značaj jo ohrani« (Goetz).
Ena izmed nalog šole je poskrbeti tudi za učence, ki zmorejo in hočejo več.
Sobotne šole predstavljajo dodatno obliko dejavnosti, namenjene so predvsem
nadarjenim učencem in so del obogatitvenega programa šole. Šola nadarjenim
učencem prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni
pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
V OŠ Jakobski Dol smo 12. 10. 2013 v okviru tedna otroka in vključitve
v projekt Dvig kakovosti znanja pri pouku in dela z nadarjenimi učenci izvedli
sobotno šolo za nadarjene učence, vendar so se delavnic lahko udeležili tudi
ostali učenci.
V sobotni šoli je bila učencem z raznovrstnostjo ponudbe omogočena
svobodna izbira vključitve v delavnice. Delo je potekalo po principih in metodah,
ki vključujejo višje oblike mišljenja, vzpodbujajo ustvarjalnost, samoiniciativnost
in podpirajo notranjo motivacijo nadarjenih učencev.
Program, namenjen učencem od 5. do 9. razreda, je bil usmerjen v celostni
osebni in socialni razvoj otroka. Ponudba dejavnosti je bila pestra, organizirali
smo več različnih delavnic, v katere so se učenci vključili glede na lastne
interese, sposobnosti, zanimanja in želje. Vsak učenec si je izbral delavnico,
v kateri je pridobival in poglabljal svoje znanje. V delavnicah so se ustvarjale
možnosti za druženje učencev, medvrstniško sodelovanje, uveljavljal se je
mentorski odnos med učenci in učitelji. Teme niso bile vezane na pouk – bile
so zahtevne, privlačne in vznemirljive. Sodelovanje v delavnicah je učencem
omogočilo doživljanje uspešnosti, za svoje delo so bili nagrajeni, spoznali pa
so tudi, da je lahko v šoli zabavno ter poučno hkrati.
Delavnice, v katere so se učenci vključevali prostovoljno:
1. delavnica: Izdelava punčk iz cunj – v okviru projekta Unicef (vodja: Irma Peran),
2. delavnica: Jakob nekoč in danes (vodja: Mojca Križanec),
3. delavnica: Kvizi in uganke (vodja: Alenka Borošak),
4. delavnica: Revščina in socialna izključenost (vodja: Štefka Kocjan Miuc),
5. delavnica: Ob 230-letnici šole (vodja: Nada Šiling).
Učenci so pokazali visoko stopnjo motiviranosti za takšno obliko dela, kar
dokazuje tudi dobra obiskanost delavnic. Delo v sobotni šoli so pozitivno
sprejeli, bili so sproščeni, aktivni, pokazali so veliko interesa, se zabavali ter
se naučili veliko novega in praktičnega.
ŠOLSKI PREVOZI V OBČINI PESNICAKarmen Kotnik
Pravica do brezplačnega prevoza osnovnošolskih otrok je urejena v 56.
členu Zakona o osnovni šoli, način financiranja prevozov pa urejata 81. in
82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Na
podlagi sprejete zakonodaje imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci,
katerih prebivališče je oddaljeno več kot štiri kilometre od matične osnovne
šole. Zagotovljen morebitni višji standard prevozov je v pristojnosti Občine.
V letošnjem letu smo z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za
opravljanje šolskih prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Pesnica
v šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016 izpeljali javni razpis
za oddajo javnega naročila storitev po odrtem postopku. Okvirni sporazumi
so bili sklenjeni na podlagi najugodnejših cen in referenc s štirimi prevozniki,
ki od 1. 11. 2013 izvajajo šolske prevoze na območju Občine Pesnica po
naslednjih sklopih:
• OŠ Jarenina: Ipis Polanc, Sonja Polanc s.p. in Tajhman Tours, d. o. o.;
• OŠ Pesnica: Tajhman Tours, d. o. o., in Arriva Štajerska, d. o. o.;
• podružnica OŠ Pernica: Prevozi Ribič, Ribič Vinko s.p.;
• OŠ Jakobski Dol: Tajhman Tours, d. o. o.
V šolskem letu 2013/2014 bomo za prevoze v tri osnovne šole in podružnico
v Pernici ter za druge posebne prevoze iz proračuna Občine Pesnica odšteli
preko 231.000,00 €. Na seznamu vozačev je 362 otrok.
S prevozi pokrivamo kar 301,47 kilometrov občinskih, državnih in javnih poti.
Kljub težki finančni situaciji v državi in občinah, v Občini Pesnica na področju
šolskih prevozov zagotavljamo nadstandardne storitve, saj šolski prevoz
zagotavljamo vsem otrokom, katerih starši so izpolnili izjave, da bodo njihovi
otroci koristili šolske prevoze v šolo in nazaj. Žal na podlagi opravljenih analiz
izvajanja prevozov v mesecih novembru in decembru ugotavljamo, da možnost
brezplačnega prevoza koristi manj otrok, kot je bilo prijavljenih s strani staršev
in šol za potrebe razpisne dokumentacije. To pomeni, da imamo glede na
zasedenost na razpolago prevelika prevozna sredstva, kar posledično povečuje
tudi stroške in onesnažuje okolje.
31
UČENCI OŠ JARENINA V GOZDU Z LOVCEM ROMANOM Melita Šmidhofer
OŠ Jarenina se nahaja v prelepem okolju v
Slovenskih goricah. Učenci, ki jo obiskujejo, uživajo
velik privilegij, saj so vsak dan v neposrednem stiku
z naravo. V kraju Jarenina deluje nekaj društev, s
katerimi sodeluje tudi šola. V letošnjem šolskem letu
smo obudili sodelovanje z LD Pesnica-Jarenina, ki
je pred leti že živelo, a je nekako zamrlo.
V tem šolskem letu smo z učenci 1. triade začeli
izvajati celoletni projekt ŽIVIM ZDRAVO Z NARAVO.
Projektni dnevi so potekali prve petke v mesecu,
njihov namen pa je bil učence seznaniti z novimi
znanji, spoznanji in spretnostmi v neposrednem stiku
z naravo. Poudarek je bil na ekološkem osveščanju
otrok in na gibanju.
8. 11. 2013 smo izvedli drugi projektni dan.
Povezali smo se z LD Pesnica-Jarenina. Prijazni
starešina g. Igor Pahor je prisluhnil našim željam in
pričakovanjem o izvedbi tega dne. K nam je prišel
lovec in čuvaj, domačin g. Roman
Šparl. Otroci so ga nestrpno pričakali
na šolskem igrišču in se njegovega
obiska zelo razveselili. Večina otrok
se je z njim srečala prvič, nekateri
pa so ga že poznali, saj je g. Roman
Šparl domačin, član LD že 26 let,
mentor pripravnikom, med katerimi
so tudi mame, očetje, strici in tete
naših otrok ter stanski kolega njihovih
dedkov. Najprej nam je predstavil LD
Pesnica-Jarenina, njihove člane (še posebej so
ponosni na tri članice) ter vlogo lovca v naravi. Po
uvodnem delu smo se odpravili na
pohod po bližnji okolici lovišča. Med
potjo so otroci veselo stopali ob lovcu
in mu nenehno zastavljali vprašanja.
Najprej smo se ustavili pri krmišču za
fazane. Lovec je otrokom povedal,
da krmišče založijo s koruzo že pred
zimo, saj se divjad le tako navadi, kje
bo našla hrano, ko zapade sneg in se
močno ohladi. Nato smo se odpravili
do solnice za divjad. Nekateri učenci
so jo že videli, ko so bili v gozdu,
a niso vedeli, kako se imenuje in
čemu služi. V bližini solnice smo
našli odpadke, ki smo jih pobrali
in odnesli s seboj. Lovec nam je
povedal, da žal tudi sam velikokrat
najde odpadke v gozdu ter poudaril,
da onesnaževanje okolja zelo
škoduje divjim živalim. Čeprav
učence za odgovorno ravnanje z
odpadki vzgajamo tudi v šoli, so
imele lovčeve besede močan vpliv
na njihovo zavest, tako da so bili
neprestano na preži za smetmi. Pot smo nadaljevali
po strmem hribu, kjer je bilo veliko lukenj. Učenci
so izvedeli, da so to vhodi v rove lisic in jazbecev.
Pod vrhom smo se ustavili pri lovski preži. Otroci
so lahko splezali nanjo in z vrha uživali v prelepem
pogledu na okolico. Čas, preživet z lovcem, je
minil prehitro. Odgovoril je na številna vprašanja,
sprehod pa je bil poln doživetij in novih spoznanj.
Pred slovesom smo se dogovorili, da se bomo
na podobnem učnem sprehodu spet srečali, ko
bo zapadel sneg. V razredu so učenci navdušeno
izražali vtise:
1. razred
• Všeč mi je bilo raziskovanje lukenj jazbecev
in lisic.
• Užival sem pri plezanju na lovsko prežo.
Čisto malo me je bilo strah.
• V gozdu so pred nami bili gozdni
»onesnaževalni« škratki.
• Prvič sem bila na lovski preži. Super je bilo!
2. razred:
Gospod lovec nam je pokazal krmišče za fazane,
srnice, zajce in jazbece. Zgrajeno je iz lesa in koruzne
slame. Srnam so nastavili sol.
Videli smo pet rovov, v katerih prebivajo jazbeci in
lisice. To je pravo malo mesto, saj so rovi pod zemljo
med seboj povezani. Gospod lovec je povedal, da
naši kužki ne smejo v gozd sami, z nami pa lahko
gredo samo na povodcu. Vonj po divjih živalih jih
spodbudi k lovu. Najbolj so nevarni aprila, maja,
junija in avgusta, ko imajo živali mladiče.
Gospod lovec je povedal, da so odpadki v gozdu
za gozdne živali zelo nevarni. Srna je pohodila
IZOBRAŽEVANJE
32
IZOBRAŽEVANJE
ŠOLA, KJE SI DOMA?Mihaela Fike
Prvi šolski dan je za marsikoga izjemno doživetje. Takrat se v marsikom
prepletata veliko pričakovanje in kanček strahu. Ob dnevu starejših občanov, 1.
oktobra, smo v OŠ Pernica povabili dedke in babice ter obujali spomine na šolo,
kakršna je bila nekoč. Skupaj z vnuki so prisluhnili zgodbi, ki na otroku prijazen
in dostopen način predstavi vse dogodivščine, ki jih lahko pričakujejo v šolskem
obdobju. Osrednja nit zgodbe je bila medsebojna povezanost. Skupaj smo
ugotovili, da imata šola nekoč in šola danes nekaj skupnega – obe nas učita
poštenosti, dobrote in strpnosti, kar je dobra popotnica učencem za življenje.
Nas odrasle pa spomni, da imamo majhne otroke, ki bodo v prihodnosti postali
veliki ljudje. Z dobrimi mislimi smo pričeli delavnico, na kateri smo izdelovali
šolske tablice, podobne tistim, ki so jih imeli nekoč v šoli, le da so bile naše
zanimive in vabljive že na prvi pogled. Imeli smo se lepo in v prijetnem vzdušju
je delavnica tudi letos minila prehitro.
pločevinko, ki se ji je nataknila na nogo. Ker ni mogla hoditi, je poginila. Poginil
je tudi srnjak, ki se je zapletel v plastično mrežo. Da bi vsaj malo pomagali,
smo si nataknili rokavice in pobrali smeti v gozdu.
3. razred
• Všeč mi je bilo, da smo hodili po gozdu. Veliko novega sem izvedela.
• Današnji dan sem preživela zelo lepo, saj je ta lovec zelo simpatičen.
• Všeč so mi bile jazbečeve luknje in plezanje na prežo.
• Veselim se že, ko bomo z lovcem hodili po velikem snegu.
• Veliko novega sem izvedela in se naučila. Lovec je bil prijazen.
• Vesela sem, da smo s sošolkami pobrale smeti.
• Ta dan je bil najboljši v mojem življenju. Mislim, da je bil poučen in
zabaven.
• Nisem vedel, da imajo jazbeci brloge.
Sodelovanje šole in lovske organizacije se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.
Učno-vzgojne vsebine v osnovni šoli se velikokrat navezujejo na naravo in okolje.
Menim, da je prav, da šola in lovska organizacija na tem področju sodelujeta,
saj lahko obe pripomoreta k izobraževanju in vzgoji otrok za življenje, za stik
z naravo in z okoljem.
LD Pesnica-Jarenina, g. Igorju Pahorju in g. Romanu Šparlu se iskreno
zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri izvedbi projektnega dneva.
33
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna
izpostava Pesnica in Zveza kulturnih društev občin
Kungota, Pesnica, Šentilj sta v sodelovanju s Kulturno-
umetniškim društvom Peter Golob Jakobski Dol
organizirala že 33. likovno kolonijo Paleta, ki je bila
v soboto, 14. septembra 2013, v Jakobskem Dolu.
Paleta je tematsko opredeljena likovna kolonija
izbranih likovnih ustvarjalcev z območja severovzhodne
Slovenije. Na Paleti 2013 so ustvarjali: Vidka Borko,
Marjana Cmager, Igor Dacinger, Tamara Dolšak,
Branko Gajšt, Jožef Horvat, Sabina Hvastja, Jožica
Kerenc, Klara Kostešić, Katja Kozjek Varl, Alen Krajnc,
Milena Martinjak, Zdravko Patty, Dragica Petek,
Stanislav Pleteršek, Stanko Rijavec, Bojana Senekovič
Šauperl, Irena Skotnik, Jasna Šošterič, Andrej Velikonja
in Anica Vrezner.
Likovno srečanje smo v dopoldanskem času odprli
z razstavo likovnih del, ki so nastala na lanski koloniji.
O likovnem gibanju Paleta je spregovoril profesor
Alen Krajnc, ki je idejni in strokovni vodja projekta,
koncert Jake Mihelača na kitari pa je v razstavišče
poleg likovne vnesel še glasbeno umetnost.
Umetniki so preživeli dan v Jakobu in nastal je
pester izbor tematsko obarvanih likovnih del, ki
bodo na ogled postavljena predvidoma v začetku
prihodnjega leta, ko bo izšel tudi katalog letošnje
Palete s fotografijami nastalih del.
TEMATSKO SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENSKE NAPITNICE IN PODOKNICE Sabrina Hudales
V soboto, 12. oktobra 2013, so v telovadnici Osnovne šole Pesnica pri
Mariboru zazvenele izvirne slovenske napitnice in podoknice.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica
in Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, ki organizirata
tradicionalno srečanje moških pevskih skupin, želita z razpisom srečanja
skupine spodbuditi, da v svojem okolju najdejo kakšno izvirno in manj znano
napitnico oz. podoknico. Prvo tematsko srečanje moških pevskih skupin
Slovenske napitnice in podoknice je bilo leta 1997, kar pomeni, da je bilo
letošnje srečanje že sedemnajsto po vrsti.
