glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo ... · glasilo socialistične zveze...
Post on 28-Jan-2020
4 Views
Preview:
TRANSCRIPT
G l a s i l o S o c i a l i s t i č n e z v e z e d e l o v n e g a l j u d s t v a o k r a j a Novo m e s t o L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i o d b o r S Z D L N o v o mes to — I z h a j a v s a k o s redo — P o s a m e z n a š t e v i l k a 10 d i n — L E T N A N A R O Č N I N A 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n ; p l a č l j i v a j e v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 800 d i n o z i r o m a 3 amer . do la r je — T E K . R A Č U N p r i K o m u n a l n i b a n k i v
N o v e m m e s t u š t e v . 6 0 - K B - 1 6 - Z - 2 4
S t e v . 49 (403) L E T O VIII.
NOVO MESTO, 4. DECEMBRA 1957
U R E J U J E u r e d n i š k i o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto , Ces t a k o m a n d a n t a S t a n e t a 30 — P o š t n i p r e d a l N o v o mes to 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e š t . 127 — N e n a r o c e n i h rokop i sov , ne v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o podjet je » S l o v e n s k i
p o r o č e v a l e c « v L j u b l j a n i
Odlikovanja ob 29. novembru
Ob le tošnjem Dnevu republike so bili v n a š e m okraju odlikovani tile tovariši in tovariš ice:
R E D D E L A HI. stopnje so dobili: Jože Gosenca, upravnik Sp lošnega mizarstva na Dvoru; Viktor Koncilja iz Sp lošnega mizarstva Dvor, in Anica Kuš l jan iz Telekomunikacij v Šent jerne ju .
M E D A L J O Z A D E L O so prejeli: Janez Fabjan iz S p l o š n e g a mizarstva na Dvoru; Prane Janžev i č iz Telekomunikacij v Šent jerneju; Karlina Gašpir in Marija BrajdiČ, obe iz obrata Telekomunikacij v Šent jerneju .
Odlikovanim tovar i š i cam In tovar i šem lepo čes t i tamo k zas luženim priznanjem!
učnem nacrtu V leto&njem šolskem letu je Svet za šolstvo LRS
predpisal nov učni načrt za prve tri razrede obvezne osemletne šole. S tem je bil storjen prvi korak k uresničevanju šolske reforme pri nas.
Novi učni načrt ni nastal čez noč, ampak je sad celoletnega dela, pri katerem je sodelovala cela vrsta strokovnjakov in učiteljev-praktikov iz vse Slovenije.
Novi učni načrt je začasen. To se pravi, da ga je treba v naših šolah najprej preizkusiti. O vseh po- ;
manjkljivostih, ki se bodo pojavljale pri praktičnem delu v naših šolah, bodo naši učitelji poročali Zavodu za proučevanje šolstva, da bo le-ta lahko oprauil ustrezne popravke.
Čeprav je torej novi učni načrt začasen, je vendar obvezen za vse prve tri razrede v Sloveniji.
Hkrati pa učitelji preizkušajo tudi že učni načrt za 4. razred, vendar samo v nekaterih, obveznih šolah (okoli 25). Tako bomo prišli na osnovi izkušenj postopoma in brez pretirane naglice do dobrih učnih načrtov za vse razreie obvezne šole.
p r a v z a r a d i t ega t u d i r a d i i n a k t i v n o sode lova l j . N i č v e č nI b i l o t istdh t o g i h i n s u h i h s t a v k o v , k i k a k o r da j i h v o d g o v o r i h n i s o i z g o v a r j a l i o t r o c i , a m p a k o d r a s l i , vse bo l j p r i -
P i š e Janez Tomšič
V Dečjo vas so dobili elektriko
Za prebivalce D e č j e vasi p r i P o n i k v a h je b i l l e tošn j i 23. november zgodovinski dan. T a dan je p r i n j ih p r v i č posveti la elekt r i č n a luč , za katero so se že dolgo pr izadeva l i i n zanjo tudi ve l iko ž r t v o v a l i . Z a ta dogodek »o v a š č a n i n ap rav i l i ve l iko s lavje, na katerega s,o povab i l i tudi preds tavnike o b č i n s k e g a l j ud skega odbora Trebnje, E l ek t ro podjetja Novo mesto in druge.
V a š č a n i D e č j e vasi »o sami v res-nici ve l iko pr ipomogl i , da so dob i l i e lek t r iko . Za z a k l j u č n a dela so na je l i precej visoko po-eojilo. Upajo, da bodo dob i l i kako p o m o č za p l ač i l o posoji la; za n j ih same je to vsekakor p reve l iko breme.
S t a r š e n e d v o m n o z a n i m a , v č e m se n o v i u č n i n a č r t r a z l i k u j e o d p r e j š n j e g a . E n a i z m e d b i s t v e n i h posebnos t i je u p o -števanje otrokove iznajdljivosti in čim tesnejša povezava šole z življenjem. Z a r a d i tega so v u č n e m n a č r t u n o v o s t i ž e v p r v i h r a z r e d i h , k i se k a ž e j o posebno v o b r a v n a v i d v e h u č n i h p r e d m e t o v : s lovenskega j e z i k a i n r a č u n s t v a .
S t a r š i Š o l s k i h n o v i n c e v , k i so p r i m e r j a l i p o u k v mesecu s e p t e m b r u s s v o j i m i i z k u š n j a m i , se s p r v a n i so z n a š l i , k a j t i o t r o c i so h o d i l i d a n za d n e m
v šo lo , a n i s o p i s a l i ne š t e v i l k i n ne č r k . » T a n o v a š o l a p a ne bo k d o v e k a k o d o b r a , « so si m i s l i l i . » K o s m o m l h o d i l i v šo lo , s m o ž e v p r v e m t e d n u p o z n a l i č r k o i i n š t e v i l k o 1.«
, I n v e n d a r , d r a g i s t a r š i , so se v a š i o t r o c i t u d i ž e v p r v e m t e d n u t e m e l j i t o u č i l i , seveda pa so se u č i l i n a d r u g a č e n n a č i n . V e s t a č a s je b i l p o u k m a t e r i n e g a j e z i k a tesno p o v e z a n s s p o z n a v a n j e m p r i r o d e i n d r u ž b e , s c e l o t n i m ž i v l j e n j e m š o l e i n k r a j a . P r i v s e m t e m so u č e n c i g o v o r i l i v d o m a č e m n a r e č j u , se d o b r o s p r o s t i l i In
Nov uspeh »MIRNE« T o v a r n a š l v a l n l h s t rojev
» M I R N A « je 22. n o v e m b r a o d p r l a v N o v e m S a d u svo jo n o v o p r o d a j a l n o i n s e r v i s n o d e l a v n ico . O b r a t se naha ja v S a f a -r i k o v l u l i c i š t e v . 9 ' n je ž e p r v e d n ' v z b u d i l m e d N o v o s a d č a n i p r i j e tno p r e s e n e č e n j e . U s p e h p r i z a d e v n e g a podjet ja , k i r a z š i r j a svo jo p r o i z v o d n j o ' n m r e
žo t r g o v i n s k i h ' n u s l u ž n o s t n i h ob ra tov po vsej d r ž a v i , toplo p o z d r a v l j a m o , k o l e k t i v u p a ž e -1'mo š e v e č p o d o b n i h uspehov.
jetrno je pos t a lo i n u č e n c i so k o m a j č a k a l i , d a t u d i s a m i p r i p o v e d u j e j o o visem, k a r so d o ž i v e l i m e d p o č i t n i c a m i , d o m a a l i n a p o t i v Šolo.
T a k o so j i h u č i t e l j i p o s t o p o m a v o d i l i od i z g o v a r j a v e v d o m a č e m n a r e č j u v p r a v i l e n k n j i ž n i j e z i k . P r i v s e m t e m p a so jdm i z b o l j š e v a l i t u d i l z r e k o p o s a m e z n i h g lasov , k i je p r i m n o g i h z a r a d i p o v r š n e d o m a č e j e z i k o v n e vzgo je ze lo p o m a n j k l j i v a .
T a k o so se u č e n c i p r i p r a v l j a l i n a e n o Izmed n a j t e ž a v n e j š i h d e j a v n o s t i v p r v e m r a z r e d u : na b r a n j e in p i san je . C r k res n i s o p i s a l i , p i s a l i pa so n e š t e t o p r e d v a j , da j i m poj de pozne je u č e n j e l a ž e .
P o d o b n o je b i l o na p o d r o č j u računstva. N i č š t e v i l k , p a č p a m n o g o r a č u n a n j a i n t u d i n e dobrega , k o t s m o ga v a j e n i m i o d r a s l i , n a p r i m e r : k o l i č i n e ko t p r e d m e t o t r o š k e g a m o t r e - ' n j a ; spoznavan je i s t o v r s t n i h i n r a z n o v r s t n i h k o l i č i n po n j i h o v i p r i r o d n i v s e b i n i : l i s t je , cvet je , j a t a , č r e d a , de la , l j u d j e i t d . ; r a z d r u ž e v a n j e k o l i č i n n a m a n j š e k o l i č i n e ; z d r u ž e v a n j e m a n j š i h k o l i č i n v v e č j e i t d . O t r o c i so m n o g o ' ^ u n a l i , č e p r a v so neka te r i , s t a r š« m i s l i l i , d a ne r a č u n a j o n i č .
P o d o b n o se je doga ja lo t u d i n a o s t a l i h p o d r o č j i h p o u k a .
R e s je , d a so se u č e n c i t u d i pre j u č i l i v o k v i r u s l o v e n s k e ga j e z i k a o z e m l j e p i s n i h , p r i -r o d o p i s n i h i n z g o d o v i n s k i h posebnos t ih , v e n d a r je b i l o to p o d r o č j e n e k a m zanemar jeno . N o v o s t n o v e g a ' u č n e g a n a č r t a je u v e d b a samos to jnega u č n e ga p r e d m e t a spoznavan j e p r i rode i n d r u ž b e , k i p re j n a v e dene e l e m e n t e h a r m o n i č n o povezuje , z d r u ž u j e i n p o g l a b l j a t e r t a k o o t r o k a res u v a j a V ž i v l j e n j e i n n j egove p r o b l e -
(Nadaljevanje na 2. s trani)
V Č r n o m l j u je d o g r a d i l B E L T nov s t a n o v a n j s k i č e t v o r f i e k ; to j e ž e pe ta zg radba , k i jo p r i p r a v l j a k o l e k t i v za svo je č l a n e *
(Foto: J o ž e Š k o f )
Kako poteka cepljenje otrok Doslej najboljši Veliki Gaber, najslabši Dolž
K o t smo zadn j i č zapisa l i , cepljenje dobro poteka tam, kjeor so b i l e p r ip rave v redu 'in kjer imajo s t a š i dovol j razumevanja za zdravje svo j ih otrok.