Na začetku prireditve je spregovoril Andrej Koren, predsednik Zveze kulturnih
društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj; nastopajoče in poslušalce pa je
nagovoril tudi župan Občine Pesnica, Venčeslav Senekovič. Nastopilo je 15
moških vokalnih skupin: Pesniški oktet Društva za kulturo, turizem, šport in razvoj
ŠTIBL Pesnica, Štajerski koledniki KD Hajdina, Vokalna skupina Šentanel KD
Šentanel, Moški pevski zbor KUD Gabrijel Kolbič Zg. Velka, Moški pevski zbor
DU Duplek, Oktet Tinje KUD Oton Župančič Tinje, Moški pevski zbor Viharniki
DU Mežica, Vokalna skupina Mavrica KUD Kajuh Jarenina, Moški pevski zbor
Ožbalčki puobi KD Ožbalt, Moški pevski zbor PGD Ravne na Koroškem, Moški
pevski zbor Vuhred Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred, Moški
pevski zbor KUD Mejnik Šentilj, KUD Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska
Bistrica – Polskava, Društvo pevska skupina Prekmurci Tišina in Oktet Dornava.
Strokovna spremljevalka srečanja je bila Valerija Grbić, svetovalka za vokalno
glasbo pri ZKD Kungota, Pesnica, Šentilj. V svoji strokovni oceni nastopov
je med drugim zapisala: »Programi skupin so bili zelo raznoliki, predstavitve
posameznih zasedb pa zelo domiselne, duhovite in šaljive, kar je tudi namen
prireditve. Poudarila bi rada, da se vsako leto prijavi več skupin in da kvaliteta
vsako leto raste, kar me zelo veseli. Skupine so sproščene, pa vendar kvalitetne,
saj vzamejo svoj nastop resno in odgovorno.«
Skupine so zaključile srečanje s skupno pesmijo Majol’ka bod’ pozdravljena.
Po prireditvi je sledilo prijetno druženje. Slovenska pesem je odmevala še
dolgo v noč.
KULTURA
LIKOVNO SREČANJE PALETA 2013 IN ODPRTJE RAZSTAVE DEL, NASTALIH NA LANSKEM SREČANJU
34
KULTURA
BREZ VAS NE BI BILO NAS – VSEM ČLANOM KUD-a PERNICAZdenka Bukovec
Ob koncu leta čas nakloni vsakomur kak dar. Jaz pa vsem podarjam nekaj
lepih misli …
Čas je tisti, ki nas omejuje in nas spremlja od rojstva do smrti. Čas je
vladar toka življenja. Ob koncu leta, ki se nam neusmiljeno bliža, vsak pri sebi
zaključi svoje zgodbe in z novim upanjem, s cilji ter hrepenenji obrne list, da
ga v naslednjem letu popiše z še lepšo pisavo in obogati z še bolj uspešnimi
utrinki življenja.
Tokrat ne bom naštevala števila prireditev v kulturni sezoni 2013, ker tisti,
ki ste se jih udeležili, zagotovo veste, koliko smo jih to leto uspešno izpeljali.
Za nami je torej več kot leto dni uspešnega dela v kulturi. KUD Pernica z
novim vodstvom in z vsemi člani počasi, a vztrajno poganja nove korenine.
Rada bi izkoristila priložnost in nekaj besed namenila svojim članom KUD-a
Pernica, brez katerih društva tudi ne bi bilo. To so ljudje s srcem; ljudje, ki imajo
družine, službe, obveznosti, se šolajo ali delajo karkoli drugega. Pa vendar je
od vsega naštetega vredno največ prav to, da si vzamejo dragocen čas, ga
prostovoljno ter nesebično poklonijo društvu in kraju, v katerem živijo. Poklonijo
ga vsem nam, da lahko ob kulturnih dogodkih in prireditvah za trenutek
pustimo delo in skrbi ter se sprostimo in od srca nasmejimo. Tako se krajani
med seboj tudi spoznavamo, navežemo pristne stike, ohranjamo običaje, se
spominjamo pozabljenega, obujamo staro … Vsi smo ljudje. Ne ozirajmo
in ne obremenjujmo se s tistimi, ki jih srečujemo v medijih, na televiziji, v
časopisih – s tistimi iz tretjega sveta. Ozrimo se raje okrog sebe – kot sosed
na soseda, kot človek na človeka. To smo mi in skupaj zmoremo vse. Naše
društvo je lep dokaz za to, saj deluje že veliko let, bližamo se 100. obletnici.
Člani KUD-a Pernica, vi ste naš ponos in vredni ste spoštovanja.
Vsem članom KUD-a Pernica ter vsem našim občankam in občanom želim
vse dobro v novem letu. Imejte se radi, uberite pravo pot, zdravo in kakovostno
življenje, med in mleko naj se cedita v potokih, veliko uspeha, sreče, veselja
in pozitivnih misli. Srečno 2014!
CITRE IN PESNada Svetina
Minevata dve leti, odkar sem dobila citre. V tem času se je veliko zgodilo,
kajti upokojenci skušamo v času, ki nam je preostal, narediti vse, česar prej
nismo uspeli.
Zakaj sem začela igrati citre v teh letih? Ker sem si neizmerno želela psa,
ki bi mi delal družbo, s čimer pa se vsi v naši hiši niso strinjali, zato sem se
pod vodstvom učiteljice Doroteje začela učiti igranja na citre. Koliko ur sem
prebila zraven njih, da je katera izmed meni ljubih slovenskih ljudskih pesmi
zazvenela vsaj malce spodobno, ne povem, ker je učenje v zrelih letih veliko
težje kot v mladosti. Vendar pa, kot pravi pregovor, kjer je volja, je tudi pot. In
pot je lahko včasih tudi zabavna, prijetna. Če pa se prikrade gospod dolgčas,
ni več ne volje, ne poti. Dovolj sem trmasta, da se to ni zgodilo.
Veliko ljudi meni, da se je treba učiti, ko si še mlad. Glede na svoje dolgoletne
izkušnje v prosveti se z njimi strinjam. Toda v letih, ko naj bi bilo pridobivanje
novih znanj in spoznanj nepotrebno, bi se morali truditi, da ostane želja po
pridobivanju novih znanj čim bolj prožna. Prav v teh letih je namreč čas, da
uresničimo želje in se lotimo tistih dejavnosti, za katere prej nismo našli časa.
Ljudje v zrelih letih moramo delati kaj novega, zanimivega, spodbudnega, kajti
le to nam dviguje samozavest, krepi duha in daje vrednost času. Moramo
se truditi, da ostanemo zdravi v duhu in telesu, saj je prav to smisel življenja.
Moje citre danes zvenijo lepo; rada igram slovenske ljudske pesmi, ki so
neizmerna zakladnica milozvočnih, čudovitih melodij, ki razveseljujejo uho, srce
in dušo. Moja učiteljica me vidi bolj poredko, pa ne zato, ker ne bi želela, pač
pa zato, ker imam vsaj trideset skladbic, ki jih moram še veliko vaditi, da jih
bom zaigrala popolno. Zato pa je potrebno veliko vaje, preigravanja in časa,
ki pa ga glede na vse obveznosti nimam.
V tem letu sem imela tudi nekaj nastopov. Ne govorim o celovečernem
koncertu, tega verjetno nikoli ne bo, pač pa o kakšni dopolnitvi ob krajevnih
prireditvah, največkrat pa sem na citre zaigrala v domačem krogu. V Domu
upokojencev smo pevke ljudskih pesmi z domačimi pesmimi razveseljevale
stanovalce, med našim programom pa sem zaigrala tri skladbice, da so si
35
KULTURA
pevke malo oddahnile. Tik pred novim letom smo imeli v naši kulturni dvorani
žive jaslice. Nastopile so razne pevske skupine, med branjem lepih misli pa sem
igrala božične napeve. Sodelovala sem tudi na medgeneracijskem srečanju,
ki so ga pripravile članice Društva Drava iz Maribora.
Trema je na nastopih še prisotna in bo verjetno tudi ostala, toda le z javnim
nastopanjem se je bom vsaj malo otresla.
Igranje na citre ob petju mojih pevk pa ne bo šlo tako zlahka. Ljudsko petje
je glasno petje, strune na citrah pa so preveč nežne, zato je potrebno ozvočenje.
Smiselno bi bilo, da bi igrala samo refren, toda res bomo potrebovale veliko,
veliko vaj, da bo to uspešno izvedeno. Seznanjena sem, da ljudje ob petju
ljudskih pesmi praviloma niso imeli spremljave, zato bom verjetno opustila
misel na spremljavo ljudskega petja.
In zdaj še najpomembnejše: tudi kužka imam! Želja se mi je uresničila! Tako
je najzvestejša poslušalka, kadar igram na moje citre, postala majhna, prisrčna,
črna pritlikava šnavcerka Pika.
Koliko veselja, radosti in smeha je psička prinesla v najin mali dom, se ne da
povedati. To lahko samo čutim. Vsako jutro se me neskončno razveseli, skupaj
opazujeva sončni vzhod, poslušava ptičje žvrgolenje, gledava, če je že zrasla
kakšna rožica (če je seveda prej ne poje), greva na sprehod ali natančneje,
z njo gre na sprehod moja boljša polovica, mož (ki si je premislil in se ne
bo ločil), potem mi pomaga kuhati, neskončno rada se vozi v avtomobilu,
spremlja me povsod, kjer je le mogoče in opazuje svet. Večer je najlepši čas
za opazovanje čudovitih barv sončnega zahoda, pred spanjem je čas za ogled
nočnega neba, poslušanje tišine na našem malem hribčku … Kako lepo je
življenje, če le gledamo s srcem!
Kdaj je človek srečen in kaj je sreča?
Kakor za koga! Nekaterim pomeni blagostanje, za nekatere je višek sreče,
če imajo veliko denarja, drugi so hvaležni za to, kar imajo, to tudi skrbno čuvajo
in v tem najdejo smisel.
Zdaj pa grem zopet igrat na citre, saj gre Pika spat. Moje igranje je zanjo
čudovita uspavanka, meni pa prežene dnevne skrbi in umiri moj srček.
KULTURNO DOGAJANJE V JAKOBU Franja Senčič
Tudi v poletnih mesecih se je Kulturno-umetniško
društvo Peter Golob Jakobski Dol trudilo osveščati
krajane o pomembnosti domače zgodovinske in
kulturne dediščine ter z glasbo širiti dobro voljo.
Dan pred dnevom državnosti, 24. junija 2013,
smo v sodelovanju z Osnovno šolo Jakobski Dol
odkrili spominsko ploščo lipi, ki je bila posajena v
času vojne za osamosvojitev Slovenije. Kot idejni
vodja in spreten kamnosek se je ponovno izkazal
dr. Leon Senčič. Na prireditvi so sodelovali še
učenci osnovne šole z dramsko uprizoritvijo in s
pesmijo, zapele pa so tudi ljudske pevke Predice.
Povabili smo posebna gosta – veterana vojne za
osamosvojitev, Martina Harca in Milana Robarja,
ki sta z nami delila spomine in občutke na tiste
neprijetne dni. Da je v tistih dneh lipa v Jakobu
pričela poganjati korenine je zaslužen, žal, že
pokojni g. Peter Žavcer, ki jo je
posadil v samem središču kraja.
Ob odkritju spominske plošče pa
je njegova vnukinja, Nika Gosak,
prinesla „kanglico“ vode, s katero
je simbolno pokazala, da bomo še
naprej zalivali in skrbeli za našo lipo,
drevo Slovencev. Prireditev je sklenil
slavnostni govornik, župan Občine
Pesnica, g. Venčeslav Senekovič.
Prepričani smo, da spominska
obeležja v domačem kraju pripomorejo k domovinski
vzgoji in nas hrabrijo za jutrišnji dan.
Hrabro in zavzeto pa se vsako leto celoten kraj
pripravlja na krajevni in župnijski praznik – Jakobovo.
Tudi naše društvo je prispevalo kamenček v mozaik
prireditev, pevke in pevci pa so sodelovali tudi na
prireditvah drugih društev.
V dvorani društva smo od 26. do 28. julija
2013 pripravili že tradicionalno Razstavo mojstrov
domače obrti, na kateri smo si lahko ogledali izdelke
iz marmorja, slanega testa, lesa, kvačkane šale,
umetno cvetje in nakit. Razstavo smo dopolnili še s
starimi fotografijami na temo družina in poroka. Lepo
je bilo opazovati obiskovalce, ki so na razstavljenih
fotografijah prepoznali domače obraze, se čudili
modi izpred sto let – skrinje spominov so se
odpirale.
Osrednji dogodek v sklopu prireditev ob
krajevnem in župnijskem prazniku je že od
nekdaj Jakobova nedelja. Tudi letos nas ni pustila
„hladnih“, saj so temperature dosegle visokih 37
stopinj. Kljub vročemu soncu so Neuvirtovi Štajerci
36
KULTURA
O DELU ŠTUDIJSKEGA KROŽKA SPRETNI PRSTI PODEŽELJA PESNICAMarija Eraković
Pri Zvezi kulturnih društev Pesnica, Šentilj in Kungota v Pesnici že deseto leto
deluje tudi naš študijski krožek. Gre za učenje, ustvarjanje in kvalitetno preživljanje
prostega časa, torej za obliko vseživljenjskega učenja odraslih – projekt sofi nancira
Ministrstvo za šolstvo in šport. Krožka se udeležuje 21 krajank, ki so upokojenke,
kmetice, zaposlene in študentke. Torej gre za medgeneracijsko sodelovanje.
Svoje znanje in izdelke vsako leto predstavimo na razstavah, ki so zelo
obiskane. Dejavne smo tudi v kraju, saj vodimo delavnice na Osnovni šoli
Pesnica in sodelujemo na srečanju otrok na Špičniku, ki ga organizira Javni
sklad kulturnih dejavnosti občin Kungota, Pesnica, Šentilj.
Do desete jubilejne razstave prihodnje leto bomo nekatera znanja in veščine
še obnavljale, predstavile pa bomo tudi nekaj novih znanj. Letos smo se naučile
izdelovati lovilce sanj in se seznanile z novo tehniko izdelave voščilnic – s
pergamano tehniko. Oktobra smo sodelovale v projektu Kvačkarija – obkvačkajmo
stari most v Mariboru. Nakvačkale smo 431 pisanih rožic. Pri omenjenem
projektu smo z veseljem sodelovale, udeležile smo se tudi njegove otvoritve,
ki je bila zelo spodbudna za naše duše in nadaljnje ustvarjanje. 25. novembra
smo na OŠ Pesnica pripravile tri delavnice; izdelovali smo okraske iz slanega
testa, kvačkali rožice in izdelovali lovilce sanj.