V m e r i l u okra ja je b i la o r ganizaci ja ceplijenja izvedena od l i čno . T u d i v e č i n a o b č i n s k i h š t a b o v je zadevo vzela z vso potrebno resmostiJo-Pri t*m so v e l i k o pomagal i z d r a v n i k i In d r u go p o d e ž e l s k o zdravs tveno osebje, z las t i p « t ud i u č i t e l j -stvo. V s i t i pa pomagajo tudi p r i cepljenju. Razume vanje s t a r š e v je v posameznih k r a j i h , odnos.no vaseh tako r az l i čno , da je potrebno o t em pisat i . N a s p l o š n o pa že sedaj lahko t r d i mo, da bo ta akc i j a v n a š e m okra ju uspela prav dobro in da bo p o v p r e č n a u d e l e ž b a oko l i 90 odstotkov-
Dosedaj je po u d e l e ž b i m e d ' obi imami na p r v e m mestu K o -sia n j i v i c a-Pod bo* je, kjer so p r ines l i k cepl jenju 96,8 odstotka vseh za cepljenje d o l o č e n i h ot rok. Organ izac i j a cep i šč i n cepljenja je b i l a brezhibna. Iz vse o b č i n e le 16 o t rok niso p r i nesl i na cep i sča , pa se za te j e v p r a š a n j e , če j i h j e res to l iko , ka j t i sp i sk i m a t i č n i h uradov so precej nezanes l j iv i . Ver je tno je na odziv za cepljenje o t rok v tej o b č i n ! v p l i v a l o to, d a Je b i Lo v tej o b č i n i že pet p r imerov o t r o š k e ohromelost i .
V obč in i Č r n o m e l j Je b i l a u d e l e ž b a 93 odstotkov. Tudd tu je b i l a organizac i ja prav dobra. N a sp loh cepljenje v B e l i k r a j i n i le.po poteka In tud i s p l a č e v a n j e m p r i spevka n i v e č j i h t e ž a v . M n o g i s t a r š i so n a m r e č
Predsedniki in člani svetov 0L0 Proslava v Novem mestu
V č e t r t e k , na p r e d v e č e r D n e v a repub l ike , je p r i r e d i l o b č i n s k i odbor S Z D L slavnostno akademijo v D o m u l judske presvete, katere so se ude lež i l i števii lni N o v o m e š č a n l i n p reds t a v n i k i oblasti , p o l i t i č n i h o r ganizac i j , ustanov in k o l e k t i vov. ' P o odigrani d r ž a v r i l h i m n i Je o zgodovinskem pomenu 29. novembra govor i l tov. S r e t k n Skr t , nakar je s l ed i l k u l t u r n i spored. Z d r u ž e n a orkes t ra D o ma J L A i n P D D u š a n Jereb sta pod t ak t i rko kapetana Josipa J a n k o v i č a odigrala Verd i j ev
Nabucco i n B u r e l i a n o v U k r a j i n s k i ples, za z a k l j u č e k pa še kolo i z G o t o v č e v e g a E r a z onega sveta, medtem ko je mošk i zbor P D D u š a n Je reb pod v o d s tvom Toneta Marfclja lepo zapel š t i r i pesmi. D i j a k i n j e g i mnazije so rec i t i ra le v e č pesmi, fo lk lorna skup ina v i š je g imnazijo pa je zaplesala v e č par t i zanskih k o l i n v e n č e k narodnih plesov (plese je na studi ral s Ruža Kovač ič ) .
Interne proslave so bi le v č e t r t e k tudi v mnogih k o l e k t i vih in ustanovah.
Na p r v i skupni seji obeh zborov O L O so b i l i 22. novembra i zvo l j en i tudi predsedniki l n Člani 12 novih ©vetov okrajnega l judskega odbora. Vanje go b i l i i zvo l jen i tj le t o v a r i š i i n tova-r i i i c e :
S V E T Z A N O T R A N J E Z A D E V E : predsednik sveta Z u g c l j M a r t i n , sekretar okrajnega o d bora Soc i a l i s t i čne zveze Nlovo mesto; č lan i sve ta : Z i d a r F ranc , šef Izpostave K B Trebn je ; P e r -par J o ž e , javno tož i l s tvo N o v o mesto; Okrog l i« M a r j a n , de la vec »Novolesa«, Novo mesto; R a v b a r MI l an , Č r n o m e l j ; Janfi lč M i l o l , u s l u ž b e n e c O Z R O ; Ra j i« A n i c a , sodnica, N o v o mesto;
Dragan M l n k a , t rgovska po m o č n i c a K Z s t o p i č e m Vu te S lavko , ravnatel j n i ž j e gUanna-zi je Ž u ž e m b e r k .
S V E T Z A I N D U S T R I J O I N O B R T : predsednik sveta ing . Peternel j B r a n k o , d i r ek to r r u d -miika Kamiža r i ca ; č l an i sveta: J e v š č e k Mi loš , up ravn ik »Mizar s tva« Gotna vas; Bož ič F ranc , predsednik delavskega sveta »Novottekrs«; Kna f l l « A n t o n , k l j u č a v n i č a r Novo mesto; S m i đ Stane, d i r ek to r podjetja »No-voles«; S m u k A n d r e j , t e h n i č n i vodja »Bet i«; Dolenc L u k a , d i rektor podjetja »Novo teks« ; ing. I v a n e t i č Peter, Novo mesto l n L a k n e r Ivan , Č r n o m e l j .
Notranjepolitični terlenski pregle'd
Včeraj so se sestali zvezni ljudski poslanci na zasedanje Ljudske skupščine. Nekaj dni bodo p r o u č e v a l i i n n a koncu verjetno tudi sprejeli perspektivni načrt za razvoj gospodarstva v prihodnjih petih oziroma štirih letih ( l e t o š n j e leto je že prho leto druge petletke). V kratkem pregledu je nemogoče z a p i s a t i vse b is tuene na loge i n misli iz tega načrta, ki obsega okoli 250 strani. Z n e k a t e r i m i osnovami smo bralce že seznanili. Danes pa bi zapisali neka) več o bodoči investicijski p o l i t i k i , k i naj bi prispevala k odpravljanju nasprotij, nastalih v dosedanjem gospodarskem razvoju.
Plan doldča znatna sredstva za razvoj gospodarstva v zaostalih predelih države. Nasprotje med razvitimi in ne-r a z v i t i m i k r a j i oziroma r e p u b l i k a m i resno ovira h i t r e j š i napredek vsega jugoslovanskega gospodarstva, še več: tudi družbenit odnosi so odvisni od tega. Ob tej p r i l o ž n o s t i se nam zdi koristno zapisati, da bodo morale verjetno republike, tudi razvitejše — ko t je S l o v e n i j a — v svojih p e r s p e k t i v n i h n a č r t i h p r a u t ako u p o š t e v a t i to n a č e l o i n p o d p i r a t i razvoj zaostalih okrajev in o b č i n zato, da čimprej odpravijo zaostalost, ki ovira druge pri napredku. Končno bodo morali to pri sestavljanju načrtov upoštevati tudi okraji sami in vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v t is te o b č i n e , k i so najbolj zaostale in ie vedno odvisne od najrazličnejših s u b v e n c i j i n dotacij. Čimprej bomo odpravili gospodarsko zaostalost, pa naj $i bo v državi, republiki ali v okraju,
toliko prej bomo lahko sproščali iniciativo posameznih občin in jim dos l ed no p r e p u š č a l i vsa , n a njihovem področju ustvarjena sredstva.
Res, nekaterim razvitejšim okrajem in občinam to ne gre v račun. Toda kaj naj počne občina, ki na svojem področju ne u s t v a r i niti toliko sredstev, da bi lahko z njimi p l a č a l a občinske nameščence, učitelje, zdravstvene delavce in še nekatere javne delavce? To pa so službe, ki smo jih dolini opravljati v vsaki občini, pa če le-ta ima ali pa nima zadostnih dohodkov. Gospodarsko slabo razvitih o b č i n , t a k i h , ki ne zmorejo izpolnjevati niti najnujnejših obveznosti do državljanov in jih moramo p o d p i r a t i , p a imamo celo v Sloveniji precej. Zato, pravimo, bo verjetno prav če bomo n a č e l a , ki jih u v e l j a v l j a zve2nt perspektivni načrt v tem pogledu u v e l j a v l j a l i t ud i v republiških in okrajnih perspektivnih načrtih.
Z razvojem industrije je v preteklih letih močno zaostalo kmetijstvo. Zato naj bi v prihodnjih letih investirah vsako leto 68 milijard dinarjev. V preteklih petih letih smo dali za napredek kmetijstva le 22 m i l i j a r d dinarjev letno. Pomeni, da predvidevamo t r i k r a t v e č j e investicije v to gospodarsko dejavnost. Največ sredstev bomo p o r o b i l i za napredek poljedelstva, okoli 40 milijard letno. Med drugim bomo kupili okoli 30 tisoč traktorjev in več kot 4 tisoč kombajnov ter okoli 2 milijona ton umetnih gno j i l . Trinajst, milijard dinarjev bomo porabili za napredek živinoreje in nekaj več kot 5 milijard di
narjev na leto za napredek sadjarstva in vinogradništva. Vendar to niso sredstva, ki bodo uporabljena za napredek kmetijstva. V industrijo, ki bo predelovala kmetijske pridelke, bomo vložili okoli 153 milijard dinarjev (največ tega bo porabljenega za gradnjo tovarn za umetna gnojila in proizvodnjo traktorjev). Taka posredna i n v e s t i c i j a v kmetijstvo so tudi sredstva, ki jih bomo porabili za gradnjo cest oziroma železnic, ki bodo služile predvsem kmetijstvu. Zato bomo dali letno U milijard dinarjev. Skupno bodo posredne investicije znašale v petih letih okoli 240 milijard dinarjev.
Tudi trgovina je močno zaos ta la . Pomanjkanje transportnih sredstev, skladišč, h l a d i l n i c i n lokalov je že tolikšno, da trgovina ne zmore posredovati vsega blaga od proizvajalcev do potrošnika. Vsaj po zmernih cenah ne! Zato bomo za razvoj trgovine uporabili vsako leto 75 milijard d ina r j ev . Gospodarstveniki predvidevajo, da b o m o s temi sredstvi lahko nadoknadili zamujeno in organizirali sodobno trgovino.
Seru spada končno še promet. Ze letos imamo zaradi dobre letine velike težave in bo železnica komaj, komaj zmogla prepeljati vse blago v tovarne in s k l a d i š č a . Kaj bi bilo šele leta I.°fii, ko se bo proizvodnja blaga povečala za 50 odstotkov in bomo morali prevoziti na desetine milijonov ton blaga več. fnves t i c i j e v promet so torej brezpogojno potrebne in mnogi so prepričani, da bo letnih 121 milijard komaj zadostovalo, da n a d o k n a d i m o zaostanek in izboljšamo prometne zveze.
To je nekaj podatkov o i n v e s t i c i j a h v prihodnjih letih, čeprav bomo tudi v druge gospodarske panoge v l o ž i l i znatna, v industrijo pa še celo v e l i k o v e č j a sredstva.
8 V E T Z A D R U Ž B E N I P L A N I N F I N A N t C E : predsednik sveta P i r e Tone, podpredsednik O Z Z Novo mesto; č l a n i » v e t a : Go lob L u d v i k , d i r ek to r N B N o v o mesto; L e v l č n i k J u r i j , d i rektor »Motomon taže« N o v o mesto; Gosenca J o ž e , up ravn ik »Miza r s tva« D v o r ; Jazbec A n i c a , k n j i govodja S. G . P . »P ion i r« ; B e l -t ram Metod , knj igovodja »No-voles« ; Padovan J o ž e , d i rek tor Z a d r u ž n e hran i ln ice N o v o mesto;* Ja rnov io C i r i l , N o v o mesto; ing . M a r e n K a r e l , T rgovska š o la N o v o mesto; K r h i n Lojze , d i rektor Des t i l ac i je a l k o h o l n i h p i j a č M i r n a ; D r ž a j M a t i j a , k n j i govodja rudn ika K a n d ž a r i c a ; Z i dar F r a n c , šef izpostave K B Trebnje i n K u l o v e o Stane, k n j i govodja K G P , N o v o mesto.
S V E T Z A T R G O V N O , G O S T I N S T V O I N T U R I Z E M : p redsednik »ve ta : Une t ld J o ž e , d i rek tor gospoda r i k e poslovne »veze ; č lan i sveta: L e n a r t M i r ko , T rgovsko podjetje Z e l e z n i -na ; A h č l n B r a n k o , »direktor »Mleka rne« N o v o mesto, K o s F ranc , Č r n o m e l j ; S trum bel j V i k t o r , poslovodja K Z S t r a ž a ; K o b « Roman , komerc iona ln i d i rek tor »Mleka rne« Novo mesto; P ln t a r R u d i , d i r ek to r hotela »Met ropo l« , N o v o mesto; K o z ina Bogdan , komerc ia l i s t »Novo teks« , N o v o mesto i n K o b e F r a n c , d i rek to r Trgovskega podjetja M e t l i k a .
S V E T Z A U R B A N I Z E M I N K O M U N A L N E Z A D E V E ; p redsednik sveta A n d r i j a n i č Bor i s , d i r ek to r Tovarne z d r a v i l » K r ka« , N o v o mesto; č lan i sveta: P i r n a t Ivan , d i r ek to r »Elek t ro« . N o v o mesto; ing . C m a k H e n r i k , S. G . P . »Pioni r« , N o v o mesto; Sedaj V i l j e m , u s l u ž b e n e c »Elefc-t ro« , obrat. Č r n o m e l j : P re tna r A n g e l a , gospodinja,. B r š l j i n ; profesor Ja rc Janko , up ravn ik Dolenjskega muzeja. Novo mesto; Ing. Lapajne MHoS, d i r ek tor P ro jek t ivnega podjetja; Se-petavec M i l a n , major J L A l n
V R E M E Z A C A S O D 6. D O 15. D E C
O k o l i 6. d e c e m b r a bo nastop i l p o n o v e n v d o r m r a z a z l a h n i m i s n e ž n i m i p a d a v i n a m i . S n e ž i l o bo t u d i 9. a l i 10. d e c e m b r a , h k r a t i bo postopno topleje. P r o t i s r e d i n i d e c e m b r a h u d m r a z z m a n j š i m i s n e ž n i m i p a d a v i n a m i . V . M .
S k r a b l L e o n , č l an h i š n e g a sveta. Jerebova u l ica 20.
S V E T Z A K M E T I J S T V O I N G O Z D A R S T V A : predsednik sveta: Ing. B r a č i k a M i l a n , d i rektor Kmet i j ske šole G r m ;
(Nadaljevanje na 2. strani)
p lača l i že vnapre j . P r a v dober odziv Je b i l v obč in i M i r n a te r v o b č i n i Trebnje . Najbolj so se odzva l i s t a r š i v V e l i k e m G a b r u kjer so p r ines l i k cepljenju v e č obrok kot j i h je b i l o na sp i sku . V e l i k o zaslugo za to Ima šo lsk i upravi te l j M a r j a n Ž e m l j i c , k i je h o d i l od h i š e do h i š e in pojasnjeval l j udem pomen cepl jenja .
S l a b š e kot v navedenih o b č i nah je b i lo v občimi M o k r o n o g . T u tud i organiz i ranje cep i šč i z ven t rga i n o b v e š č a n j e s t a r š e v n i b i lo v redu. P o vaseh so b i l i s t a r š i s labo p o u č e n i o pomenu cepljenja, zato se niso odzva l i , kot b i b i lo potrebno. Slab o d ziv je b i l z las t i v Trebe lnem, v J e l š e v c u , K l e n o v i k u i n K U -v e v ž u .
Neodgovorno b r e z b r i ž n o s t do te v a ž n e zdravstvene akc i je , k ; naj obvaruje obroke n a j h u j š e bolezni , so dosedaj pokaza l i s t a r š i tud i v neka te r ih vaseh n o v o m e š k e občine- T o ve l j a z l a s t i za vas i pod G o r j a n c i i n T r š k o goro. M e d n a j s l a b š e spa da gotovo Dolž. T a m s t a r š i n i t i na predavanje o tem v p r a š a n j u niso p r i š l i . Sedaj , k o se j i m nudi p o m o č , k i je za d r u ž b o precej draga, ne k a ž e j o r a z u mevanja, č e pa pr ide do nesre-
(Nadaljevanje na 2. s trani)
NAGRADNO ZBIRANJE NAROČNIKOV
V osmem letu Izhajanja tiskamo zdaj vsak teden 10.800 Izvodov »Dolenjskega listo«, pokrajinskega časnika SZDL novomeškega okraja, ki ga bero tudi številni Dolenjci po vseh krajih naše domovine in mnogi izseljenci na vseh kontinentih sveta. Da bi povečala naklado lista in zagotovila redno branje domačega tednika v vsaki hiši na Dolenjskem, razpisuje uprava »Dolenjskega lista« visoke nagrade za vse one, ki bodo v decembru 1957 in v januarju 1958 pridobili določeno število novih stalnih naročnikov našega lista.
Nagrade so naslednje: 1.000 din za 20 novih naročnikov 2.000 din za 30 novih naročnikov 4.000 din za 50 novih naročnikov
10.000 din za 100 novih naročnikov 15.000 din (ena nagrada) za zbiralca, ki
bo pridobil največ novih naročnikov, vendar s pogojem, da jih zbere naj* manj 150. Novi naročniki morajo ob naročilu poravnati
s čekovno položnico vsaj polletno naročnino (240 dinarjev).
PISMONOŠE, INKASANTI ELEKTRIKE, DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA, VODARINE IN PODOBNIH SLUŽB, UPOKOJENCI IN VSI DRUGI PRIJATELJI "DOLENJSKEGA LISTA«, KI STE PRIPRAVLJENI ZBIRATI NOVE NAROČNIKE: prosimo, da nam takoj sporočite, koliko naročilnic potrebujete za vaš okoliš. Oglasite se v naši upravi ali pa nam sporočite svoj naslov, da vas podrobneje seznanimo s pogoji nagradnega zbiranja novih naročnikov.
V VSAKO HIŠO: »DOLENJSKI LIST« i
0 novem učnem načrtu (Frenot s 1. strani)
m e . V zvesti a t e m j e t r e b a na jp re j u r e d i t i I z k u š n j e , k i j i h o t r o k p r i n e s e v š o l o i n ai j i h nabere v p r v i h d v e h l e t i h Š o l a n j a . T o p a b i ne z a d o s t o v a lo , če bi ga ne u v a j a l i v prav i l n o opazovanje p r e d m e t o v i n pojavov v domači ožji i n Sdrši o k o l i c i i n v » p o z n a v a n j e v loge , ki jo ima v njej č l o v e k . Brez tega bi tud: n e m o g l i raz u m e t i dogajanja v ožji domovini Sloveniji, širši domov i n i J u g o s l a v i j i i n n a sve tu . Zaradi tega j e tudi treba v n j i h razviti zavest, da pripadajo skupnosti, v kateri j e v se p o v e z a n o z d o l o č e n i m i odnos i , k i j i h Je t r e b a u p o š t e v a t i i n s p o š t o v a t i . Mimo u č n e g a p r e d m e t a s p o z n a v a n j a p r i r o de in d r u ž b e p r i p o m o r e k t e m u š e m o r a l n i p o u k , kri j e v p r e j š n j e g a o r g a n s k o v k l j u č e n . Ze t a u v a j a u č e n c e v odnose do ž i v l j e n j a i n d e l a v šo l i , o d nose d o Ž i v l j e n j a l n d e l a v d r u ž i n i , odnose do ž i v l j e n j a i n d e l a v d o m a č e m k r a j u , o d n o -
Zvezna ljudska skup-i fičina zaseda
TeeroJ j « načela, zasedati Z v n m a l judska s k u p š č i n a v Beogradu, k i bo tokra t n a skupn i seji obeh domov obravnaval a osnutek d r u ž b e n e g a p lana gospodarskega razvoja Jugoslav i je za obdobje 1957-1961 In nekatere druge zakonske osnutke. K o t k a ž e delo s k u p š č i n e v zadn j i h tednih, je to eno n a j ž i v a h -ne j t ih obdobij s k u p š č i n s k e dejavnost i v mandatu sedanje l judske s k u p š č i n e .
se do prirode, odnose do dela sploh itd. Pri vsem tem jim razvija moralno razsodnost, jih seznanja z načeli in normami sooiallstične morale in jim postopoma gradi pravilno in dobro podlago razuma, čustva in hotenja za življenje v
Z učnim predmetom spoznavanja prirode in družbe se veže tudi zdravstveni pouk, ki zadeva osobno higieno, higieno stanovanja, higieno šole in družbe, delo in odpočitek, nezgode in prvo pomoč, bolezni itd.
Pri tem ne gre samo za to, da bi se z navedenimi problemi učenci samo seznanili, ampak da bi v svojem osebnem aivljenju tudi tako ravnali, delali :n ostali zdravi ter srečni.