Zadnje dni smo spet neutrudno kvačkale, saj so nas organizatorke sejma
ArtMar prosile, da za okrasitev Naskovega dvorca in okolice ter novoletnih
stojnic v vilinskem mestu nakvačkamo lampijončke. Predale smo jim 31 velikih
in 34 malih lampijončkov ter tako prispevale k prazničnemu vzdušju v Mariboru.
Na naših srečanjih bomo še naprej obnavljale nekatera znanja (klekljale
bomo, vezle v različnih tehnikah, izdelovale nakit, rade bi spet delale predmete
iz koruznega ličja), lotile pa se bomo tudi vezenja s križci in še marsičesa.
vabili na prizorišče dogajanja, kot znajo le oni –
ubrano in glasno. Tudi Predice in pevci Mešanega
cerkvenega pevskega
zbora se niso ustrašili
pretopl ih sončnih
žarkov. Pridružila sta
se nam še župan, g.
Venčeslav Senekovič,
ter poslanec državnega
zbora, g. Marjan Pojbič,
in nagovorila zbrane, ki
so potrpežljivo čakali
na postavitev klopotca.
Sestavne dele le-tega
nam je v domačem narečju predstavil Dejan
Lončarič, medtem ko so ga člani TVD Jakob
ponosno dvignili v nebo. Leon Senčič je v opravi
rimskega vojaka opisal kulturo pitja vina v času
rimskih cesarjev in nam prinesel v pokušino tedanjo
pijačo iz vina, vode in zelišč. Ustoličili smo „autarja“
Martina Harca, mladi glasbeniki Nejc Težak, Kristjan
Kmetec in Lucijan Bračko pa so se požvižgali na
vročino in s poskočnimi vižami dokazali, da na
mladih svet stoji.
V jesenskih mesecih člani Kulturno-umetniškega
društva poprimemo za kmečka opravila ter polnimo
kašče in kleti. Ob zimskih večerih pa Vas ponovno
vabimo, da se nam pridružite na kulturno obarvanih
dogodkih Jakoba.
Za ZDRAVJE in za SREČO,za vse UPE, nade, želje,si kupico nalijmo in zaželimo:»BODI SREČNO NOVO LETO!«
Berta Čobal Javornik
37
KULTURA
PALETKA 2013 – OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA V JARENINIAlen Krajnc
Letošnja Paletka je postavila nov rekord v smislu
števila udeležencev. Več kot 60 udeležencev je bilo
razporejenih v osem delavnic.
Novosti v letošnji Paletki sta bili delavnica
izdelovanja lutk iz cunj in delavnica barvnega
linoreza, medtem ko so ostale delavnice sledile
okvirjem, zastavljenim v prejšnjih letih.
Ustvarjalnost, nove ideje, kritično mišljenje in
mladostna energija so imperativi, ki Paletki dajejo
neverjetni naboj, jo postavljajo med tiste prireditve
za šolsko mladino občin Kungota, Pesnica in Šentilj,
ki razbijajo mit o nedejavni in apatični generaciji X.
Paletka dokazuje, da so današnje generacije
mladih pripravljene in sposobne delovati v smislu
napredka, novih idej in ustvarjalnosti. Potrebno jim
je le ponuditi priložnosti.
Šolsko leto 2013 je mednarodno leto nadarjenih
učencev. V tem kontekstu se likovna kolonija Paletka
pridružuje vrsti aktivnosti, ki v naši državi potekajo
na temo nadarjenost in razvoj nadarjenih. Prav vsi
učenci, udeleženi na Paletki 2013, spadajo v to
»kategorijo«, oz. natančneje, so likovno nadarjeni.
Naša prizadevanja bodo v prihodnje še bolj
usmerjena v razvijanje ustvarjalnosti in bogatenje
potencialov udeležencev Paletke na področju
likovne umetnosti in likovne vzgoje.
Vsem udeležencem Paletke 2013 čestitam
za dosežke, mentorjem pa izrekam zahvalo
za sodelovanje in jim čestitam za kakovostno
mentorstvo.
Posebna hvala JSKD občin Kungota, Pesnica in
Šentilj za vso podporo in izvedbo projekta PALETKA,
ki bogati kulturno-umetniški utrip našega okolja.
Slovenska demokratska strankaObčinski odbor Pesnica
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
Ob prihajajočih praznikih Vam in Vašim dragim želimo blagoslovljen in vesel božič ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.Leto, ki prihaja, pa naj Vam prinese mir, zdravje in zadovoljstvo ter izpolni vse vaše želje.
38
KULTURA
ČE PAPIR BI BIL UŽITENMarjana Cmager
Pred nekaj stoletji,
morda pred tremi desetletji,
kdo pomislil bi,
da moral kmet nekoč
bo vsak korak
zapisovati na papir,
ki zadnji čas
pošteno že načenja
njegov notranji mir.
Spanec več ne daje
novih mu moči,
saj vsako leto
dlje v noč bedi:
tabele izpolnjuje,
ure piše,
kdaj kosil je,
žel, oral, škropil,
papirjev goro potrebuje
in veliko let,
če morda rad gradil bi nov objekt.
In kmečka gospodinja?
Reva več ne vé,
kaj je počitek,
ko hodi od urada do urada,
pridobiva razna dovoljenja in soglasja,
da ima vse,
kar je pri hiši,
papirnatno podlago,
ker pretijo ji in grozijo ti,
ki niso kmetje,
iz vseh strani,
čeprav vedo le redki,
kdaj seje se in kdaj sadi.
In tako na večer reveža sedita
vsak na svojem koncu mize.
On ureja papirje in si misli:
»Le zakaj?«
Ona vnaša podatke v računalnik
in sprašuje se:
»Do kdaj?«
Še za nežnosti več časa ni
in vse prevečkrat zaradi papirjev
delo na polju obstoji.
Pa kaj bi to,
v prihodnje kmet več ne bo potreben,
saj hrana dolgo časa že
v laboratorijih zori.
In ne samo v kmetijstvu,
povsod papir življenje nam kroji.
Če papir bi bil užiten,
nasitil bi
3 krat 7 milijard ljudi.
39
KULTURA
• Ekstracena• Ugodniplačilnipogoji• Točnadostavanadom• Konstantnainzanesljivakakovost• Plačilonaobroke
www.ekstraolje.si
NoN-stop, Naroči zdaj!
Skupina ekstra olje d.o.o., Sokolska ul. 46, MB
Ekstraekološkokurilno olje in
peleti
V SPOMINSPOMIN NA NAŠO KRAJANKO TILIKO FILIPČIČSilva Ziner
Prav je, da se naše Tilike, ki se je že poslovila od
nas, spomnim in ji še zadnjič posvetim nekaj besed.
Bila je dobra gospa, zgledna mama in tašča,
pozorna babica in prababica. Ob osebnih praznikih
je svoje otroke vedno obdarila z majhnimi
pozornostmi in tako izpolnjevala besede, ki jih je
večkrat izrekla: »Nekaj jim moram podariti, da bodo
imeli spomin name, ko me več ne bo.«Tilika tudi na
nas, prijateljice, ni pozabila. Na svoj rojstni dan nas
je povabila na kakšen kozarček in prigrizek, da smo
malo poklepetale. V njeni družbi smo se počutile
zelo dobro in sproščeno. Tilika se je spoznala tudi
na oblačila, rada se je urejena udeležila kakšnega
slavja ali prireditve. Večkrat je v šali rekla: »Jaz
ne jem samo z usti, ampak tudi z očmi.« Po njej
smo se lahko samo zgledovale. S Tiliko se je bilo
lepo tudi pogovarjati in obujati stare spomine. V
spominu mi je ostala zaradi dobrote, spoštovanja
ljudi ter pokončne drže. Čas
si je rada krajšala s skrbjo za
rože, z reševanjem križank ter
z branjem dnevnega časopisa.
Njeni sobici sta bili pospravljeni
„kot iz škatlice“, če pa je imela
čas, je rada posedela pri Mirovi
ali Irenini počitniški hišici.
Tilika, jaz in moja družina te
zelo pogrešamo in mislim, da te
tudi tvoji najdražji. Radi postojimo ob tvojem grobu,
ti povemo kakšno lepo misel, prižgemo svečko,
saj vemo, da tam počivaš ti, draga soseda, in tvoj
mož Franc. Naj vama bo lahka slovenska zemlja.
40
IZ NAŠIH DRUŠTEV
PREDICE V CANKARJEVEM DOMU Nada Svetina
Predice smo tudi članice jakobskega Društva
upokojencev. Predsednik tega društva, g. Marjan
Vozič, nas je že pred letošnjim poletjem povabil k
sodelovanju na 13. Festivalu za tretje življenjsko
obdobje. Po dogovorih s Pokrajinsko zvezo društev
upokojencev smo popoldan, na dan otvoritve
Festivala, 1. oktobra, nastopile v veliki Linhartovi
dvorani. Predstavile smo se v kulturnem programu
5. večera pesmi in plesa, namenjenemu vsem, ki
ohranjajo slovenske običaje ali radi pojejo slovenske
ljudske pesmi.
V veliko čast nam je bilo nastopati pred tolikšnim
občinstvom – bilo je nepozabno. Zapele smo dve
pesmi in požele prisrčen aplavz. Predstavilo se je
sedem skupin ljudskih pevcev, dve folklorni skupini
in gostje iz Makedonije. Prireditev je bila pripravljena
in vodena zelo profesionalno – vsi smo se počutili
prijetno in sproščeno.
Festival za tretje življenjsko obdobje je edinstvena
prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna
prireditev v Evropi. Festival je namenjen povezovanju,
izmenjavi idej in ustvarjanju ter posvečen aktivnemu
staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in
uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na
festivalu je vsak lahko našel sebi zanimive vsebine
in načine, da izrazi mnenje, najde nove poti k
izboljšanju življenja starejše generacije in načine,
kako lahko tudi druge usmeri na to pot.
Festival omogoča sodelovanje s civilno družbo,
prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi,
akademskimi in političnimi sferami in tako po svojih
močeh prispeva k trajnostnim medgeneracijskim
rešitvam.
Časovno in vsebinsko se festival navezuje na
1. oktober, mednarodni dan starejših, ter na 3.
oktober, mednarodni dan otroka.
Vse tri dni je bilo na prizorišču festivala
izjemno živahno. Imeli smo številne priložnosti za
prijetno druženje, izmenjavo mnenj ter priložnosti
za promocijo programov, izdelkov in storitev,
namenjenih starejšim.
Prepričali smo se, da ima Slovenija velik
ustvarjalni in delovni potencial v starejši populaciji
prebivalstva. Lepo bi bilo, če bi vsa ta vedenja
in znanja uspešnejše uporabili za dobro vseh
državljanov te naše lepe deželice.
PGD PERNICA IN GZ SLOVENSKE GORICE STA PRAZNOVALA VISOK JUBILEJMonika BUSER
Leto 2013 je bilo pomemben mejnik za PGD
Pernica in Gasilsko zvezo Slovenske gorice.
V soboto, 07. decembra, je Prostovoljno gasilsko
društvo Pernica skupaj z Gasilsko zvezo slovenske
gorice, ki deluje že 30 let, v kulturni dvorani v Pernici
proslavilo 80 let obstoja in delovanja društva.
Skrbno pripravljenega praznovanja visokega
jubileja so se med drugim udeležili poveljnik
Gasilske zveze Slovenije Franc Petek, župani
občin Šentilj, Edvard Čagran, Kungote, Igor
Stropnik, in Pesnice, Venčeslav Senekovič,
ki je imel tudi vlogo gostitelja, saj je že vrsto
let predsednik PGD Pernica. Na povabilo so
se odzvali: prijateljska gasilska zveza Celje,
Gasilske zveze mariborske regije (GZ Maribor,
GZ Ruše in GZ Starše), sosednja Gasilska zveza
Lenart, častni predsednik GZ Slovenske gorice
Valentin Pohorec, častni poveljnik GZ Slovenske gorice
ter poveljnik gasilskega poveljstva Občine Pesnica Jože
Repa, častni poveljnik PGD Pernica Maks Polanec,
gasilska društva GZ Slovenske gorice in pobrateno GD
Gerečja vas, občinski svetniki ter seveda predstavniki
društev v kraju.
Zbrane goste in obiskovalce je najprej pozdravila
in nagovorila povezovalka slavnostne proslave, gospa
Darinka Čobec. Sledila sta nagovora gostiteljev –
predsednika domačega društva, Venčeslava
41
IZ NAŠIH DRUŠTEV
Senekoviča, in predsednika GZ Slovenske gorice,
Sama Vrtina, ki je k besedi povabil tudi častnega
predsednika GZ Slovenske gorice, Valentina Pohorca.
Slednji je zvezi predsedoval od ustanovitve. Zbrane je
nagovorili tudi Franc Petek, poveljnik GZ Slovenije, ter
vsi trije prisotni župani, ki so društvu in zvezi čestitali
ob visokem jubileju.
Program je popestril mešani pevski zbor Canticum
Pernica, ki je pod vodstvom Barbare Gajšek zapel tri
pesmi ter požel bučen aplavz in navdušenje občinstva.
Ob tako visokih jubilejih se spomnimo tudi tistih, ki
so zanje zaslužni. PGD Pernica je podelilo spominske
zahvale ob 80. obletnici, GZ Slovenske gorice pa
spominske plakete ob 30. obletnici.
GZ Slovenske gorice je za dolgoletno, izjemno
uspešno in aktivno delo ter v zahvalo za zelo
pomemben osebni prispevek pri razvoju gasilstva
podelila listino častnega predsednika Velentinu Pohorcu
ter listino častnega poveljnika Jožetu Repi.
Gasilska zveza Slovenije je podelila naslednja
odlikovanja:
Gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli: Alojz
Strnad, Boštjan Frajzman, Janko Žerjav, Slavko Rošker,
Tomaž Senekovič,Vinko Daks. Gasilsko odlikovanje
III. stopnje: Simona Verdnik, Venčeslav Senekovič,
Vida Gruber. Gasilska plamenica II. stopnje: Branko
Senekovič, Jože Dež, Milan Kojc. Gasilsko odlikovanje
I. stopnje je prejelo PGD Pernica.
Praznovanju je, kot vedno, dala svojo glasbeno
noto Mala pihalna godba Občine Pesnica – Neuvirtovi
Štajerci.VELIKA GASILSKA VAJA V PERNICI
Praznovanje visokega jubileja PGD Pernica se
je začelo že v četrtek, 28. novembra 2013, ko je
domače gasilsko društvo organiziralo veliko gasilsko
vajo v središču Pernice. Zbralo se je 83 gasilcev iz
osmih prostovoljnih gasilskih društev z dvanajstimi
vozili. Prisotna so bila PGD Pesnica, PGD Jarenina,
PGD Jakobski Dol, PGD Pernica, iz sosednjih gasilskih
društev pa PGD Jurovski Dol, PGD Lenart in PGD
Malečnik ter pobrateno gasilsko društvo Gerečja vas.