Novost Je tudi domače gospodarstvo, pri katerm ne gre za običajno poučevanje, temveč bolj za trajno in dosledno navajanje učencev na vrsto navad in sposobnosti, ki so za vsakdanje življenje izredno važne. V tem oziru je potrebna še posebna povezava Šole in doma, ki naj sporazumno pripomore k uresničenju vsega tega. S tem v zvezi je tudi tehnični pouk. Se prav posebno pa velja ta povezava za organiziranje prostovoljne dejavnosti učencev v prostem času v zvezi z njihovimi interesi in potrebami. Možnosti in potrebe takega izživljanja so pri učencih različne, vsekakor pa bo dopolnjevala to. kar moreta nuditi šola in dom.
Temeljite sprememf* so na-
Stari trg ob Kolpi 6 t a r o t r ž a n i so zelo zadovol jn i ,
k e r so dobi l i javno razsvetljavo. T o so j i m u r e d i l i p red d r ž a v n i m prazn ikom. S k l e n i l i so, da bodo vzdolž ceste po vasi zasad i l i okrasna drevesa i n tako o lepša l i svoje naselje.
Zadnje čase so okvare na pogonsk ih s t ro j ih vodovodnega zajet ja v D o l u vedno bolj pogoste, k a r spravl ja l j u d i v nejevol jo . K a j Je vz rok , ne vedo, č u d n o pa je, da n i m o g o č e s t rojev tako poprav i t i , da b i de la l i brez zastoja.
N a cesti med Sodevei i n R a denci je nastala okvara , k i J« ov i r a l a promet. To se Je dogod i lo v č a s u jesenskih vaj . V a š č a n i so baje dob i l i denar, da to ovi ro odstranijo, pa tega n i so n a p r a v i l i . K o Je Sla zadnj ic tod ek ipa , k i je cepi la otroke, so m o r a l i č l a n i sami odstrani t i plast kamenja , da so šli l ahko naprej . Ceste med vasmi b i mor a l i p reb iva l c i vendar vedno Imeti v dobrem stanju, saj k o r is t i jo predvsem n j i m samim.
Eno izmed cep išč otrok v P o l j ansk i d o l i n i j e b i l o v Zagozda-cu . Odz iv na cepljenje pa Je b i l
slab, saj so p r ines l i od 17 le 8 otrok na cepljenje. A l i se s t a r š i ne zavedajo nevarnost i te bolezn i a l i pa so b i l i o tem pre malo p o u č e n i ?
Iz Uradnega lista LRS U r a d m list L R S z dne 14. no
vembra 195? p r i n a š a med d r u g i m odlok o k o l i č i n a h a l k o h o l - \ n ih p i j ač , k i j i h p r ide lova l c i lahko porabi jo doma brez p l a č i la prometnega d a v k a : 100 l i t rov v i n a na vsakega nad 15 let starega d r u ž i n s k e g a č l ana ln pet l i t r ov žgan j a na vsakega nad 16 let s tarega d r u ž i n s k e g a č l ana .
V i s tem U r a d n e m l i s tu je tu di od lok o prepovedi razdi ran ja m r a v l j i š č i n nab i ran ja m r a v l j i -n j lh bub ( jajčec) v gozdovih . K o n t r o l o nad tem *majo gozdarsk i u s l u ž b e n c i i n t i s t i u s l u ž b e n c i o b č i n s k e g a l judskega odbora, k i j i h zato pooblasti p r i s to jn i organ l judskega odbor a . Z a k r š i t e v do loč i l tega od lo k a je predvidena kazen do 10.000 d i n , za k r š i t e v l z ko r i s to l j u b n a pa do 50 000 d i n .
S O M I Š L J E N I K I
»Si b i l n a v č e r a j š n j e m s e s t a n k u ? « — N e t M i s l i l s em, d a ne bo n i k o g a r -» T u d i m i d v a s v a p r a v t a k o m i s l i l a . . . «
• p a v i d v a ?
(Po Kerempuhu)
stale tudd na področju likovnega pouka, katerega glavne naloge so negovati in razvijati učenčevo likovno ustvarjalnost z raznimi slikovnimi in plastičnimi tehnikami; razvijati sposobnost za presojanje likovnih vrednot, učenčev okus ln potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju. Ze dvomesečna praksa je pokazala, da so nov« pota likovnega pouka učencem lažja in da se likovno uveljavljajo z velikim navdušenjem in uspehom.
Seveda bi se dalo o novem učnem načrtu in njegovi vsebini še mnogo povedati, vendar omejenost članka tega ne dopušča. Starši pa imajo možnost, da se o vsem tem seznanijo na roditeljskih sestankih ln da tudi sami aktivno sodelujejo pri izboljšanju tega načrta s pripombami o lastnih izkušnjah pri spoznavanju razvoja svojega otroka.
Solo in dom ter vso družbo druži v tem oziru ena sama želja, da bo sleherni naš otrok živo začutil, kako lepo je v naši domovini biti mlad.
(Iz nove, 9. stev. »MIo-dega sveta«, revije za starše dn za druge vzgojitelje.)
Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSK I PREGLED
P i s a l i smo že , da n a m e r a v a j o Z D A r a s m e s t l t l n a o z e m l j i h č l a n i c a t l a n t skega pakta r a z n e v r s t e I z s t r e l k o v z atomskim » p o l n j e n j e m « ali n a b o j i . Prav tako smo p i s a l i , da n e k a t e r i m č l a n i c a m ta n a č r t nI posebno v š e č , ker bi bile v v o j n i t a r č a sov je t skega p o v r a č i l a . Z a n i m i v o je , d a je b i v š i a m e r i š k i v e l e p o s l a n i k v M o s k v i G e -orge Kennan, k i j e zda j p rofesor za z g o d o v i n o n a u n i v e r z i P r i n c e t o n i n Ima zdaj v r s to p r e d a v a n j z a b r i t a n sko r a d i j s k o d r u ž b o B B C , i z j a v i l , d a b i p o š i l j a n j e t a k t i č n e g a j e d r s k e g a o r o ž j a d r ž a v a m N A T O u t e g n i l a za z m e r a j o n e m o g o č i t i s o v j e t s k i u m i k iz S r edn j e In V z h o d n e E v r o p e . P r i p o m n i l je, da b i i m e l o o s k r b o v a n j e š t e v i l n i h e v r o p s k i h d r ž a v s t e m o r o ž j e m z a pos led ico to, d a b i se v s a k a m a n j š a t e ž a v a v E v r o p i l a h k o sp re m e n i l a v v e l i k p r o b l e m .
T a m i s e l n i n e u m n a fn k a ž e , d a Imajo podobne p o m i s l e k e t u d i d r u g i . Toda Z D A . k i so j i h v z p o d b o d l i b a -l l s t i č n i u s p e h i Z S S R , de la jo n a č r t e , kako bi b i l o » n a j b o l j e i n na jh i t r e j e spet v z p o s t a v l j e n o r a v n o t e ž j e « . I n eden i z m e d u k r e p o v , k a k o v z p o s t a v i t i to r a v n o t e ž j e , j e o č i t n o t a k t i č n o Jedrsko o r o ž j e , k i na j b i g a p o n e s l i p r o t i c i l j u r a z n i i z s t r e l k i .
Toda to š e n i v se . M e d debato v b r i t a n s k e m s p o d n j e m d o m u j e p r i š l o na dan, da a m e r i š k i b o m b n i k i z o p o r i š č v V e l i k i B r i t a n i j i r e d n o le ta jo n a t o v o r j e n l z a t o m s k i m i b o m b a m i . To p o m e n i , da je n e k a j l e t a l z b o m bami z m e r a j v z r a k u o z i r o m a »de
ž u r n i h « . T o n o v i c o je j a v n o s t sp re j e l a z m e š a n i m i o b č u t k i . D e s n i c a je v g l a v n e m p o z d r a v i l a te n o v i c o . V s a j b r i t a n s k i z u n a n j i m i n i s t e r S e h v v n L l o y d j e m e d debato de ja l , d a je p o p o l n o m a p r a v i l n o , č e so t a l e t a l a » p o p o l n o m a o b o r o ž e n a « .
O g l a s i l i so se t u d i l jud je , k i so se z b a l i , d a b i se z g o d i l a k a k a n e s r e č a i n bt l e ta lo z b o m b o s t r m o g l a v i l o n a t l a . P r e d s t a v n i k i v l a d e so h i t e l i t e m l j u d e m za t r j eva t i , d a nI nobene n e v a r n o s t i , k e r b o m b a baje n i » a r m l -
DAM0KLEJEV MEČ
r a n a « . T o d a b o l j r e sn i o č i t k i l n p o m i s l e k i so l e t e l i n a to, č e je s p l o h p r a v , d a l e t a l a nenehno k r o ž i j o , obor o ž e n a z a t o m s k i m o r o ž j e m .
Z n a č i l n o je , d a se j e to v p r a š a n j e p o j a v i l o t u d i m e d n e d a v n i m Interv j u j e m m e d H r u š č e v i m l n l a s t n i k o m a m e r i š k e g a č a s o p i s n e g a t r u s t a H e a r -s tom. H r u š č e v je med I n t e rv ju j em de ja l , d a m n o g o oseb p i l o t i r a z l e t a l i , k a d a r t a od le t i jo z l e t a l i š č , n a -t o v o r j e n a z a t o m s k i m i b o m b a m i . » O b s t a j a v e d n o m o ž n o s t , d a p r i d e do m o ž g a n s k e zmedenos t i , k o utegne p i l o t n a j s l a b š i s i g n a l r a z u m e t i k o t s i g n a l z a a k c i j o In od l e t e l i n a c i l j , k i m u je b i l dode l j en . V t a k š n i h o k o l i š č i n a h se l a h k o v o j n a z a č n e p o v s e m po n a k l j u č j u , z a k a j p o v r a č i l n o de j a nje b i n e m u d o m a s l e d i l o . « T a k o H r u š č e v .