42
IZ NAŠIH DRUŠTEV
IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH IZ ZVEZESamo Vrtin
Člani Gasilske zveze Slovenske gorice, ki zajema devet prostovoljnih gasilskih
društev v občinah Kungota, Pesnica in Šentilj, ter ostali poznavalci razmer,
smo bili nad enostranskim pisanjem v javnosti, ki ga je sprožilo Prostovoljno
gasilsko društvo Paloma Sladki vrh, zgroženi in presenečeni (glej članek v
časopisu Slovenske novice, dne 27. 1. 2013). Namen prispevka, za katerega
je odgovorna peščica ljudi, ki so absolutni krivci za nastalo situacijo, je bil blatiti
bratovščino 700 gasilcev, ki si tega nikakor ni zaslužila.
S svojim odzivom v javnosti smo želeli predstaviti dejstva, nastala v dani
situaciji, nikakor pa nismo želeli blatiti drugih. Po tehtnem premisleku smo
se odločili, da moramo javnost seznaniti z resnico, saj ugotavljamo, da veliko
ljudi iz območja KS Sladki vrh ter občine Šentilj ne pozna resničnih razmer.
Dejstvo je, da je bilo gasilsko društvo PGD Paloma Sladki Vrh iz Zveze
društev izključeno legitimno in zgolj na podlagi ugotovljenih večkratnih kršitev,
ki so trajala že več let. Ker s kršitvami ni prenehalo in društvo kljub opozorilom
Zveze ni ukrepalo zoper odgovorne za kršitve, je bilo februarja izključeno iz
Zveze. Ob tem je potrebno poudariti dejstvo, da je vseh 9 gasilskih društev, ki
delujejo na območju občin Kungota, Pesnica in Šentilj, soglasno sprejelo sklep
o izključitvi. Predhodno je vseh 9 društev tudi soglasno sprejelo stališče, iz
katerega je razvidno, da dajejo vso podporo vodstvu Gasilske zveze in pozivajo
k izključitvi PGD Paloma Sladki Vrh.
Nekateri ljudje v PGD Paloma Sladki Vrh vidijo žrtev. Menim, da je vzrok
za to v nepoznavanju razmer, zato je prav, da je javnost seznanjena, da je za
nastalo situacijo odgovorna peščica vodilnih ljudi v PGD Paloma Sladki Vrh,
saj so grobo kršili pravila, moralno-etična načela ter kodeks gasilske etike,
na kar so bili vedno znova tudi opozorjeni. Številne kršitve so se zgodile že
leta 2005 in so se pojavljale vse do leta 2012.
Gasilska zveza je vodstvo PGD Paloma Sladki Vrh sproti opozarjala na kršitve
in poskušala na miren način blažiti situacijo. Slednje pa je vsakič znova ignoriralo
odločitve Zveze, da zoper odgovorne za kršitve v svojem društvu ustrezno ukrepa.
Kršitve in kljubovanja PGD Paloma Sladki Vrh so prerasla v spor z vsemi
ostalimi gasilskimi društvi v treh občinah, Gasilsko zvezo Slovenske gorice,
Gasilsko zvezo Slovenije in na koncu tudi z Občino Šentilj.
Ker smo želeli preprečiti razpad Gasilske zveze – posledica razpada bi bila
ogroženost požarne varnosti ne samo v Občini Šentilj, temveč tudi v Občinah
Kungota in Pesnica – smo februarju letos na izredni skupščini sporno društvo
izključili iz Zveze, posledično pa je bila s strani Občine Šentilj prekinjena tudi
pogodba z omenjenim društvom za opravljanje javne gasilske službe.
Gasilska zveza Slovenske gorice se seveda zavzema za ponovno delovanje
gasilskega društva iz območja Sladkega Vrha, predvsem iz razlogov
razbremenitve preostalih treh gasilskih društev v občini, ki trenutno opravljajo
javno gasilsko službo tudi na območju KS Sladki Vrh. Seveda pa Zveza, glede
na celotno dogajanje, ne bo v svoje vrste sprejela društva, v katerem se bodo
pojavili ljudje, odgovorni za kršitve.
Z našo odločitvijo se strinjata tudi Gasilska zveza Slovenije in Občina Šentilj.
Upam, da ste iz napisanega spoznali, da za nastalo situacijo ni krivo društvo
PGD Paloma Sladki Vrh, temveč zgolj nekaj vodilnih članov v tem društvu,
saj je bil njihov odnos neprimeren, njihovi osebni interesi pa so se postavljali
nad interese društva.
Gasilska zveza Slovenske gorice je vsa leta soglasno podpirala nekdanjega
predsednika omenjenega društva in ga tudi zdaj, saj je za gasilstvo žrtvoval
veliko časa in dela, kar je bilo 12. 10. 2010 potrjeno tudi na izredni skupščini
Gasilske zveze, kjer je predsednik dobil 100-odstotno podporo volilnih delegatov,
vključno s takratnimi delegati PGD Paloma Sladki Vrh. Takšnega medijskega
blatenja s strani peščice ljudi iz vodstva PGD Paloma Sladki Vrh (prepričani
smo, da ne s strani društva) si ni zaslužil, še posebej ne za stvari, ki niso v
nikakršni povezavi z gasilstvom. Takšno blatenje kaže na nivo, ki si ga resno
gasilstvo, vsaj po našem mnenju, ne zasluži.
SREČNO LETO, ki odhajaš
in ostajaš v verigi časa.
Hvala za vse, kar dobrega si dalo,
ostalo bo v zavesti naši.
BODI SREČNO LETO, ki prihajaš.
V vrtincu časa dobro naj zmaguje!
MIR v svetu naj domuje,
vrelec SREČE ne presahne.
ČAS odteka, kakor reka …
K dobremu poti speljane,
na pragu leta so neznane …
Bodi sreča nam vodnica!
Berta Čobal Javornik
BODI SREČNO LETO 2014
43
IZ NAŠIH DRUŠTEV
AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV PESNICANada Fliser
O p i s a l a b o m
društvene aktivnosti,
ki smo jih izvedli v letu
2013.
Februarja, na dan
pusta, smo pripravili
pustovanje v dvorani
kulturnega doma v
Pesnici. Tu se naši
člani – upokojenci
– počutijo najbolj
domače, zato ob vsaki
prireditvi napolnijo
dvorano do zadnjega kotička in tudi tokrat je bilo tako. Vedno nas obiščejo kurenti, pa
tudi mi se našemimo in tako se vsi skupaj nasmejimo in poveselimo.
Aprila smo proslavili 60 let obstoja društva in organizirali redni letni občni zbor, kar
je bilo zapisano tudi v prejšnji številki Občinskih novic.
Junija smo se s kar dvema avtobusoma odpeljali na izlet. Bilo je enkratno, zanimivo
in veselo. Domov smo se vračali zadovoljni, sproščeni in nasmejani.
Julija smo člani UO in NO pripravili piknik, ki je bil za nas deloven, za vse naše člane
pa zelo vesel in sproščujoč. Pripravili smo ga ob ribniku v Pilčevi grabi. Udeležba je
bila množična – kot na izletu. Udeleženci so bili zadovoljni, zato smo se dogovorili, da
piknik prihodnje leto ponovimo.
Septembra smo pripravili krajši izlet. Tokrat nas je bilo manj, a vseeno dovolj, da smo
potrebovali dva avtobusa. Bili smo v Grosuplju in okolici. Videli smo veliko zanimivosti.
Ker je dvorana v fazi obnove, letos prvič nismo izvedli srečanja za starejše občane. Smo
pa obiskali starejše, ki so osamljeni in bolni, jih skromno obdarili ter jim obljubili, da
bomo letošnje neizvedeno srečanje nadoknadili prihodnje leto. Prav tako smo obiskali
vse, ki stanujejo v domovih za starejše.
Sledil je mesec november in z njim martinovanje, ki ga sicer že tradicionalno
praznujemo v »naši« dvorani, tokrat pa smo se dogovorili z eno od bližnjih izletniško-
turističnih kmetij, da so nam pripravili dobro kosilo in domač mošt. Slednjega je prišel
krstit šef Javnega sklada za kulturne dejavnosti, g. Andrej s skupino. Krst je bil zelo
veličasten, vsi prisotni smo ob njem uživali – g. Andreju in njegovi skupini se še enkrat
zahvaljujemo za tako čudovito prikazan obred. Za pesem, ples in obilo smeha pa je
poskrbel glasbenik Zlatko, zato smo hitro vsi pozabili, kje nas kaj teži ali boli.
V drugi polovici decembra – torej ob zaključku leta – bomo organizirali še zadnjo
aktivnost v tem letu. Obiskali bomo turistično kmetijo pri Benediktu – spremljal nas
bo tudi Zlatko, ki nas bo z glasbo vedre in zdrave pospremil novemu letu naproti.
V okviru našega društva delujeta tudi dve sekciji – STRELSKA in RIBIŠKA.
Strelci imajo lepo urejeno strelišče, kjer prirejajo tekmovanja, ob četrtkih pa strelske
vaje. Zanje so četrtki praznični dnevi, saj se z veseljem zberejo, trenirajo in tekmujejo.
Tekmujejo s šestimi prijateljskimi društvi in dosegajo včasih več, včasih manj točk, toda
to jih ne obremenjuje, saj je najpomembnejše druženje.
Ribiška sekcija ima v Gačniku lepo urejen ribnik, poln ribic. Tekmujejo z bližnjimi in
daljnimi ribiškimi ekipami in posamezno. Na domačem terenu so pripravili 13 ekipnih
tekem in sodelovali na 25 tekmah. Ekipno so dosegli tri prva mesta in drugo mesto
na izbirnem tekmovanju za državno prvenstvo. V ligi druženja je med ribiči prvo
mesto dosegel Srečko Selko, Edi Šprah pa drugo; Šprah je dosegel 2. mesto tudi
na tekmovanju v Kamnici.
Člani našega društva imamo še eno veliko željo in prošnjo – želimo, da bi se našla
lokacija za rusko kegljišče, ki bi si ga uredili sami.
44
IZ NAŠIH DRUŠTEV
AKTIVNOSTI PERNIŠKIH UPOKOJENCEV Vlado Možina
Leto se počasi poslavlja in prav je, da osvežimo spomin na delo in dogodke
v našem društvu v drugi polovici leta 2013.
Eden od pomembnih dogodkov v tem obdobju je bilo vsakoletno srečanje
članov UO treh občin: Zg. Kungote, Šentilja in Pesnice. Organizator tokratnega
srečanja je bilo naše društvo. Srečanja se je udeležilo 62 članov, župani
navedenih občin, predsednik ZPZDU Maribor, g. Franc Lobnik, in tajnica,
ga. Erika Valentan, povabili pa smo
tudi dolgoletno tajnico našega društva,
gospo Dragico Pešl.
V kulturni dvorani v Pernici smo se
zbrali ob 9. uri. Predsednik društva, g.
Peter Ropič, je pozdravil vse prisotne,
jim predstavil našo krajevno skupnost
in dejavnosti, prisotne na tem področju.
Po kratki predstavitvi smo odšli na ogled
servisa in trgovine z vinogradniško in
kletarsko opremo Fabijan. Prisotni so
si z zanimanjem ogledali vinogradniške traktorje, stebre, stiskalnice, črpalke,
škropilnice in polavtomatske polnilce FW, pa tudi drobne uporabne artikle, in
sicer steklenice, zamaške, škarje, škropiva, razno embalažo in še veliko drugih
koristnih izdelkov. Po ogledu smo se odpeljali do Turistične kmetije Protner v
Dragučovi, kjer so nas s skladbo pričakali člani ljudskih godcev 3x2 iz Pernice.
Tam smo si ogledali vinsko klet in prodajni prostor. V gostinskih prostorih
smo se okrepčali z gibanico in degustirali nekaj vrst vina, s katerim nas je za
simbolično ceno pogostil g. Bojan. Z njim že vrsto let lepo sodelujemo. Dobro
razpoloženi smo se vrnili nazaj v Pernico in si ogledali še farno cerkev, ki nam
jo je predstavil župnik, g. Marjan Nemec.
Po ogledu cerkve smo odšli na kosilo v gostilno Kramberger. Ob prijetnem
vzdušju, kramljanju in veselem razpoloženju ob glasbi 3x2 smo srečanje
končali. Prisotni so bili nad organizacijo in programom srečanja navdušeni.
Konec junija smo se udeležili Kresne noči pri Lovskem domu, v sredo,
17. julija, pa smo v okviru krajevnega in farnega praznika pripravili srečanje
in družabne igre pri kulturnem domu in na igrišču v Pernici. Srečanja ZPZDU
Maribor na Poleni v Lenartu se je udeležilo približno 20 članov, septembra pa
smo z lovci LD Pernica pripravili tradicionalni piknik. Lovci so pripravili odličen
srnin golaž, kruh sta podarila ga. Milka in g. Štefan Folnovič, za sladke dobrote
pa so kot običajno poskrbele naše članice.
Oktobra smo doma ali v domovih
starostnikov obiskali naše člane, stare
nad 80 let ter bolne in tiste, ki so
praznovali kakšen jubilej. Vsakemu članu
so bili obisk, topel stisk roke, skromna
obdaritev in kratek klepet v veliko veselje
in zadovoljstvo, saj je tako spoznal, da
ga nismo pozabili.
V soboto, 12. oktobra, smo odšli
na ekskurzijo v Zagreb. Ekskurzije se
je udeležilo 53 članov. V Zagrebu smo
si z lokalno vodičko ogledali najpomembnejše znamenitosti mesta, in sicer
Banske dvore, sabor, kaptol, cerkev sv. Marka, Lotrščak, kamnita vrata, Gornji
in Donji grad z vzpenjačo ter katedralo. Popoldan smo se odpeljali na kosilo
na znano Turistično kmetijo Kezele v Moslavini. Gostitelji so nas pričakali z
glasbo in z več vrst aperitiva. Sledilo je kosilo oz. tako imenovani samopostrežni
Moslavački stol (Moslavačka miza), na katerem je bilo več vrst mesa in raznih
prilog. Ogledali smo si še etnografsko zbirko s preko 400 starimi eksponati in
vinsko klet, v kateri smo degustirali mošt in vino. Zadovoljni, polni lepih vtisov
in doživetij smo se proti večeru vrnili domov.