T i » a t o m s k i « p i l o t i , p r i k a t e r i h b i u tegn i lo p r i t i do » m o ž g a n s k e z m e d e n o s t i « ž iv i j o n a m r e č v posebnem sve tu . N a Z a h o d u i n ve r je tno t u d i na V z h o d u posamezne posadke b o m b n i k o v že l e ta i n l e t a p r o u č u j e j o en s a m c i l j . P i l o t i d o l o č e n e g a b o m b n i k a a l i b o m b n i š k e s k u p i n e zna jo n a pamet že vse p o d r o b n o s t i t ega c i l j a . Ce gre za k a k o mesto, n a j b r ž bol je poznajo v s a k u l i č n i v o g a l , u l i ce , mestne objekte , p l i n a r n e , t ova rne i n t ako da l je k o t p r o m e t n i s t r a ž n i k v t i s t em mes tu . P o n o č i sanjajo o s v o j e m c i l j u . T o so l jud je , k i so k o n č a l i u n i v e r z o enega s a m e g a c i l j a , d a b i b i l i v h i p u p r i p r a v l j e n i pones t i s m r t o n o s n i t ovo r n a d t a c i l j . R a z u m l j i v o je p o t e m t a k e m z a k a j s ta D a n s k a i n N o r v e š k a p r o t i k o p i č e n j u a t o m s k i h i z s t r e l k o v n a s v o j e m o z e m l j u i n z a k a j se celo v F r a n c i j i s l i š i jo g l a s o v i p r o t i t a k e m u » z a l a g a n j u « s j e d r s k i m o r o ž j e m i n I z s t r e lk i .
T o so p r e c e j n e p r i j e t n a d e j s t v a a l i p o d r o b n o s t i sodobnega v o j a š k e g a p l a n i r a n j a , t o d a p r a v za to se ne b i s m e l z m i r o m n i h č e Igra t i . I n d i j s k i p r e m i e r N e h r u se j e zda j p o n o v n o o b r n i l n a Sov je t sko zvezo i n Z D A i n j i h o p o z o r i l , d a je p r e d v s e m od n j i h o d v i s e n m i r . T o je s icer s t o r i l že v e č k r a t v p r e t ek lo s t i , toda m e n i l je, d a je po t r ebno to p o n o v n o s t o r i t i . C a s je, d a se svet oddahne , č a s je , d a b i ta s t r a š n i D a m o k l e j e v m e č a t o m s k e g a p o v r a č i l a s p r a v i l i v r o p o t a r n i c o zgodov ine , k j e r b i r j a v e l , p o z a b l j e n od vsega sve t a .
Predsedniki in člani svetov OLG (Prenos s 1. strani)
č lan i sveta; II u t ar A l o j z , pod predsednik o b č i n s k e g a l judskega odbora Č r n o m e l j ; F l l i pč l č Franjo , up ravn ik kmet i jskega posestva Kos t an j ev i ca ; P r i m o -ži6 V i k t o r , Dob p r i M i r n i ; Ing. L l n z n e r Rado, u s l u ž b e n e c O Z Z , N o v o mesto! M u l e j D u i a n , d i rektor K G P Novo mesto; C u -dovan J o ž a , O Z Z N o v o mesto; dr . Gunde AIoj«, d i r ek to r V e t e r inarske boln ice N o v o mesto l n Kaatel tc F ranc , Jama,
S V E T Z A Š O L S T V O : p redsednik sveta: S l m o n č i č Š te fan , predsednik o k r o ž n e g a sod išča N o v o mesto; č lan i sveta: Z u pane M a r i j a , Industri ja pe r i l a N o v o mesto; Jug Go jko , farmacevt v M e t l i k i ; prof. M u -ser Ema , ravnate l j ica u č i t e l j i šča Novo mesto; K r i i š n j k K a t i ca, s t rokovna uč i t e l j i ca M a l a L o k a ; O g r i n R o m a n , u č i t e l j , M o k r o n o g ; dr . F u r l a n Suzana, zd r avn i ca zdravstvenega doma N o v o mesto; C l r o v l c Božo , podpo lkovn ik J L A i n S m r e č n i k K a t ica , gospodinja, Novo mesto.
S V E T Z A P R O S V E T O I N K U L T U R O : predsednik » v e t e : Zobec Z l v k o , sodnik o k r o ž n e g a sod i šča N o v o mesto; č l a n i sveta: T h o r ž e v s k l j Sergej m l . , p re davatel j obrtne šole N o v o mesto; V i d e č n i k V i l k o , ravnatelj n i ž j e gimnazi je M o k r o n o g ; Z u p a n č i č Stanko m l . , u s l u ž b e n e c K u r i l n i c e ; profesor Ja rc Janko , u p r a v n i k Dolenjskega muzeja N o v o mesto; L a c i j a n Otmar , š e l ž e l e z n i š k a postaje S t r a ž a ;
S m r e k a r L a d o , ravnatel j n i ž j e g imnazi je Kos tan jev ica : S l ak F r a n c k a , u s l u ž b e n k a gospodinjskega centra, Novo mesto i n K o b e M i r a , u s l u ž b e n k a sveta Svobod dn p rosve tn ih d r u š t e v Novo mesto.
S V E T Z A T E L E S N O V Z G O J O ; predsednik sveta: S k r t S r e č k o , o k r o ž n i Javni tož i lec ,
N o v o mesto; Člani sveta: Zaga* J o ž e , V i n i c a ; Celsvr Dan i lo , obrato«vod(ja š i v a l n i h strojev, M i r n a ; Smerdu M i l a n , profesor gimnazi je N o v o mesto, P a p e ž Brane , t e h n i č n i sekretar O K L M S ; D o b o v l e k M a r i j a n , p r o fesor gimnazi je N o v o mesto; Saje O lga , uč i t e l j l oa , Š e n t j e r nej ; dr . Savel j Tone, zd ravn ik sp lo šne b o l n i š n i c e N o v o mesto
i n Inkre t Da rko , t i t , M e t l i k a .
d i r ek to r »Be-
Par konj za staro kolo V noč i i z 29. na 30. ok tobra
sta b i l a ukradena Stevetu B o b a -šu d v a bosanska kon j i č a . B o ba« , je zaposlen v Podstenlcah. ta ča« pa je b i l s kon j i v So -š i cah v Ž u ž e m b e r k u . Ta t je v / e l konja, z n j ima v r ed p a še tovorna sedla i n drugo opremo, vse v vrednos t i o k o l i 138 t isoč dinarjev.
Lovsko tirnznovanje na Frati
Kot Se nekaj Id zapovrstjo so tudi letos lovci Iz Dolenjske in drugih krajev proslavtU Dan republike na trati. Letošnji proslavi so pridružili Ar spominsko slavje Ob petdesetletnici slovenskega lovstva. Lovci so * P zbrali na Fra-li 28. novembra zvečer. Ob 20. url Je bila v Partizanskem domu svečana seja Okrajne lovske zveze Novo mesto v počastitev so-letnice slovenskega lovstva, potem so pa odill k tabornemu ognju pred spomenikom v narodnoosvobodilni volni padlih lovcev in talcev ter se oddolžili njihovemu spominu.
Na praznik dopoldne je bila v predelu Frate vzorna brak a da, katare se Je udeležilo 130 lovcev. Padlo je nekaj zajcev ln ena divja svinja.
Z druge seje ObLO Novo mesto Na drugI redni oe.ll 28. novembra
sta zbora na ločenih sejah najprej proučila In sprejela Izpopol-nleni statut občine Novo mesto. Na ločenih sejah sta zbora izvolila tudi člane odborniskih komisij ln resila ve« upravnih zadev.
Po ločenih sejah je bila skupna sHa obeh zborov. Najprej so Izvofllli člane »kupnih komisij, nato pa ie iS svetov občinskega ljudskega odbora 1n nekaj komisij. Izvolitev podpredsednika "je bila odložena do prihodnje seje glede na te, da Je za to mesto predlaganih več kandidatov, ker pa so ti zaposleni na većih Icrajjh. je treba poprej prouMti možnosti razreSUve drugih dolžnosti bodočega podpredsednika občine.
Upravne zadeve, ki Jih Je reSU občinski ljudski odbor na tej seji. so telei
Podjetju »KROJAČ« js odbor odobril is Investicijskega sklada ohčine I ,484.MO din za obratna sredstva. Kmetijski zadrugi Pod-
grad je odobril M.ooo din, K z
Brusnice pa 200.000 din za gradnjo gnojničnlh Jam zadružnikov. Občinski ljudski odbor je dal Jamstvo za najetje kredita: Kmetijskemu posestvu Struga 250.floo din za investicije; podjetju »Tapetništvo in dekoraterst.vo« 400.000 din z a ureditev obrata; novo osnova-nemti podjetju »VINO» za nakup tovornega avtomobila: »Keramiki« pol milijona din za obratna sredstva; Gozdarski poslovni zvezi milijon din za nakup osebnega avtomobila; »PIONIRJt 7« za 13 m i l i j o n o v din. KZ Smarjeta za nakup tehtnice 2J0.004 din. Podjetju za vzdrževanje projte za 4 milijone din. ki lih potrebuje za gradnjo stanovanjske hl*e v KandiJI. Pose. s t v u TrSka gora pa 490.000 din. ki lih potrebuje za nakup kolov za trsni matičnjak.
Občinski lluđsfc! odbor je odobril tudi posojilo 19 milijonov dinarjev za gradnjo novega Industrijskega obrata v BrSlJImi ln re-S11 Se več drugih upravnih zadev.
Ze naslednj i dan . to j e 30. oktobra,, d« F r a n j o tDraže t ič 1« Peaivlce, okraj T r a v n i k , » p r o dal« oba konja z opremo vred Ivanu B r a d a č u i z T r e b č o vas i prj D v o r u za staro m o š k o k o l o i n t r i t i soč d inar jev .
D r a ž e t l č Je v M e t l i k i prodal kolo, p r i t em pa so ga z a s a č i l i o rgani L j u d s k e m i l i c e . H i t r o so ugo tov i l i , da je on tat nave-rirnLh konj , k i J ih Je med tem las tnik *e dob i l nazaj . P r a v gotovo bo sod i šče prav ocenilo p r i tej d rzn i tatvin^ pravega ta tu in kupca ukraden ih konj ter opreme in obema pr i sodi lo dovol j strogo kazen.
Skupina mrharjev gre pred sodišče
J o ž e J a k l i č , Polde Pate, F r a n c K o v a č i č i n F lo r j an J a k l i č , v s i is Ivanije vasj p r i M i r n i peč i , so sestavljal i o rganiz i rano s k u p ino u n i č e v a l c e v d iv jad i i n r ib . Svoj m r h a r s k l posel so opravl j a l i v e č let, p r i tem pa se pos l u ž e v a l i p rav vseh p r i p o m o č k o v od strelnega o r o ž j a do elekt r ike . T a k o so srnad l o v i l i v zanke i n pasti ter Jo t u d i strel j a l i , r ibe pa z m r e ž a m i i n u b i j a l i z e l e k t r i č n i m tokom. Samo letos . so u je l i rta zanko aH us t re l i l i najmanj deset s rn j a kov . V s i bodo pr i š l i pred sodi šče .
S V E T Z A S O C I A L N O V A R S T V O ; predsednik sveta: P a v l i n M a r t i n , sekretar O O Z B N O V , N o v 0 mesto: č l a n i sveta: Zupane M a r i j a , d e l av k a Indu strije pe r i l a N o v o mesto; P e -t e r l in Janez, O Z S Z N o v o mesto; M u r e n A l o j z , posestnik, P o d -grad; S a l l M i l i c a , ta jnica B .K, Drag oš NeSka, up ravn ica Doma onemoglih, M e t l i k a ; L a v r l c J o žica, uč i t e l j i ca , Novo mesto; J e n i č F r a n c k a , u s l u ž b e n k a O S S Novo mesto ln K o b e Drago, i nva l i d , Č r n o m e l j .
S V E T Z A Z D R A V S T V O : — predsednik sveta: dr. S m r e č n i k Ivo. primari j protttuberlculoz_ nega dispanzerja, Novo mesto; č lan i sveta: dr. Sp l le r Ado l f , up ravn ik zdravstvenega doma Novo mesto; Jug Go jko , farmacevt, M e t l i k a ; K u k o v e o M i lan, M o t a m o n t a ž a « , Novo mesto; dr . Peeaver A l b i n , zidiravnitt, M e t l i k a ; Ing, Zobec Ivo, profesor uč i t e l j i š ča . N o v o mesto; K r ž a n Slavko, šolski upravi te l j . D v o r ; M a r k o v l č Franc , u s l u ž b e nec gozdnega o b r a t a Pol jane i n Skr t M i l i c a , u s l u ž b e n k a O Z S Z N o v o mesto.
S V E T Z A D E L O ; predsednik sveta: dr . L u d v i k Golež , pom o č n i k Javnega tož i l ca , Novo mesto; Mani sveta; Fabjan B o jan, s e k r H a r »Belt«, Č r n o m e l j ; K u š l j a n A n č k a , de lavka »Te le k o m u n i k a c i j e « , Š e n t j e r n e j ; Use -n ik Ivan , tajnik O S S . Novo mesto; V r v i š č a r F ranc , up ravn ik mizarske delavnice , Gradac ; M u r n J o ž e , delavec podjetja »Krojač« , N o v o mesto; ClgoJ K a r o l i n a , delovodja Industri je per i la . Novo mesto! L o v k o A n ton, obratovodja » T e l e k o m u n i kaci j« , S e m i č in Sega MalSI , del a v k a , »Novoles« Novo mesto,
• Američani napovedujejo, da borto'v enem ali dveh dneh Izstrelili svoj prvi umetni satelit, ki bo tehtal dva kilograma. Opremljen bo s sončnimi baterijami, ki bodo poganjale eno oddajno radijsko postajo, medtem ko bo energijo za drugo postajo dajala navadna baterija. Računajo, da bo satelit krožil v viStnl kakih 500 kUo-metrov. Pozneje, verjetno v začetku prhodnjega leta bodo Izstrelili Se druge satelite, težje od tega prvenca. Prvi sovjetsk satelit Je bil težak kakih 83 kilogramov, drugi pa skoraj pol to ne.
• Predsedniku ZDA Elsenho-werju se Je zdravje ie toliko obrnilo na bolje, da se Je vrnil t tvojega posestva v Gettys. burgu v Belo hišo v Wash1ng-ton. Tukaj pa ga čakajo velike In težavne naloge. S svojimi svetovalci bo skuial pregovoriti Kongres, nai spremeni MacMahonov zakon o posredovanju atomskih skrivnosti zaveznikom, moral bo začeti priprave za decembrski sestanek NATO v Parizu in nadoknaditi zamujeni čas. NI Se gotovo, če bo mogel sam Iti v Pariz.
0 V severnoafriški Španski posesti Je prislov zadnjih dneh do hudih bojev med domačni In Španskimi posadkami. Boji so se najbolj razvneb na področju Ifni. Domačini hočejo tO področje priključiti k Maroku. Upor Je neprijetno presenetil madridsko vlado. ki se Ja vedno Imela za prijateljico Arabcev.
9 Inrfonezllsko veleposlaništvo v Haagu, glavnem mesta Nizozemske, ie sporočilo, da «0 neznanrl «ku*ali ubiti predsed, nlli i InflO*<"KlJe Bitkama. Atentat so Izvedli z ročnimi bombami v glavnem mestu Dla-knrtl v trenutku, ko Je predsednik Sukamo Sel č»z, sred'Sče iflavnega me«ta. Čeprav je ostal predsednik nepoškodovan Je b|lo zaradi etentata Obltlrt 7 oseh. 14 na ranlenlh.
• Predsednik tunlzljske republike Burglba je zavrnil francoske proteste v zvezi s sklepom tunlzljske vlade, da ho kaznovala vse TuniZane. ki ao v dobi osvobodilnega gibanja za neodvisnost sodelovali s francosko upravo.
Kako poteka cepi "en je otrok (Prenos s 1. strani) če, bodo i ska l i p o m o č , s k l i c u joč se na svojo r e v š č i n o . M a l o več zaupanja in razumevanja za napore d r u ž b « v n j ihovo lastno koris t , b i s i od n j i h v e n darle obeta l i ! P o z n a v a l c i t rd i jo , da b i b i l odziv v e č j i , č e b i cep i l i otroke, kadar v k le teh nI šmaimice .
Šte fan S imonči? , predsednik okrožnega sodišča:
Ude'ežda državiianov v sodstvu D r u ž b e n o upravl janje us tvar ja
š t e v i l n e medsebojne odnose, k i se more jo p rav i lno razv i j a t i de, č e se p r av no urede. Zato pa je t u d i dana v n a š i d r u ž b e n i u re d i t v i p r avu In zakonitost i nadvse pomembna vloga; s tam pa raste tud i pomen pravosodstva. K organom pravosodstva v š i r š e m pomenu š t e j e m o poleg sod i š ča tud i j avno tož i l s tvo , Javno p ravobran i l s tvo dn odve tn i š t vo , v ož j em pomenu pa le sod i šče . S o d i š č e Je torej t ist i o r gan, k i s k r b i za dosledno i z v a janje zakonitost i , veruje k o r i sti skupnoati i n temeljne demok r a t i č n e pravice d r ž a v l j a n o v .
T o svojo nalogo izvajajo sod i š č a v raznovrs tn ih pos topkih , n . p r . v kazenskem, c i v i l n e m , nepravdnem. P r i o d l o č a n j u sodelujejo s talni sodnik i , t. j . s odn ik i no p o k l i c u in o b č a s n i s o d n i k i , t. j . sodnik i poro tn ik i . T o ustavno rJjotoClIo j * uvedlo v nase pravoso&atvo n a č e l o udel e ž b e d r ž a v l j a n o v v sodstvu. S
p r i t egn i tv i jo n e p o k l i c n i h sodn ikov k sodstvu je b i l a r e a l i z i rana d e m o k r a t i č n a p rav ica l juds tva , da samo sodeiluje- v sodstvu. Temel jno n a č e l o n a š e Ljudske revoluci je , da oblast i z haja in p r ipada l juds tvu , je b i l o tako potrjeno tudi na podr o č j u sodstva.
Stremljenje, da l judstvo sodeluje p r i sodstvu, pa nI vzn -k -n i l o še le v n a j n e v e j š a m času , ampak se je v raznovrs tn ih ob l i k a h pojavljaLo že v najstarejš ih kul turah- Tako so že s ta r i A s i r c l , Perzi i jci , G r k i in R i m l j an i poznal i l judske zbore, k i so sod i l i . P a tudi p r i s lovansk ih na rod ih je l juds tvo v zbor ih od loča lo o spor ih med p r e b i v a l c i , zlast i pa o k r i v d i ! n " kaz n i . N a Slovenskem smo i m e l i več l j u d s k i h sod išč , k ; so znana pod Imenom v e č a , k v a t r n a sod i šča 'In v inogradsk i zbor i ; t i m i b l i raivno na Dolen jskem mo^no .prišli do izraza .
Vse te ob l ike pa so b i le p rav zaprav samo zametki pravega
sodelovanja l juds tva p r i p r a v o sodij u i n so bi le odraz takra tne s u ž n j e p o s e s t n l s k e ln fevdalne d r u ž b e n e uredi tve . D o francoske r e v o l u c i j « Je b i l a n g l e š k i porotni s is tem ed in i , k i jo po znal Javno, ustno i n neposredno obravnavo i n k j e r ao sod i l i vsaj v burzoaznem smis lu neodv i sn i d r ž a v l j a n i . A n g l e š k i p o rotni s is tem je b i l za tiste čas« vzor svobodnega sodstva in so je zanj buržoaciLjta m o č n o b o r i l a . T a k o je tudi francoska u s t a v a z dne 3. 9. 1"91 uvedla ' sodelovanje z a č a s n i h sodnikov — porote — v kaizenskem sodstvu. Pos luž i l a se je p r i t em že omenjenega a n g l e š k e g a n a č i n a sodelovanja d r ž a v l j a n o v p r i sodstvu, k i jo r e š e v a l to v p r a š a n j e tako, da Je porota o d l o č a l a o ugotavl jan ju dejanskega stamja ln k r i v d e , p o k l i c n i sodnik p a o d ločal o. zakonski k v a l i f k a o l j i in odmer i k a z n i . U d e l e ž b a ne-p ' k l i c n i h sodnikov v sodstvu je dobi la tako iz raz i t demokra t i č n i z n a č a j . B i l a je v interesu
tedanje revoluc ionarne b u r ž o azije v borb i p ro t i f evda lnemu gospodstvu. Z iratfvojem kap i t a l i z m a pa a« je tud* ta us tanova i z r o d i l a , k e r Je p a č s luž i l a le Interesom v l a d a j o č e g a razreda zoper napredna s t remljenja del o v n i h m n o ž i c . O d k a r so se poj a v i l a v zgodovini č l o v e š t v a soc i a l i s t i č n a gibanja, &o se s o c i a l i s t i vseh struj i n narodov vz t ra jno b o r i l i z« u d e l e ž b o nep o k l i c n i h sodn ikov v sodstvu. M a r x , E n t e l s i n L e n i n so se ra to uktanovo zavzemal i , g o v o r i l i l n p i s a l i o potrebi u d e l e ž b e v o l j en ih i a l k o v v sodstvu.
P o osvobodi tv i Jugoslovanskih narodov i zpod avstro-ogrske monarhi je sta pozna l i na podr o č j u takratne d r ž a v e S H S poroto francoskega t ipa samo S loven i j a i n Dalmaci ja - T u smo i m e l i m e š a n o sod i šče z dvema ločen-iirma kolegi jema. Dvanajs t poro tn ikov je t vo r i l o poseben ko leg i j , k i je o d l o č a l samo o k r i v d L. D r u g i ko leg i j , sestavl jen iz polklionih sodnikov, pa Je o d l o č a l na temei!|Ju od ločbe prvega ko leg i j a o uporab i zakona, o kazn i , o zasebno-pravnih zah t evk ih . To portoto so Imela le o k r o ž n a sod i šča in je b i la pr i s to jna le za h u j š a kazn iva dejanja.