Na začetku novembra smo se udeležili martinovanja v gostišču Ribičija. Za
dobrodošlico so nam postregli z aperitivom, v nadaljevanju pa smo si privoščili
obilno Martinovo pojedino, pečene kostanje in mošt. Večer je popestril še krst
mošta. Za ples in dobro razpoloženje je poskrbel Duo Safari. Po lepo preživetem
večeru smo sklenili, da se bomo martinovanja udeležili tudi naslednje leto.
ČEBELICE Alojz Očkerl
Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice …
Tako poje znana pesem Lojzeta Slaka. Njegove besede so še kako resnične,
čebele pa so pomembne tudi v našem naravnem okolju, česar bi se morali
zavedati vsi ljudje. Žal pa velikokrat ni tako, saj vedno znova slišimo in beremo,
kako brezvestni ljudje s svojim ravnanjem pomorijo cele družine čebel.
ČD Pesnica in njeni člani se v okolju, v katerem živimo, trudimo s svojim
delovanjem ozaveščati ljudi o pomembnosti čebel. Zelo smo veseli, da je
tudi v OŠ Pesnica zelo dejaven čebelarski krožek, ki ga vodi naša dolgoletna
in uspešna članica, ga. Marija Mlakar, zadnja leta pa ji pri delu v šolskem
čebelnjaku pomaga g. Miran Harih.
Čebelarji se med seboj tudi družimo. Tako se dobivamo na rednih srečanjih
društva, kjer se seznanjamo z aktualnimi temami na področju zdravstvene oskrbe
čebel in z zakonskimi novostmi, ki urejajo področje čebelarjenja. Enkrat letno
pa se člani zberemo ob čebelnjaku enega od članov društva, kasneje pa ob
45
IZ NAŠIH DRUŠTEV
prigrizku in kozarčku izmenjamo izkušnje na področju pridobivanja medu in
drugih zdravilnih produktov čebel ter izdelave izdelkov iz medu.
Prav na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, da bi enkrat letno v vrtcih
in šolah izvedli »medeni zajtrk«, je prišlo do danes vseslovenskega projekta
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ozavešča otroke o pomenu hrane, pridelane v
lokalnem okolju, ter o pomembnosti kmetijstva in čebelarstva v pravilni in zdravi
prehrani. Ta projekt z donacijo medu vsako leto podpremo tudi v ČD Pesnica.
ČZ Slovenije pa je letos poskrbela za promocijo projekta z zgibanko Čebelica
je moja prijateljica, ki so jo prejeli otroci v vrtcih in v prvi triadi osnovnih šol.
Čebelarji smo se udeležili tudi praznovanja 90. obletnice delovanja Zveze
čebelarskih društev Maribor, v kateri je ČD Pesnica zelo dejavna. Za vzorno
sodelovanje je 5 naših članov prejelo jubilejno priznanje.
Ob koncu vabim vse čebelarje, da se nam pridružite v društvu in s tem
krepite naše delovanje.
DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV JAKOBARoman Mulec
Turistično-vinogradniško društvo Jakob je 20. julija 2013 že tretjič uspešno
izvedlo prireditev Dan odprtih vrat naših vinarjev.
Sodelovali so: Vina Senekovič, Vinogradništvo Očkerl Boris in Irena,
Vinogradništvo Lah, Vina Kauran, Vinogradništvo Šlebinger, Vinogradništvo
Kraner – Plateis, Ekološka kmetija Šumenjak, Vina Bračko, Vinogradništvo
Mulec ter Gostilna in vinoteka Žmavc.
Prireditev je bila namenjena predstavitvi vinarjev, njihovih vrhunskih vin in
domačih dobrot. Obiskovalci – bilo jih je preko 300 – so prišli iz Maribora
in okolice, iz Avstrije, Nemčije, veliko pa je bilo tudi domačinov. Obiskovalci
so se na krožno pot odpravili z avtom, s kolesi ali pa kar peš. Odkrivali so
lepote gričev, na katerih se bohotijo vinogradi, ter ugotovili, da naša pokrajina
zelo spominja na italijansko Toskano. Zaradi blagega vetra so se oglašali tudi
številni klopotci – naša etnografska značilnost –, njihova glasba pa je poživela
mirno pokrajino. Obiskovalci so bili navdušeni nad prekrasno pokrajino, našo
kulturo, vrhunskimi vini in kulinaričnimi dobrotami.
Manjkali niso niti predstavniki sedme sile, posebej bi omenil novinarje
avstrijske televizije (ORF). Zanje Slovenske gorice pomenijo enkratno, prvobitno,
razgibano pokrajino, ki po njihovem mnenju v marsičem prekaša »unificirano«
ponudbo njihove vinske ceste. Obširen prispevek o dogajanju v našem kraju
je bil objavljen tako na avstrijski kot naši televiziji.
S prireditvijo smo bili zadovoljni vsi – gosti in gostitelji. Zahvaljujemo se
vsem donatorjem, še posebej Občini Pesnica, za pomoč in zavest, da takšna
promocija vodi k uspešnemu turističnemu razvoju podeželja.
Upam, da smo vas spodbudili, da nas na naslednji prireditvi, 19. julija 2014,
obiščete in se prepričate, da se za tem dogodkom skriva več kot le običajna
vinska prireditev ter da vsi udeleženci in prostovoljci pri organizaciji sodelujejo
z veliko vnemo in s srcem.
DOBRODELNA AKCIJA DROBTINICA 2013 Melita Fras
Ob 50-letnici ustanovitve
Organizacije za hrano in kmetijstvo
pri Organizaciji združenih narodov – FAO – leta 1995 je bil 16. oktober
razglašen za svetovni dan hrane. Na ta dan vrsta organizacij posebej opozori
svetovno javnost na problem lakote in podhranjenosti v svetu. Pravica vseh
ljudi do dostopa do hrane in vode je med drugim zapisana v splošni deklaraciji
človekovih pravic. Hrane je na svetu sicer dovolj, svetovni problem lakote in
revščine pa je povezan z neenakim dostopom do nje.
V okviru svetovnega dneva hrane smo tudi letos v soboto, 19. oktobra,
skupaj z Osnovno šolo Pesnica, Krajevno organizacijo Rdečega križa Pesnica
in Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Maribor pripravili
dobrodelno akcijo Drobtinica. Stojnico s prodajo podarjenega kruha smo
imeli v predprostoru trgovine Tuš v Pesnici pri Mariboru, in sicer med 8. in
46
IZ NAŠIH DRUŠTEV
12. uro. Stojnico smo obogatili z likovnimi izdelki otrok, znaki Drobtinice in
Rdečega križa Slovenije. Kruh so nam podarile: Pekarna Konečnik, kmetija
Folnovič in kmetija Geršovnik. Drobtinica je bila izpeljana z dobrodelnostjo
mladih članov Rdečega križa Osnovne šole Pesnica, mentoric in Krajevne
organizacije Rdečega križa Pesnica. Denar, zbran s prodajo podarjenega kruha
in s prostovoljnimi prispevki, smo namenili za prehrano pomoči potrebnih otrok
v Osnovni šoli Pesnica.
V sobotnem dopoldnevu so stojnico obiskali številni zvesti krajani, starši,
predstavnica Osnovne šole Pesnica, župan Občine Pesnica Venčeslav Senekovič,
predstavnik Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Maribor, donatorji
in drugi.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za sodelovanje in pomoč. Tovrstno
delo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj se že veselimo Drobtinice 2014. »Malo je veliko.«
IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PESNICA – BOGASTVO DRUŽENJA IN SPROSTITVEVera Frajzman
V programu Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica je tudi sklep, da
med letom poskrbimo za druženje in razvedrilo naših krvodajalcev in članov.
Zato smo se 20. julija 2013 zbrali in se z avtobusom odpeljali na enodnevni
izlet v Avstrijo, na drugi konec Štajerske dežele – v Vulkanland. Na avtobusu
se nam je pridružil tudi vodič, g. Bojan Mažgon.
S pomočjo njegove uvodne razlage smo spoznali zgodbo o uspešnem
razvoju podeželja. Največjo znamenitost dežele predstavljajo ostanki štiridesetih
ugaslih vulkanov, kjer se zdaj nahaja 26 vrelcev termalne mineralne vode in
zdravilne vode z enotno znamko Steirisches Vulkanland. Dežela se je razvila
v turistično regijo, znano po svoji kulinariki.
Najprej smo obiskali čokoladico Zotter v Regensburgu. Pogled na stenske
police, naložene s čokolado, očara vsakega obiskovalca. Poskušali smo različne
okuse čokolade, saj izdelujejo preko 300 različnih izdelkov iz čokolade, znanih
po vsem svetu. Nato smo se odpeljali proti gradu Regensburg, do katerega
smo prispeli s pomočjo gondole. Po obisku gradu in njegove zanimive
okolice smo si ogledali še spektakularno predstavo ptic roparic z modernimi
atrakcijami v zraku in na tleh. Po predstavi nas je v dolini že čakal avtobus in
nas popeljal do stare kmečke gostilne Kaufman, kjer nas je čakalo okusno
kosilo in vrček piva. Po krajšem počitku smo se odpeljali v vas Gnaus, kjer
nas je sprejela predsednica društva kmečkih žena in nam predstavila njihovo
društvo. Ogledali smo si razstavo izdelkov, ki jih članice pridno povezujejo s
kulinariko, rokodelstvom in umetniško obrtjo. Ogledu razstave je sledilo še
spominsko fotografiranje in že smo se odpeljali do romarske vasice Stradn,
kjer smo si ogledali tri cerkve.
Ustavili smo se tudi na vinotoču Ratchendorf ter si ogledali čredo kamel
v živalskem vrtu, ki uživajo tudi v družbi drugih živali. Sprehodili smo se po
cvetličnem vrtu do muzeja starodobnih vozil in oljarne, kjer smo si ogledali še
prikaz stiskanja bučnih semen na tradicionalni način. Po vseh ogledih smo se
okrepčali z obilno večerjo. Ob prijetnem druženju je čas hitro minil in poslovili
smo se od gostitelja.
Pot smo nadaljevali proti državni meji. Zahvalili smo se vodiču, g. Bojanu,
ki nam je s celodnevnim vodenjem in z razlago polepšal dan, ter šoferju, g.
Milanu, za varno vožnjo. Bil je prijeten dan, s soncem obsijan in polni lepih
vtisov smo zaključili naš izlet.
47
IZ NAŠIH DRUŠTEV
O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV JARENINAMilka Šrumpf
Ko se leto bliža h koncu, se običajno ozremo nazaj; sploh mi, starejši, takrat
z žalostjo ugotavljamo, da čas prehitro beži, in se sprašujemo, ali smo storili
vse, kar je bilo potrebno. Tako se tudi v našem društvu sprašujemo, ali je bilo
vse opravljeno tako, kot je bilo zapisano v programu dela. Z zadovoljstvom
ugotavljamo, da smo bili kar uspešni.
Februarja smo imeli zbor članov, ki je prinesel nekaj sprememb. Izvolili smo
novi odbor, za predsednika društva je bil izvoljen Branko Perdan. Upravni
odbor si je zadal precej širok program, ki smo ga začeli uresničevati takoj po
zboru članov.
Po prejeti članarini v
začetku marca smo na
Turistični kmetiji Skupek
v čast vseh pomladanskih
praznikov, posebej dneva
žena in materinskega dneva,
organizirali že tradicionalno
prireditev »Pozdrav pomladi«.
Ob raznih priložnostih pa smo
se družili skozi vse leto.
M a j a s m o i m e l i
spomladanski piknik, oktobra
pa kostanjev piknik na
Kmetiji odprtih vrat Pavalec.
Še posebej s kostanjevega
piknika smo odhajali z lepimi
vtisi, saj smo si po kosilu
privoščili pečene kostanje, ki so jih naši člani nabrali kar sami. Domača hiša
Pavalec pa nam je gostoljubno postregla še z mladim moštom, brez katerega
pri pečenih kostanjih seveda ne gre.
Naše društvo vsako leto organizira dva ali tri enodnevne izlete. Junija smo
se odpravili na avstrijsko Štajersko in si ogledali romarsko središče Mariazell
in staro mestno jedro Graza. Povzpeli smo se tudi na grad Schlossberg, od
koder je prav lep pogled na celotno mesto Graz.
Septembra smo obiskali pobrateno društvo iz Čakovca. Ob prijetnem druženju
nam je DU Čakovec predstavilo še zgodovinske znamenitosti mesta Varaždin.
Za zadnji, martinov izlet smo si izbrali obisk Porabja. Izlet je bil namenjen
spoznavanju slikovitega koščka ozemlja na Madžarskem, stisnjenega med
avstrijsko in slovensko mejo, kjer v sedmih vaseh živi okrog 5000 Porabskih
Slovencev. Ogledali smo si Gornji Senik, kjer smo obiskali spominsko hišo
Janoša Kuharja. Preko Dolnjega Senika smo se odpravili v Monošter in si ogledali
baročno cerkev, ki velja za tretjo največjo baročno cerkev na Madžarskem.
V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa, kjer je sedež Zveze
Slovencev na Madžarskem, so nam predvajali film, ki prikazuje način življenja
Porabskih Slovencev v 20. stoletju, v katerem izpovejo lastna doživetja. Ogledali
smo si tudi zgodovinsko-etnološki muzej.
Obiskali smo monoštersko tržnico, se okrepčali in se zapeljali še v Števanovce
do nekdanjega mejnega prehoda, kjer je muzej železne zavese. Ogledali smo
si razstavo o tem, kako so nekoč varovali mejo med Jugoslavijo in Madžarsko.
Polni vtisov o povedanem in videnem smo se odpravili v Cerkvenjak na
Turistično kmetijo Breznik, kjer nas je čakalo martinovo kosilo in pokušina
vin v domači kleti.
Ob dobri hrani, rujni vinski
kapljici in zvokih ansambla
Jurovski gadi smo se veselili
do večera. Izlet je bil lep,
druženje prijetno. Res je bilo
lepo!
Naj še povem, da
Druš tvo upoko jencev
sodeluje z vsemi društvi in
organizacijami v kraju. Skupaj
z Občino Pesnica in KO RK
Jarenina smo oktobra, torej v
mesecu starejših, priredili že
tradicionalno srečanje naših
članov in starejših krajanov
naše krajevne skupnosti,
starih nad 70 let. Ob tej
priložnosti se zahvaljujemo
Občini Pesnica in županu Venčeslavu Senekoviču za sofinanciranje tega
dogodka.
Decembra na domu ali v domovih za ostarele obiščemo in skromno obdarimo
starejše od 80 let, ki so našega obiska vedno zelo veseli.
Naše društvo s Turističnim društvom Jarenina sodeluje tudi na velikonočnem
sejmu, kjer nekateri naši člani delajo cvetje iz papirja in »presmece« za
obiskovalce in našo farno cerkev.