N a p rvem jugoslovanskejm kongresu p ravn ikov , k i Jo b i l le ta 1925 l n k l je m e d d r u g i m obravnava l tud i v p r a š a n j e udel e ž b e lanskega elementa v sods tvu, se je v e č i n a u d e l e ž e n c e v kongresa lz-ra7.Ha p ro t i poro t i . S lovensk i delegati so se zavzem a l i za poroto francoskega t i pa. P r i tem se niso o p r l i le na tedanjo dobre izkušnlje s poroto na Slovenskem, ampak tud i na rezultate tozadevnega p l e b i s c i ta , k i j« b i l v l e tu 1923 izve gen p r i vseh o b č i n a h na S lovenskem i n se je skorad 90% vseh s lov e n s k i h o b č i n i z j av i lo za udeležbo tako porote, k a k o r je * • obstajala. P o uvedb i novega enotnega kazenskega postopnika v letu 1929 pa l juds tvo nI Imelo v e č nobenega v p l i v a na Izbiro sodnikov, k i so b i l i pos tavl jeni s k r a l j e v i m ukazom. Sod i šča so b i l a p a č i n š t r u m e n t tedaj v l a * d a j o č e g a razreda, k i Jo pod k r i n k o neodvisnega sodstva Izva j a l teror nad d e l o v n i m l j u d s tvom Jugoslavi je , z las t i nad on imi , k i ' S O se bo rt i 1 za p r a v i ce delovnega Ifludstva. P o f a š i s t i č n e m vzorcu smo i m e l i tedaj celo posebno sod i šče za za šč i to d r ž a v e , k i je > ime lo p redvsem nalo'go, da z a i i r a borbo p r o l e i a T W S ) na svobodo.
(Nadaljevanje p r i h o d n j i č )
Gotovo je na tem nekaj resnice. K o t vedno *« je tud i p r i tej a k c i j i pokazalo, da posamezn i s t a r š i prej nasedejo govor i c i , k i jo je pr inesla k a k a ž e n ska, sama ne ve od kod , kot da b i ve r j e l i dob r im namenom n a še zdravstvene s l u ž b e i n p o ž r t v o v a l n i m i n i z k u š e n i m zdravn i k o m . T a k o so se s t a r š i n a Viseou v S u h i k r a j i n i najprej odloči l i , da bodo da l i otroke cep i t i . K o Pa j i m Je nekaj p r i š e p n i l a neka ž e n s k a , so se p re m i s l i l i . N e k i oče je odnesel o t roka celo v gozd, d a ga ne b i dobi la v roke ek ipa! Po d a l j š e m pr izadevanju je ek ip i uspelo; da je cepi la nekaj otrok, vseh pa ne. Podobno je b i l o tudi v Se-l i h p r i H i n j a h , na P r e v o l a h pa so ek ip i celo zap i r a l i v ra ta . V os ta l ih vaseh i u ž e r n b e r š k e obč in« pa so s t a r š i p r ines l i otroke na cepljenje.
Dobra organizac i jn ln odziv sta tud i v obč in i 8 t r a i a - T o p l i -ce. V S t r a ž i b i morda res l a h ko naš l i bol j š i pros tor ze cepljenje, ko t so ga. Določi l i so n a m r e č dvorano z a d r u ž n e g a do ma. K e r .tu n i b i l o mogoč« cep i t i , ker je b i l a po lna otrok In mater, so m o r a l i cepit i v gos t i l n i .
Č l a n i e k i p zatrjujejo, da gre v redu tam, k jer pomagajo k r a j e v n i ak t iv i s t i . Z las t i l ahko v e l i k o pomagajo prosvetni de lavc i . Z a zaostankairje bodo o rga n i z i r a l i cepljenje še v vsakem v e č j e m k r a j u in tako omogoč i l i , da lahko prinesejo otnrok« š e t i s t i , k i j i h do sedad še niso cep i l i iz k a k r š n i h k o l i razlogotv. 11. decembra bodo p r i č e l i z d r u g i m cepljenjem. T u d i o t am bodo s t a r š i p r a v o č a s n o obveščen i .
RAZP I S za novi tečaf Politične šole pri CK ZKS
(od 6. februarja do 31. junija 1958)
T e č a j P o l i t i č n e šole je namenjen predvsem delavcem ln del a v k a m v Industr i j i i n kmet i j s tvu , k i B O se že u v e l j a v i l i v o rgan ih delavskega ln d r u ž b e n e g a upravl janja , v organih oblast i , s ind ika t ih , d r u š t v i h i t d . i n f m daje potrebno š i r še znanje Is p o l i t i č n e ekonomije in znanstvenega socia l izma.
P r i j a v e z osebnimi podatki , * podatki o d o k o n č a n i h šo l ah , o osnovnem pok l i cu , zapos l i tv i , v i š in i m e s e č n i h pre jemkov ter tud i o s t a žu in funkci jah v po l i t i čn ih organizaci jah in d r u ž b e n ih organih poš l j i t e najkasneje do 10. Januarja 1958 n a upravo P o l i t i č n e šole p r i C K Z K S , L jub l j ana , P a r m o v a 39 i n tud i n a •voj o b č i n s k i komite Z K S .
O sprejemu v t eča j i n v Internat, k i je p r i Po l i t i čn i Soli, bo vsak posameznik pismeno o b v e š č e n , l n sicer najmanj 14 dn i p red p r l č e t k o m t e č a j a . P o d r o b n e j š e Informacije dobite na uprav i Šole, oz i roma na o b č i n s k e m komi te ju svojega p o d r o č j a .
Š t e v i l k a II d e c e m b r a 1957
DOLENJSKO KMETIJSTVO O gospodarskih p rogra
m i h K Z za leto 1957 smo svoj č a s o b j a v i l i , kaj predvidevajo , da
bodo u k r e n i l i za p o v e č a n j e kmet i jske proizvodnje ln povečan j e dohodkov. O d o s e ž e n i h rezu l ta t ih po spreje t ih p rog ra m i h so u p r a v n i odbor i v neka te r ih p r i m e r i h s top i l i p red za d r u ž n i k e z razvese l j iv imi poda tk i . Naj omen im samo neka tere izmed n j i h :
K Z Trebnje je da la osnovni poudarek izpopoln i tv i p ro i zvodnje k rompi r ja , ke r imajo n j i h o v i č lan i ve l i ko zanimanje ' za p r ide lovanje te ku l tu re . K o je . b i l o razpisano nagradno tekmovanje , je zadruga o rgan iz i ra la t r i s k u p ine tekmovalcev z nad 8 ha zemlje v e n i skup in i . V s a k k m e tovalec se je b i l d o l ž a n r a v n a l i po navod i l ih kmet i j ske s l u ž b e p r i obdelavi posevka. Rezul ta t tega je b i l , da je ena skup ina dosegla p o v p r e č n i p r ide l ek 59.643 k g k r o m p i r j a na 1 ha! Posamezn i p r i m e r i so presegl i t u d i nad 60.000 k g na ha.
Podobn i rezul ta t i so b i l i tudi v d rug i K Z . N e k i z a d r u ž n i k iz K Z V e l i k a L o k a je dosegel 67.000 k g k r o m p i r j a na 1 ha, v K Z Draga tu Ž pa je b i l na jv i š j i p r ide lek 43.000 k g na ha. V K Z Sent lovrenc snio ugotovi l i , da je poskusno gnojenje na t r a v n i k u dalo dvekra t več j i p r ide lek i n d a j i h stane seno na pognojenem t r a v n i k u le 4 d in .
Z uspehi, k i smo j i h dosegl i letos v p r ide lovan ju k rompi r j a , j e znova dokazano, da imamo v kmet i j s tvu Se ogromne rezerve v n a j r a z l i č n e j š i h ku l tu r ah . T o lahko t rdimo zlasti še za k r m -ske rastl ine, k j e r I z k o r i š č a m o komaj 50 do 60 odstotkov naiših zmogl j ivost i . S podobnimi u k r e p i , kot je zdaj tekmovanje za
v e č j e hektarske pr ide lke , s i bomo m o r a l i zagotovi t i v e č j o p r o izvodnjo. L e t u i n le n a tak nač in je treba i ska t i pot za v i š jo ž i v l j e n j s k o raven.
Podobn ih p r imerov , k i so pok a z a l i bo l j še rezultate, ko t smo s i j i h obetal i je š e v e č , razen na p o d r o č j u K Z Š e n t j e r n e j , k je r je zemlja p e š č e n a i n je ime la s u š a v e č j i v p l i v .
Z a take pr imere so se seveda z a d r u ž n i k i p r i t o ž e v a l i , češ da b i b i lo l ahko bo l j š e , če b i K Z n u d i l a v e č p o m o č i , k r i t i z i r a l i so tudi, da je p r i v e č i n i K Z slaba organiz i rano delo s s t ro jn imi us lugami a l i pa da nekatere K Z potrebnih strojev sploh nimajo. V M o k r o n o g u n . p r . so z a d r u ž n i k i i m e l i resno s k r b za u n i č e vanje koloradskega h r o š č a % i n š k r o p l j e n j e p ro t i k r o m p i r j e v i plesni ter potrebo po s t ro jn i košn j i . T a m o š n j a K Z i m a po trebne stroje na razpolago, n i pa b i l a p r ip rav l j ena organiz i rano stopit i v akci jo . Dobro o r g a n i z i rano delo strojnega odseka Ja imela K Z D o l . Top l ice , k i ja p o š k r o p i l a nad 40 ha k r o m p i r j a s t raktor jem. V tem p r i m e r u so z a d r u ž n i k i spoznal i prednost strojne obdelave ne samo v tem, da o la j ša f izično de lo -kme tova l ca, p a č pa, da tudi kval i te tne je op rav i n . p r . Šk rop l j en j e i n tako v p l i v a na p o v e č a n i pr ide lek . N a s p l o š n o se je pokazalo ve l iko zanimanje za strojno obdelavo v krsi i jh, k jer so za to dani pogoji .