V okviru našega društva deluje kegljaška sekcija, ki je bila ustanovljena leta
2007. V poletnih mesecih naši člani trenirajo in prirejajo turnirje na društvenem
ruskem kegljišču, v zimskih mesecih pa kartajo.
V upravnem in nadzornem odboru smo veseli, da se naši člani radi udeležujejo
izletov in družabnih srečanj, ki jih skrbno organiziramo. Pri tem imamo mnogo
težje delo kot društva iz mestnih okolij, vendar z veseljem opravimo vsak svoje
delo. Pri organizaciji izletov posebej upoštevamo, da smo podeželska populacija
upokojencev z nižjimi pokojninami in se temu tudi prilagajmo.
Pred nami so božični in novoletni prazniki. Našim članom in drugim občanom
Občine Pesnica želimo, da bi jih preživeli čim lepše!
48
TURISTIČNO DRUŠTVO PESNICAPeter Opaka, Melita Fras
V Turističnem društvu Pesnica smo bili od junija 2013 do decembra 2013
ponovno aktivni. Želimo vam na kratko opisati nekaj naših večjih, odmevnejših
akcij in prireditev, ki smo jih organizirali ali pri njih aktivno sodelovali.
Junija smo ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Pesnica pri Mariboru
skupaj s Krajevno organizacijo Rdečega križa Pesnica organizirali pohod iz
Pesnice pri Mariboru v Pernico. Zbirališče je bilo pred hišico Turističnega
društva Pesnica, kjer smo pred odhodom opravili meritev krvnega tlaka. Pot
nas je vodila po obronkih krajevne skupnosti Pesnica pri Mariboru, imeli smo
tudi vmesne postanke. V Pernici so nas prijazno sprejeli ga. Milena Repina,
gospod župnik Marjan Nemec in g. župan Venčeslav Senekovič. Ogledali smo
si cerkev sv. Marjete in poslušali bogato razlago gospoda župnika. Zahvaljujem
se gospodu župniku Marjanu Nemcu in Turističnemu društvu Pernica za prijazen
sprejem, razlago in pogostitev. Za utrujene pohodnike je bil urejen prevoz v
Pesnico pri Mariboru. Zakjuček nadaljnega druženja je bil ob dnevu odprtih
vrat Konjeniškega kluba Pesnica.
21. junija 2013 smo ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Pesnica
pri Mariboru s Konjeniškim klubom Pesnica na ploščadi za trgovino Tuš v
Pesnici pri Mariboru organizirali prireditev Pozdrav poletju. Za dobro voljo in
razpoloženje sta poskrbela Oktet Dolič iz Mislinje in ansambel Klapavuhi iz
Benedikta. Topel večer in prijetna glasba sta na prireditev privabila veliko ljudi.
Na začetku avgusta smo izvedli pohod po naših lepih krajih. Tokrat smo se
odločili, da se peš podamo iz Pesnice pri Mariboru preko Jelenč na Polički
Vrh. Med potjo smo opazovali naravo, živali na pašnikih, se pogovarjali in imeli
vmesne postanke. Pohod smo zaključili s prijetnim druženjem ob dnevu odprtih
vrat Vinotoča Puša. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem družinam: Klos,
Žugman, Jarc - Marko in Mlaker za gostoljubnost ter prijetno in obilno pogostitev.
24. avgusta 2013 smo na ploščadi za trgovino Tuš v Pesnici pri Mariboru
v sodelovanju s Prostovoljnim
gasilskim društvom Pesnica in
Prijateljskim društvom starodobnih
vozil Pesnica izvedli postavitev
klopotca. Na prireditvi so se
predstavili lokalni pridelovalci sadja
in zelenjave (kmetija Marko, kmetija
Ovčar …), ekološki kmetiji Zupanič
in Metz, Turistična kmetija Gaube,
Izletniška kmetija Puša, ogledali
pa smo si tudi starodobna vozila
Prijateljskega društva starodobnih
vozil Pesnica. Prireditev je z razlago
IZ NAŠIH DRUŠTEV
OBČINSKO OCENJEVANJE VINA V JAKOBSKEM DOLU Roman Mulec
Tudi letos je bilo Turistično-vinogradniško društvo Jakob (TVD Jakob) zelo
aktivno.
Aprila smo v Gostilni in vinoteki Žmavc priredili 21. jubilejno ocenjevanje
vin, ki že četrto leto velja za občinsko ocenjevanje vin občine Pesnica. Na
njem je sodelovalo 21 vinogradnikov s 54. vzorci.
Petčlansko strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali: mag. Anton Vodovnik
(predsednik) ter člani Rastko Tement, Tadeja Vodovnik Plevnik, Srečko Šumenjak
in Mitja Trojner. Komisija je pohvalila kvaliteto letnika 2012. Vinarjem je uspelo
»donegovati« vrhunska in kakovostna vina. Razglasitev rezultatov in podelitev
diplom pa je bila julija, ob praznovanju krajevnega praznika.
Najvišje ocene so dosegli:
Med belimi sortami:
- jakobski vinograd za zvrst: 17,80;
- Šlebinger Mirko za beli pinot: 18,20;
- Šlebinger Mirko za sivi pinot: 18,23;
- vinogradništvo Raščan Ignac za laški rizling: 18,17;
- vinogradništvo Ornik Anton za chardonnay: 18,10;
- vinogradništvo Ornik Anton za kerner: 18,13;
- vinogradništvo Mulec za rumeni muškat: 18,27;
- vinogradništvo Mulec za traminec: 18,33;
- vinogradništvo Mulec za sauvignon: 18,27;
- vinogradništvo Trojner za penino: 18,23.
Med rdečimi vini:
- vinogradništvo Šumenjak za modri pinot: 18,27.
Med predikatnimi vini:
- vinogradništvo Bračko za laški rizling – ledeno vino: 19,43;
- vinogradništvo Mulec za sauvignon suhi jagodni izbor: 19,43.
Ocenjena je bila tudi zvrst vina iz jakobskega vinograda, ki je osnovan kot
ampelografski vrt. Zasajen je z različnimi trtami belih in rdečih sort, značilnih za
Slovenske gorice. Med njimi pa najdemo tudi potomke najstarejše – 400 let
stare – trte žametne črnine z Lenta v Mariboru. Vzpenjajo se na lepo urejenih
»brajdah« v središču vasi, kjer domuje tudi autarski stol. Pridelek grozdja je
uspešno čuval autar Harc Martin, skrbnika pa sta bila vinogradnika Perko
Karl in Senekovič Ivo.
49
obogatil poznavalec klopotcev, g. Drago Korade. Na
harmoniko je zaigral mladi harmonikaš. Klopotec je
blagoslovil gospod župnik Marjan Nemec. Prireditev
je uspela in privabila veliko ljudi. Ob dobri hrani:
pesniškem loncu, kruhu iz krušne peči, kozjemu
siru, dobrotah iz kmetij, sadju in pijači smo se družili
do poznih večernih ur.
V mesecu oktobru smo pomagali pri organizaciji
prvega Špricer festa, ki ga je na ploščadi za trgovino
Tuš v Pesnici pri Mariboru organiziralo Društvo
svetega špricerja. Kljub slabemu vremenu in dežju,
se je prireditve udeležilo veliko ljudi, ki so prišli v
Pesnico pri Mariboru iz drugih okoliških krajev in
mest.
16. novembra 2013 smo skupaj s Prostovoljnim
gasilskim društvom Pesnica, Prijateljskim društvom
starodobnih vozil Pesnica, Konjeniškim društvom
Pesnica in Izletniško kmetijo Puša izvedli kostanjev
piknik na ploščadi za trgovino Tuš v Pesnici pri
Mariboru, namen katerega je bil zbrati
sredstva in jih podariti Prostovoljnemu
gasilskemu društvu Pesnica za nakup novega
gasilskega vozila. Pri Konjeniškem klubu
Pesnica je bilo organizirano brezplačno
jahanje. Zadišali so pečeni kostanji in kuhano
vino. Hladen in vetroven popoldan ni privabil
veliko udeležencev na prireditev.
Skozi ves november so potekale aktivnosti
za postavitev umetnega drsališča. Umetno drsališče
ima prenovljeno podlogo, prebarvano ograjo in
nov nap is našega
društva na ogradi, ki
so ga likovno ustvarili
učenci Osnovne šole
Pesnica. V sodelovanju
z Osnovno šolo Pesnica
smo 6. decembra 2013
odprli umetno drsališče in
pripravili miklavževanje na
ploščadi za trgovino Tuš
v Pesnici pri Mariboru. V
prazničnem programu so
se predstavili učenci Osnovne šole Pesnica, sledili
so: svečano odprtje umetnega drsališča, prižig lučk
na božično-novoletnem drevesu, ki ga je opravil g.
župan Venčeslav Senekovič, in blagoslovitev, ki jo je
opravil gospod župnik Marjan Nemec. Prvi drsalci
so tudi preizkusili “ledeno” ploskev. Ob tej priložnosti
se zahvaljujem predsedniku Turističnega društva
Pesnica Tomiju Šabedru, vsem članom Turističnega
društva Pesnica in vsem prostovoljcem, ki so
sodelovali, nam pomagali pri postavitvi umetnega
drsališča in ostalih prireditvah.
13. decembra 2013 smo v sodelovanju z
Osnovno šolo Pesnica organizirali praznični pohod
z lučkami. Zbirališče pohodnikov je bilo pri umetnem
drsališču v Pesnici pri Mariboru ob 17 uri. Toplo
oblečeni, opremljeni z lučkami in dobro voljo smo
se odpravili na pohod po strnjenem naselju Pesnice
pri Mariboru. Bilo je res pravljično. Med potjo smo
se ogreli s toplim čajem in piškoti.
Pred nami so praznični dnevi. Ob koncu vam
v imenu Turističnega društva Pesnica želim veliko
zdravja, sreče, uspehov in lepih trenutkov v
prihajajočem letu 2014 ter, da bi se v novem letu
pogosto srečevali na raznih prireditvah in aktivnostih
Turističnega društva Pesnica in si tako polepšali
kakšen dan.
Več utrinkov o delu Turističnega društva Pesnica
najdete na naši spletni strani: http://www.tdpesnica.
com/, vabljeni k ogledu.
IZ NAŠIH DRUŠTEV
50
ZAKAJ BITI ČLAN RDEČEGA KRIŽAMirko Kurnik ml.
Leti 2012 in 2013 sta verjetno najtežji leti od osamosvojitve naše države.
Socialna stiska, ki sta jo povzročili finančna in gospodarska kriza, je dosegla
stopnjo, ko se lahko vprašamo, če še živimo v socialni državi. Spremenjena
socialna zakonodaja in interventni ukrepi krizo samo še poglabljajo. Dnevno
se izgubljajo delovna mesta, stečaji se vrstijo eden za drugim, socialna stiska
pa je vedno večja. Od leta 2009 do 2013 se je število stečajev v Podravju in
na Koroškem povečalo za več kot 400 % – stečaji preraščajo v trend, ki se
žal vztrajno nadaljuje. Dogaja se vse več krivic, vedno več ljudi je v neopisljivi
stiski in na obzorju ni svetle točke, ki bi dajala upanje in krepila prepričanje v
to, da bo morda bolje. Kapital in interesi brezkompromisno uničujejo dostojno
življenje ljudi in bodo to počeli, dokler bo mogoče. Izdatki za socialno zaščito
se znižujejo hitreje kot v prejšnjih gospodarskih krizah; stopnja brezposelnosti
in neaktivnosti mladih je najvišja doslej. Dejstvo je, da se vsaka kriza konča in
tudi ta se bo enkrat. Zato pa je potrebno s pogumom in brez strahu opozarjati
na krivice in se dnevno boriti, da bo svet, v katerem živimo, boljši, bolj prijazen.
Ob vseh krizah, s katerimi se sooča človeštvo, je potrebno izpostaviti še
naravne elementarne nesreče in katastrofe, ki v zadnjih letih povzročajo
veliko škode, gorja in trpljenja ljudi. Tako se nam narava očitno maščuje za
nepremišljena ravnanja, s katerimi smo povzročili podnebne spremembe. Na
vse apele pomoči iz sveta in Slovenije smo se v krajevnih organizacijah vedno
odzvali in pomagali po naših najboljših močeh.
V preteklem letu je Rdeči križ samo v Sloveniji pomagal 144.863 prebivalcem
tako, da je razdelil 52.277 prehranskih paketov in pralnega praška, razdelil
4.030 ton hrane, omogočil 1.548 otrokom in starejšim brezplačno letovanje na
morju, pomagal 4.425 otrokom s šolskimi potrebščinami in razdelil 915.000
evrov finančne pomoči.
Da lahko izpolnjujemo naše poslanstvo – predvsem pomagati pomoči
potrebnim – pa se moramo iskreno zahvaliti vsem našim članom Rdečega
križa, donatorjem, prostovoljcem, društvom in organizacijam, ki sodelujejo
z nami. Hvala tudi vsem krvodajalkam in krvodajalcem za njihovo humano
početje, s katerim rešujejo življenja. Prav slednjim izrekamo še iskrene čestitke
ob 60-letnici krvodajalstva v Jarenini, vsem občankam in občanom pa želimo
vesel božič in zdravja polno leto 2014.
IZ NAŠIH DRUŠTEV
TRGATEV STARE TRTERajko Rokavec
Kako lepo je biti novinar, ko besede tečejo v vrstice, stavke, članke. Res
je, da je težje, ko moraš pisati črno kroniko in o dejanjih, ki poslabšajo
razpoloženje. Imam srečo, da bom lahko teh nekaj vrstic posvetil nečemu
lepemu – dejanju, ki osrečuje veliko ljudi. Nisem novinar, vendar vam bom v
nekaj vrsticah poskušal približati dogajanje, vredno zavidanja.
Kot vsako leto se je tudi letos v Mariboru zgodil edinstven dogodek – trgatev
stare trte. Turističnemu društvu outar Jarenina je v čast in ponos, da lahko že
vrsto let pomaga pri oblikovanju tega dogodka. Na povabilo organizatorjev smo
s kulinariko podeželja in izvirno domačo kapljico sodelovali tudi letos. Vreme je
ponagajalo z nekaj kapljicami dežja, vendar nas je pogled na veliko število ljudi,
ki jih to ni motilo, razveselil in nam dal vedeti, da jim je trgatev prirasla k srcu.
Turistično društvo outar Jarenina se na ta dogodek dolgo pripravlja. Ženski
del društva več dni peče domače dobrote, še posebej zadnji dan, ko pečejo
to, kar mora biti sveže. Moški del pa se ukvarja s postavitvijo prostora in ostalo
logistiko, ki je ni malo.
Mariborčani in ostali vsakoletni obiskovalci nas že poznajo in lepo je videti
obraze, ki se vsako leto vračajo k naši stojnici ter nas tako spodbujajo in dajejo
motivacijo za nadaljnje delo.
Na trgatvi stare trte je prisotnih veliko turistov, ki z radovednostjo zrejo v
naše domače dobrote, v različnih jezikih sprašujejo naše žene, kakšne izdelke
ponujajo, mi pa jim odgovarjamo z gostoljubnostjo – z dobrotami jih preprosto
pogostimo, za kar so nam neizmerno hvaležni. Njihova hvaležnost nam daje
zagon za nadaljnje delo in to je tisto, kar nas osrečuje. Ob naši stojnici se
pogosto tudi fotografirajo in veseli smo, da se naša gostoljubnost na tak način
širi tudi v svetu
Članom turističnega društva outar Jarenina je v veliko veselje in čast, da
lahko sodelujemo pri tako odmevni prireditvi. Mislim, da so z nami zadovoljni
tudi organizatorji, saj so nas k sodelovanju povabili tudi ob prazniku stare trte,
ki so ga praznovali na Trgu Leona Štuklja. Tudi tam smo s ponudbo presenetili
in razveselili veliko ljudi.
V našem društvu nas je tako malo, pa vendar razveselimo množico ljudi.
Politikov pa je toliko, pa ne znajo razveseliti nikogar …
51
ŠPORT
211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJOMonika BUSER
V OKVIRU PODVIGA »211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJO« JE ULTRAMARATONSKI KOLESAR RADOVAN SKUBIC HILARIJ OBISKAL TUDI OBČINO PESNICA
Slovensk i
ultramaratonec
R a d o v a n
Skubic Hilarij
se je lo t i l
edinstvenega
p o d v i g a
s ciljem v dveh tednih prekolesariti vseh 211
slovenskih občin. Iz srca Slovenije je v slovenske
kraje prinesel zeleno sporočilo, s katerim je želel
opozoriti na pomen povezovanja in varovanja okolja.
V Občino Pesnica je prispel 1. avgusta 2013 ob
19. uri. Pripravili smo mu prijeten sprejem, gostoljubje
mu je izkazal tudi župan Venčeslav Senekovič, ki
je na sprejemu zelenega ambasadorja na skupen
z e m l j e v i d
S l o v e n i j e
simbolično
pritrdil svoj
lipov list in
mu izroči l
darilo – grb
O b č i n e
Pesnica.
DECEMBER JE MESEC OBDAROVANJ IN VESELJA ... Mihaela Horvat
Tako otroci kot odrasli se veselimo vsake lepe besede in stiska tople roke,
pa vendar znajo otroci s svojimi nežnimi obrazki, na katerih se nariše nasmeh,
pristneje izraziti veselje in zadovoljstvo. Zato je tudi letos Konjeniški klub Zlata
Horda iz Pernice poskrbel, da se je Sveti Miklavž pripeljal s konji in kočijo.
Nobena beseda ne mora nadomestiti občutkov, ki jih v nas vzbudijo otroci z
radostjo v očeh. Zato jih bomo z veseljem popeljali s konji in kočijo tudi ob
prihodu Božička in vseh prelepih daril, ki jih bo pripeljal s seboj in so si jih
otroci prislužili s svojo pridnostjo in igrivostjo ...
Ob tej priložnosti vse krajanke in krajane vljudno vabimo na že 17.
tradicionalni blagoslov konjev, ki bo na ŠTEFANOVO, 26.12. 2013, po sveti
maši v Pernici. Vaš obisk vsako leto potrdi, da je bilo delo konjeniškega kluba
Zlata Horda dobro opravljeno.
Tudi naprej si bomo prizadevali, da v Pernici ohranimo prelepe običaje ...
DOM STAREJŠIH IDILA NA TEKMOVANJU V SMEHUŠpela Lubej
Oktobra je bilo v Festivalni dvorani Lent 2. slovensko tekmovanje v smehu,
na katerem so s prav posebno točko v programskem delu nastopili tudi
stanovalci Doma starejših Idila. 84-letni Dušan Šrok, 64-letni Franc Lorenčič
in 61-letni Stanko Zelenik so prikazali dinamično plesno točko. Na odru sta
se jim pridružili diplomirana delovna terapevtka Špela Lubej, ki je bila idejni
vodja tovrstne točke, in animatorka v Domu, Katja Kastelic. Poimenovali so
se IDILIČNIH 5.
Plesna točka morda ne bi bila nič posebnega, če se z njo omenjenim
gospodom ne bi uresničile sanje – nastopati pred številčnim občinstvom.
Njihov nastop je bil poseben tudi zato, ker so gospodje v črnih hlačah, belih
52
ŠPORT
GIMNASTIKA, ZAČINJENA Z LJUBEZNIJO DO NOGOMETA IN GLASBE Uredništvo
Miha Šmigoc je šestnajstletni mladenič iz Pernice, ki obiskuje 2. letnik Prve
gimnazije v Mariboru. Zelo rad se ukvarja z glasbo, je tudi strastni ljubitelj
nogometa, predvsem pa aktivni športnik. Za njim je že dolga in naporna
športna pot, saj se s športno gimnastiko aktivno ukvarja že od svojega
šestega leta. Trenira v Športnem društvu Maribor Center in na teden opravi
5 popoldanskih ter 3 dopoldanske treninge, kar pomeni skupaj skoraj 20 ur
naporne vadbe. Moška športna gimnastika je ena od šestih panog, za katere
skrbi Gimnastična zveza Slovenije. Zajema šest različnih orodij, ki so razvrščena
po naslednjem – olimpijskem – vrstnem redu: parter, konj z ročaji, krogi,
preskok, bradlja, drog. Vseh šest orodij omogoča raznolikost gibanja telesa
v različnih položajih in Miha obvlada prav vse, saj je »mnogobojec«. O svojih
dosedanjih dosežkih ne govori rad, saj meni, da so pravi rezultati v gimnastiki
merljivi le, če si konkurenčen v evropskem in svetovnem merilu. Njegova
skromnost in preprostost je ob doseženih rezultatih zares vredna občudovanja.
Miha je namreč osvojil že številne naslove državnega in pokalnega zmagovalca
v mnogoboju, na posameznih orodjih in celo v absolutni kategoriji ter bil že
večkrat športnik leta Gimnastične zveze Slovenije. Steno njegove sobe krasijo
številne medalje in pokali, med drugim tudi z mednarodnih otroških iger v
Atenah ICG 2010, iz Calgarya, madžarskega Kiskunhalasa, Insbrucka, Brna,
Novega Sada, Bitole, Londona in še iz številnih drugih krajev. Leta 2012 je
bil imenovan za »najobetavnejšega mladega športnika občine Maribor v letu
2011« v vseh športnih disciplinah. Državni reprezentant je od leta 2008,
leta 2012 pa je pri svojih petnajstih letih prvič tekmoval tudi na Evropskem
prvenstvu v moški športni gimnastiki v Montpellieru (Francija). Najpomembnejši
dogodek v Mihovi športni karieri je bil Olimpijski festival evropske mladine
EYOF 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. Kot član Olimpijskega komiteja
Slovenije je zastopal našo državo na spektakularni prireditvi z več kot 40.000
udeleženimi iz vse Evrope, ki sta jo odprla Nizozemski kralj, Wiliem-Aleksander,
in tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Jacques Rogge.
Z dobrim tekmovalnim ritmom je najvišjo uvrstitev dosegel na posameznih
orodjih – delitev 21. mesta na konju z ročaji ter tako za las zgrešil veliki finale.
Prav tako je osvojil solidno 41. mesto med 87 tekmovalci v mnogoboju. Leto
2014 bo za Miho zelo naporno in polno izzivov, saj ga čaka drugo in zadnje
Evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v bolgarskem glavnem mestu, v Sofiji,
takoj zatem pa bo imel priložnost, da se kvalificira na največje tekmovanje v
dosedanji športni karieri – na Mladinske olimpijske igre v Nanjingu na Kitajskem.
Miha je, kot običajno, skromen in ne želi ničesar obljubljati. Pravi le, da bo
naredil vse, kar bo lahko.
Našemu športniku iz Pernice želimo še veliko uspehov na njegovi športni
poti in upamo, da bo ime domačega kraja s ponosom ponesel v svet.
rokavicah in rdečih klobukih, v stilu Michaela Jacksona, uspešno pozibavali
svoje boke in tako ogreli vso zbrano množico v Festivalni dvorani. Gospodje
so že pred nastopom povedali, da imajo morda malo treme, vendar je želja
po tem, da bodo s svojo točko nekoga spravili v smeh, hkrati pa izpolnili svojo
željo, močnejša od treme. Ko so stopili na oder, tudi treme ni bilo več zaznati.
Po nastopu so bili zadovoljni tako nastopajoči kot tudi gledalci. Točka je bila
zanimiva tudi medijem, saj so gospodje po nastopu spregovorili nekaj besed
za Radio Maribor, njihov nastop pa je odmeval tudi v Večeru.
Plesna skupina Idiličnih 5 še naprej 1-krat tedensko pridno vadi, saj bo
kmalu spet nastopila in znova ogrela občinstvo.
53
ŠPORT
NK TEHNOTIM PESNICA Samo DVORŠAK
Članska ekipa NK TEHNOTIM Pesnica, ki jo je treniral Robi Frajzman, je
bila pred koncem sezone 2012/2013 na prvem mestu Štajerske nogometne
lige, vendar ji je bilo administrativno (t. i. lapsus v propozicijah ŠNL) odvzetih
6 točk, zato je ostala brez napredovanja v 3. SNL – vzhod, za kar so igralci
garali nekaj zadnjih sezon. Tudi gledalci na tekmah so nas spremljali in se čudili
našemu napredku. Vendar
za vsakim soncem »pride«
dež, velja pa tudi obratno.
Jesenski del sezone
2013/14 smo začeli z
»zdesetkano« ekipo, kar
je prineslo slabše rezultate,
zaradi spleta okoliščin pa je
odstopil trener Frajzman,
ki pa ostaja v klubu in
pomaga na vseh ravneh,
še posebej pa članskemu
trenerju.
Pred leti smo se odločili
za popolno sodelovanje z
NK JARENINA, kar pomeni,
da igralci prosto prehajajo
iz kluba v klub in da so v
selekcijski proces vključeni po letnikih, kar je za razvoj nogometašev zelo
pomembno. Tako so vse selekcije – U7, U9, U11, U13, U15 – tako v
Pesnici kot v Jarenini. Naše sodelovanje že daje prve rezultate, večje rezultate
sodelovanja pa pričakujemo čez dve sezoni … Uspešno sodelujemo tudi z
NK KUNGOTA in NK JUROVSKI DOL, s katerima imamo podpisano pogodbo
o medsebojnem sodelovanju.
Trenerji v našem klubu – Aleš Gašperšič, Aljaž Babič, Anton Nerat, Zoran
Vajs, Damijan Janžekovič, Robert Frajzman in trener članskega moštva Elvis
Šahmanovič – so pridobili vse potrebne licence in se tudi uspešno izobražujejo
na vseh potrebnih seminarjih. Zahvaljujem se jim za njihov trud in požrtvovalnost.
V tednu praznovanja krajevnega praznika, natančneje, 18. 6. 2013, smo
izvedli 8. DARKOV MEMORIAL – otroški turnir za selekcije U9, U11 in U13.
Otroci so odigrali zanimive tekme, vsi so bili zadovoljni z doseženimi rezultati.
Za hrano in pijačo je poskrbel BAR ŠAMPION. Ekipam smo podelili pokale
in priznanja. Izvedli smo tudi srečelov, na koncu pa izrekli moto turnirja – se
vidimo na 9. DARKOVEM MEMORIALU!
Medobčinska nogometna zveza Maribor organizira zimsko ligo, na katero
smo prijavili vse selekcije. Presenetljivo je, da klubi z zimsko ligo nimamo
nobenih stroškov, saj se vse financira iz proračuna MNZ Maribor.
V zimskem času se vadba izvaja v telovadnicah OŠ Pesnica in OŠ Jarenina,
in sicer: v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Termini so objavljeni na
www.nkpesnica-drustvo.si. Ekipe se v zimskem času udeležujejo turnirjev v
Sloveniji in Avstriji.
Na OŠ PESNICA je do nedavnega deloval tudi nogometni krožek NK
PESNICA/JARENINA. Srečevali smo se enkrat tedensko, vendar je bil
krožek zaradi nemogočega
termina (od 15.45 do
16.30.) začasno ukinjen.
Z ravnateljem se že
dogovarjamo za otrokom
»prijaznejši« termin, ki smo
ga imeli tudi v preteklih
let ih. Upam, da bo
usklajevanje uspešno, saj
bomo le tako vsi zadovoljni
– še najbolj pa otroci, ki
se vadbe nogometa zelo
veselijo.
Vsako podjetje oz.
društvo se razvija, tudi
naše se. Za naš razvoj
pa je nujno potrebno tudi
dokončanje nove tribune
in slačilnic. Trdno smo odločeni, da se bomo v letu 2014, skupaj z Občino
Pesnica, prijavili na razpis Fundacije za šport, kajti samo s pomočjo sponzorstva
oz. donatorstva takšnega projekta ni več mogoče izvesti.
V petek, 22. 11. 2013, smo v BARU ŠAMPION izvedli zahvalno srečanje
za naše sponzorje in donatorje. Predstavili smo jim delovanje NK PESNICA v
iztekajočem se letu in se jim zahvalili za veliko mero družbene odgovornosti, s
katero nam stojijo ob strani. Predstavili smo jim tudi kratkoročne in dolgoročne
cilje ter pripravili degustacijo penine GALA (Izletniška kmetija PUŠA). Nihče
izmed udeleženih ni imel pripomb, kajti vsi vemo, da gospodarski položaj danes
ni zavidljiv in vsi upamo, da se bo izboljšal! Vodilo srečanja je postala misel:
»Zagnano naprej, potem nam še recesija ne bo prišla do živega!«
V teh letih je društvo preseglo načrte, ki so bili zastavljeni pred leti.
V imenu uprave se zahvaljujem vsem staršem, ki pomagajo klubu, vsem
sponzorjem, donatorjem in drugim, ki kakorkoli pomagajo NK PESNICA in
seveda Občini Pesnica – brez njene pomoči ne bi mogli tako uspešno delovati.
Hkrati pa vabimo vse ljubitelje nogometa na ogled tekem, ki bodo odigrane
od 28. marca 2014, in sicer vsako soboto in nedeljo na nogometnem igrišču
v Pesnici. Oglejte si tudi prenovljeno spletno stran www.nkpesnica-drustvo.si,
ki jo oblikuje vodja nogometne šole kluba, Aljaž Babič.
54
ŠPORT
PRVA MESTA PESNIŠKIM RIBIČEM Zofka Krapša
September je za številne ribiče mesec, v katerem se končuje tekmovalna
ribiška sezona. Člani Ribiške sekcije Krap Društva upokojencev Pesnica so v
tem mesecu izvedli troje tekmovanj: Štajerski pokal, tekmovanje v počastitev
meseca starejših občanov in zaključno tekmovanje v Ligi druženja ribičev
upokojencev Zgornjepodravske pokrajinske zveze Maribor.
Tretjega septembra je že šestič zapored potekalo tekmovanje za prehodni
štajerski pokal, ki so ga osvojili pesniški ribiči. Za najtežji ulov se je pomerilo
devet ekip: DU Pesnica, MDI Murska Sobota, DU Starše, MDI Gornja Radgona,
DU Miklavž, DU Kamnica, DU Zagonjiči, upokojenci Policijskega sindikata
Podravje in DU Sladki Vrh, ki so skupaj ujele 223 kg rib. Tekmovanje je bilo
organizirano v štirih sektorjih. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, trije najboljši
ribiči v posameznem sektorju pa so prejeli zlato, srebrno oziroma bronasto
medaljo. Največ ribiške sreče so imeli pesniški ribiči, ki so ujeli 34 kg, dobili
samo deset kazenskih točk in tako prejeli prehodni pokal. Pesniški ribič Branko
Klojčnik je v sektorju A ujel dobrih 12 kg, Franc Meško v sektorju C 7 kg in
Oto Graber v sektorju D 10 kg. Druga je bila ekipa MDI Murska Sobota z 29
kg in tretja DU Starše s 25 kg težkim ulovom.
Tudi na prireditvi ob počastitvi meseca starejših občanov, 12. septembra, so
bili najboljši pesniški ribiči, z ulovom 27 kg in s trinajstimi kazenskimi točkami.
Sodelovalo je osem ekip: prva je bila ekipa DU Pesnica II, druga DU Pesnica
I, tretja DU Miklavž, četrta DU Duplek, peta DU Center in šesta DU Pobrežje.
Sodelovali so tudi ribiči iz MDI Gornja Radgona in ŠDIV Radenci.
Zaključila se je tudi Liga druženja ribičev upokojencev v Zgornjepodravski
pokrajinski zvezi Maribor. Zadnje tekmovanje v lovu rib s plovcem je organizirala
Ribiška sekcija Krap DU Pesnica na ribniku Gačnik. Sicer so bila tekmovanja
v Ligi druženja izvedena na različnih mestih: ob ribniku pri Vegrosu, Miklavški
mlaki, ribniku Gačnik, v Hotinji vasi in v Jelenčah. Na zadnjem tekmovanju
Lige je že tretjič v tem letu prvo mesto dosegla ekipa ribičev upokojencev DU
Pesnica. Druga je bila ekipa DU Tabor, tretja DU Razvanje, četrta DU Kamnica
in peta DU Miklavž. Med ribiči je bil najboljši Srečko Selko, drugi je bil Edi
Šprah, tretji Drago Kutnjak, četrti Vinko Jauševec, peti Ferdo Mavrič in šesti
Jože Selinšek.
Pokali, diplome in številne nagrade so bili podeljeni v gostišču Kramberger
v Pernici, ki je sponzor RS Krap DU Pesnica.
SREČANJE ŽUPANOV SLOVENSKIH OBČINRoman Richter, podžupan
20. novembra je v mariborski dvorani Tabor potekal tradicionalni nogometni
turnir v počastitev praznika dneva generala Maistra. Na turnirju je sodelovala
tudi reprezentanca slovenskih županov in podžupanov, ki je v močni konkurenci
tudi zmagala.
Ob tej priložnosti smo obiskali tudi Jareninski dvor ter kleti Dveri-Paxa.
Občani občine Pesnica, še
posebej Jareninčani, smo lahko na
naš Dveri-Pax še posebej ponosni,
saj nam poleg odličnih vin, zaposlitve
in urejenega okolja, ponuja tudi
neprecenljivo kulturno dediščino, ime
podjetja pa je znano po vsem svetu.
Zbrani župani so bili nad videnim
navdušeni in niso skoparili s pohvalami.
Obiska so se udeležili: Miran
Jurkošek, župan občine Štore; Stanko
Glažar, župan občine Hajdina; Igor
Stropnik, župan občine Kungota;
Slavko Režonja, župan občine Turnišče;
Aco Šuštar, župan občine Vodice; Jože
Kužnik, župan občine Polzela; Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki;
Vlado Pepelnik, občina Ruše; Miha Mohor, strokovni sodelavec SOS ter seveda
župan občine Pesnica, Venčeslav Senekovič, in podžupan Roman Richter.
Podjetju Dveri-Pax želim obilo uspehov pri uresničevanju njihovih pogumnih
načrtov za prihodnost ter čim hitrejšo realizacijo vseh projektov, ki so pred njimi.
55
ŠPORT
UTRINKI IZ MOTORISTIČNE SEZONE PERNIŠKIH ASOVDarko Železnik
Leto se bliža h koncu – tudi MK Perniški asi je motoristično sezono
uspešno zaključil. Januarja smo imeli občni zbor, na katerem smo določili
cilje za novo sezono. Marca je bil naš klub izbran za gostitelja otvoritvene
vožnje motorističnih klubov vzhodne Štajerske, ki pa je žal zaradi neugodnih
vremenskih razmer odpadla.
Prvo nedeljo v maju smo imeli 4. tradicionalni blagoslov motorjev. Kljub
slabemu in deževnemu vremenu se ga je udeležilo veliko motoristov. V
sodelovanju s postajo PP Maribor in reševalca na motorju smo udeležencem
prikazali test varne vožnje na simolatorju in reševanje poškodovanega motorista.
V okviru praznovanja krajevnega praznika smo se udeležili tekmovanja
v kegljanju. Avgusta se nas je nekaj članov odpravilo z motorji v Bosno,
natančneje v Banja Luko, kjer smo ob spoznavanju Bosne in raftingu na reki
Vrbas preživeli štiri čudovite dni.
Seveda smo se vse leto udeleževali tudi različnih motorističnih srečanj v
Sloveniji ter opravili številne vožnje po naši in sosednjih državah.
Novembra smo tudi uradno postali polnopravni člani ZMKS (Zveze moto
klubov Slovenije) in s tem dosegli cilj, ki smo si ga zadali na začetku leta.
Ob koncu leta se zahvaljujemo županu in vsem sponzorjem, ki so prisluhnili
našim željam in nam po svojih močeh pomagali.
Vsem občanom želimo lepe praznike in veliko sreče v letu 2014.
V GAČNIKU ZMAGALI MARIBORSKI RIBIČI UPOKOJENCI Zofka Krapša
Med številnimi prireditvami ob počastitvi občinskega praznika Občine
Pesnica in krajevnega praznika KS Pesnica pri Mariboru je bilo izvedeno tudi
že tradicionalno ribiško tekmovanje ribičev upokojencev v lovu rib s plovcem
na ribniku Gačnik.
Tokrat se prireditelju – Ribiški sekciji Krap Pesnica – ni bilo treba ozirati v
nebo in se zaskrbljeno spraševati, ali bo lepo vreme zdržalo. Sončni, že kar
vroči dnevi so se nadaljevali in tudi 19. junija se je obetal takšen dan. Po
žrebanju štartnih številk in po izrečenih ribiških frazah: »Imaš dobro številko,
tam rade grizejo, jaz imam pa slabo«, ki so postale že ribiška stalnica, so
tekmovalci dobre volje odhajali na svoja tekmovalna mesta. Izkazalo se je, da
so ribe »grizle« povsod, saj je bil skupen ulov težak 267 kg, »šnajdera« pa
med ribiči z dolgoletnimi ribiškimi izkušnjami tudi tokrat ni bilo. Najboljše tri
ekipe so prejele pokale. Z največjim ulovom so se tokrat lahko pohvalili ribiči
MDI Gornja Radgona, a so morali zaradi desetih kazenskih točk prvo mesto
prepustiti ribičem DIM Maribor, ki so ulovili nekaj gramov manj, a so imeli le
9 kazenskih točk. Tretje mesto so s 36 kg zasedli ribiči DU Tabor. Sledili so
jim ribiči ŠDIU Radenci, RD Jelenče, DU Pobrežje, DU Kamnica, MDI Murska
56
ŠPORT
Sobota, PGD Pesnica in Policijskega sindikata Podravje.
Tekmovanje je bilo organizirano v štirih sektorjih. Trije najboljši v posameznem
sektorju so prejeli zlato, srebrno oziroma bronasto medaljo. Največ ribiške sreče
so imeli v sektorju B. Prvi trije so bili: Stanko Novak, MDI Gornja Radgona,
Bojan Frajzman, RD Jelenče, in Milan Škrjanc, PGD Pesnica, ki so skupno
ujeli 36 kg. Drugi po teži ulova so bili s 35 kg tekmovalci v sektorju A: Željko
Mavrič, MDI Gornja Radgona, Venčeslav Ganc, DIM Maribor, in Alojz Reiter,
RD Jelenče. V sektorju C so Branko Najglič, DIM Maribor, Ferdo Mavrič, DU
Tabor, in Jani Koren, ŠDIU Radenci, ujeli 31 kg, na zadnje mesto pa so se
uvrstili tekmovalci v sektorju D: Vinko Trantura, DIM Maribor, Alojz Škorjanc,
DU Tabor, in Božo Habjanič, MDI Gornja Radgona, z 28 kg težkim ulovom.
Pokale in medalje – prispevala jih je Občina Pesnica – je podeljeval župan
Občine Pesnica, Venčeslav Senekovič. K uspešno izvedenemu tekmovanju
je prispeval tudi sponzor, gostišče Kramberger iz Pernice.
Društvo upokojencev Pesnica letos slavi 60. obletnico ustanovitve. V
počastitev visokega jubileja je Ribiška sekcija Krap Pesnica 2. julija izvedla
ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem ob ribniku Gačnik, ki se ga je udeležilo
deset ekip ribičev upokojencev. Štirideset tekmovalcev je ujelo dobrih 283
kg rib. Najboljša je bila ekipa iz Gornje Radgone s 55 kg ulova, a je zaradi
desetih kazenskih točk zasedla drugo mesto. Prvi so bili z devetimi kazenskimi
točkami ribiči iz Društva invalidov Maribor. Tretje mesto so zasedli člani ŠDIU
Radenci. Od četrtega mesta so se zvrstile ekipe DU Pesnica, MDI Murska
Sobota, DU Sladki Vrh, DU Starše, DU Tabor, DU Pobrežje, deseto mesto so
zasedli upokojenci Policijskega sindikata Podravje. Med posamezniki je z 20
kg ulova zmagal Željko Mavrič iz MDI Gornja Radgona.
Tekmovalci so se pomerili tudi v ulovu najtežje ribe. Sedem kilogramskega
»orjaka« je na trnek ujel Venčeslav Ganc iz MID Maribor in bil imenovan za
»Ribiškega carja za leto 2013«.
Medalje in pokale je ribičem upokojencem podeljevala predsednica DU
Pesnica, Nada Fliser.
ZAKLJUČEK MLADIH NOGOMETNIH SELEKCIJ ŠD INTER JAKOBDavorin Rojko
Na začetku julija je na nogometnem igrišču ŠD INTER JAKOB potekal
zaključek mladih nogometnih selekcij.
Ob lepem vremenu in še boljšem vzdušju smo skupaj s starši otrok zaključili
nogometno sezono. Odigrali smo tudi nogometno tekmo, v kateri so se starejši
igralci pomerili z mlajšimi. Rezultat tokrat ni igral nobene vloge, lahko pa povem,
da je zmaga ostala doma. Zaključek sezone sta s svojim prihodom počastila
tudi župan občine Pesnica, g. Venčeslav Senekovič, in poslanec državnega
zbora, g. Marijan Pojbič.
Ob tej priložnosti se ŠD INTER JAKOB zahvaljuje za dobro sodelovanje in
prejeto finančno pomoč za mlajše selekcije.
57
VESELI DOGODKI
MLADOPOROČENCA POLONA ŽABERL IN IGOR SLANA.
Gospa Filomena Ul iz Sp. Dobrenja je v krogu družine, župana Občine Pesnica Venčeslava Senekoviča in Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica praznovala 90 let.
Gospa Štefka Frajzman iz Pesnice pri Mariboru je
praznovala 91 let. Obiskali so jo aktivisti Krajevne
organizacije Rdečega križa Pesnica.
58
VESELI DOGOTKI
Gospod Tomo Kipa, borec NOB iz Pesnice pri Mariboru, je v družbi članov KO Zveze združenj za vrednote NOB, predstavnikov Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica, Društva upokojencev Pesnica, stranke Desus Pesnica in župana Občine Pesnica praznoval 90 let.
Biserna poroka zokoncev DOLAJŠ
iz Pesnice pri Mariboru
Trgatev občinskega vinograda v Jakobu, ki je v upravljanju Turistično-vinogradniškega društva Jakob
59
RAZVEDRILO
RAREBUS (BOJAN KOCBEK)
5 6
REBUSOID (BOJAN KOCBEK)
1 2 3
REBUS (BOJAN KOCBEK)
Rešitve rebusov pošljite najkasneje do 15. marca 2014 na naslov: Občina Pesnica pri Mariboru 39a, s pripisom »Rebusi«.
Za udeležbo v žrebu je dovolj ena pravilna rešitev. Izmed prispelih rešitev bomo izžrebali nagrajenca, ki mu tokratni sponzor »BIO-SAD« poklanja izdelek.
Rešitve rebusov iz prejšnje številke (junij 2013): ledena doba, Aleš Zalar, Polona Hercog, koloradar, mažoretka in malenkost .
Izmed vseh prispelih pravilnih rešitev rebusov je bil za glavno nagrado, nastop »Racmana Bojanosa«, izžreban Dominik Fištravec iz Jarenine.
O
REBUSOID (BOJAN KOCBEK)
REBUS (BOJAN KOCBEK)
RAREBUS (BOJAN KOCBEK)
A
BNA
Z
µ
T
1 2 3 6
T
L
4 5 6Ž
Andrej ČERNČIČ, Bio-Sad d.o.o.Zgornji Jakobski Dol 1B, 2222 Jakobski Dol, SLOVENIJA
tel.: 00386 (0)2 644 60 10, fax.: 00386 (0)2 644 60 13www.bio-sad.si
Vesel Božič insrečno novo leto 2014.Naj se vam izpolnijoskrite želje in naj vamna vaših poteh sije sonce.Vse dobro.
Uredništvo Novic občine Pesnica
top related