Kako je z nekmetijsko dejavnostjo zadrug
O b č n i zbor i K Z , k i so b i l i e d r u ž e n i s sprejemanjem k a n d i da tn ih l is t za o b č i n s k e zbore proizvaja lcev, so d a l i Že več je Obeležje kmet i j skemu napredku, i t i naj hk ra t i r e š u j e socialne probleme na vas i . V vseh K Z, k j e r je b i lo delo p rav i lno za-6ia<vijeno z organizaci jo p o v e č a nja kme t i j sk ih p r ide lkov , so za d r u ž n i k i uv ide l i , da nekmet i j ska dejavnost i p r i K Z , kot t rgov ina s p o t r o š n i m blagom, gosti lne l n razne obrtne delavnice, ne m o re jo v p l i v a t i na zbo l j šan je k m e t i j ske proizvodnje, p a č pa \e ov i ra jo njen h i t r e j š i razvoj . Saj je n a j v e č j i de l u s l u ž b e n c e v K Z zaposlenih p r i odsekih nekmet i j sk ih dejavnost i l n še upravn i odbor i zamujajo čas oko l i teh problemov. R a z u m l j i v o Je, da kmet , k i si pr izadeva »a napredek, ne more dobit i p r i taki K Z pr imerne pomoč i . K o se je pos tav i lo na dnevn i red v p r a š a nje, a l i naj K Z še naprej ž ivo t a r i s t rgovino i n zanemarja druge, v a ž n e j š e kmet i j ske probleme, so z a d r u ž n i k i odloči l i , da se nekmeti jske dejavnosti loč i jo od K Z . P r a v v tem je p r i K Z
obrat v dosedanjem delu, da se poglobi s tva rn im potrebam razv i j a jočega se napredka v kmet i js tvu, da postane organizator, da s s t ro j i , gno j i l i , semeni ' n s t rokovn imi n a v o d i l i sodeluje v pro izvodnj i vseh pol jede lsk ih ku l tur , k i v posameznih k r a j i h uspevajo i n k i j i h t rg zahteva.
40 K Z i m a 72 t rgovsk ih poslova ln ic l n 28 ob r tn ih odsekov. Iz tega s ledi , da je p o t r o š n i š k a i z bi ra podeže l j a dobro razv i t a In prav tako tud i obrtne usluge. R a z u m l j i v o je, d a so te dejavnosti potrebne, n a p a č n o pa je mi š l j en j e , (kar se pojavlja) , da so zato pokl icana K Z In da je to n j ihova osnovna do lžnos t . C a bi imele n a š e zadruge vse odseke tako m o č n e kot so t rgovsk i odseki • ( p o t r o š n o blago), b i podobne rezultate, ko t so dosežen i p r i k r o m p i r j u , l ahko dosegli v vseh drug ih k u l t u r a h i n panogah! To pa je osnovna naloga K Z dn interes naprednih kmeto valcev i n celotno d r u ž b a .
Teh po jmov še niso razč i s t i l i v neka te r ih K Z kot n.pr. Š e n t jernej . K o Je že u p r a v n i odbor
ZL0ŽBA kMhTIJSKiH /IMLJlSt L j u d s k a s k u p š č i n a L R Slove
nije j« v torek, 26 novembra, sprejela več nov ih zakonov. M e d n j i m i je tudi zakon n ko masac i j i kmet i j sk ih zemljišča k i skupno z nedavno sprejet ima zakonoma (o i z k o r i š č a n j u kmet i j s k i h zeml j i š č in o rac iona l nem i z k o r i š č a n j u kme t i j sk ih zeml j i šč ) , pomeni Izredno pomembno podlago za u r e s n l č l -
Prlhodnle leto: 2000 glav pitane goveje
živino K a k o r smo z v e d e l i na O k r a j
n i z a d r u ž n i 1 z v e z i , p r i p r a v l j a j o z a leto 1958 v n o v o m e š k e m o k r a j u o b š i r e n n a č r t z a p i tan je goveje ž i v i n e . P r e d v i d e v a j o , d a bodo p o s a m e z n i r e j c i , G o s p o d a r s k a p o s l o v n a zveza , K Z Č r nomel j i n K Z TrebnJR pa v lastni r ež i j i , spiitall z a i z v o z 2000 g l a v goveje ž i v i n e . V e č bomo o t e m z a n i m i v e m v p r a š a n j u p o r o č a l i v p r i h o d n j i p r i l o g i » D o l e n j s k e g a k m e t i j s t v a « .
rezerve ne temelje, sa katere sumi jamči jo .
Podoben p r i m e r je K Z P r e k o pa, k i i m a p r i t r g o v i n i i n o d k u p u s k m e t i j s k i m i p r i d e l k i 7,620.244 d i n prometa i n p r i tem le 3.000 d i n č i s t ega d o b i č k a , vse na r a č u n v i s o k i h odkupn ih cen. O d t a k š n e g a poslovanja ne morejo z a d r u ž n i k i p r i č a k o v a t i gospodarskega napredka zadrug*.
Upravni odbori zadrug so pripravili za polletne občne zbore KZ pregledna poročila o uspehih in slabostih v delu kmetijskih zadrug — Glavna razprava zadružni- J S a T t T K Z i m a ' l e i z rab l jen kov je bila usmerjena predvsem v zboljšanje kmetijske posnemainik, tako d a ga je nuj-proizvodnje — V pogodbeni proizvodnji krompirja in nagradnem tekmovanju v skupinah za pšenico in krom
pir so bili doseženi nepričakovano dobri uspehi zavzel nasprotno s t a l i š če , so za d r u ž n i k i š e vedno vz t ra ja l i p r i svojem, ke r j i m niso bi le s t va r i dovolj pojasnjen* i n tako d » p r a v i h z a k l j u č k o v n i p r i š l o . P o dobno je tud i p r i K Z Novo m e sto, k j e r Je na organ iz i ranem de lu kmet i jskega napredka n a j manj narejenega (razen v se lekc i j i ž i v i n o r e j e po s tar i t r a d i c i j i ) , vendar je u p r a v n i odbor za
v z e l s t a l i š če , da t rgov ina ne mot i razvoija kmet i j s tva . Če je to prav a l i ne, naj d o k o n č n o od lo čal j o z a d r u ž n l k i - p r o i z v a j a l c i , k i Čutijo potrebo, da se s i s t e m a t i č no de la za k m e t i j s k i napredek, tjako ko t d o p u š č a j o ma te r i a lna sredstva i n kot narekuje pot r o š n j a , da i m a kmet zagotovi tev za v n o v č e v a n j e svo j ih p r i de lkov.
Ali dovolj dvigamo gospodarsko moč zadrug
no treba obnov i t i za nj ihovo mlekarsko proizvodnjo . K e r K Z n ima denarja , Ima namen k u p i d posnemain ik p r i v a t n i k i n ga dat i v zaftoup K Z . S t a k š n o pol i t i k o seveda pomaga z a d r u ž n a f i rma p r i va tn iku i n je odvisna od njegovega p r e m o ž e n j a , zato ke r s i ne ustvar ja las tn ih sredstev l n gospodarske m o č i .
V s i t i p rob l emi so b i l i ob rav navan i na po l l e tn ih o b č n i h zbor i h . Z a d r u ž n i k i so d o b i l i t rdne j še p r e p r i č a n j « v m o ž e n napre dek, če Je le delo zadruge organ iz i rano , ke r je odvisno od l j u d i , k i zadrugo vodi jo , i n o d z a d r u ž n i k o v , odnosno od tega, v k o l i k o sodeluje K Z z organi , k i so zadrug! d o l ž n i pomagat i . Z a to so resno i z b i r a l i kandida ta za » b o r e pro izvaja lcev v n o v i h o b č i n s k i h l j udsk ih odbor ih .
Stane Somrak
K d o n i vesel polno o b l o ž e n i h tr t? L e da je med n j i m i na D o lenjskem vse p r e v e č š m a r n i c e in drugih samorodnic, p remalo pa ž l a h t n i h trt. T r e b a pa bo tudi tu p re lomi t i z zaostalostjo*
sicer ne bo ne haska, ne potrebnega s p l o š n e g a napredka.
V s a k a K Z , k i h o č e b i t i o rga niza tor napredka, m o r a ime t i za to potrebna sredstva ko t so pos l o v n i prostor i , s k l a d i š č a i n razn i s t ro j i , tehtnice i td . Z a tako. opremo je potreben denar, k i se
mora us tvar i t i te t is t ih dejavnosti , za katere se uporabljajo z a d r u ž n a sredstva, to pomeni , da se denar zb i ra iz dohodka prometa p r i reprodukc i j skem blagu (semena, gnoj i la itd), p r i s t ro jn ih uslugah i n p r i odkupu k m e t i j s k i h p r ide lkov . N a tak n a č i n posluje v e č i n a K Z . V e n
dar p r i t em niso vedno č i s t i r a č u n i . Vse K Z so o p r a v i l e 1 m i l i j a r d o ln 368,000.000 d i n prometa i n p r i t em u s t v a r i l * 22,000.000 d i n d o b i č k a za s k l a d « K Z . O d tega odpade na t r g o v i no z indus t r i j sk im blagom 50°/o proimeta, d o b i č k a pa le 13°/» aH 3,000.000 dlin. P o s p e š e v a l n i odsek i pa imajo zguibo v v i š i n i 937.000 d i n . T a sredstva so s icer p r e c e j š n j a za K Z , vendar, če u p o š t e v a m o potrebe za dobro opremo zadruge z r azn imi p r i p o m o č k i (strojnih l n t ranspor t n i h naprav itd.), j e to še vedno premalo i n b i p r i p r a v i l n e m poslovanju l a h k o dosegl i še bolj So rezultate. K Z V e l i k a L o k a Jo n. pr . nap rav i l a prometa p r i o d k u p u 14,750.000 d in l n i m a p r i tem poslovno zgubo v v i š in i 352.588 d in . K o je občn i zbor r a z p r a v l j a l o pol le tnem uspehu (pravi lneje — o neuspehu), *o b i l i č l a n i zadovol jn i z v i s o k i m i odkupn imi cenami, malo pa so
p o m i s l i l i na to, da s i ru š i j o last-
Razširjenost trt samorodnic Dolenjski kmetje premalo poznajo zgodnjo sorto trte »Radgonska
ranina«, ki naj bi zamenjala šmarnico
Največji pridelek krompirja: na D o l e n j s k e m !
8,100.000 dinarjev nagrad pripravljenih za proizvajalce ln organizatorje tekmovanja v novomeškem okraju
tev u red i tven ih n a č r t o v k m e t i j sk ih organizaci j . Ured i tev zemljišč s p l o š n e g a l judskega prem o ž e n j a i n posestev kme t i j sk ih zadrug je v e č kot nujna. Z l o ž b a razkosanih parce l m o r a odprav i t i sedanje n e m o g o č e stanje l n omogoč i t i n a p r e d n e j š o specia l i z i rano l n cene j šo kmet i j sko proizvodnjo.
O novem zakona bomo v naš e m l i s tu v k ra tkem o b š i r n e j e še po roča l i .
Prepovedan Izvoz nekaterih živil
I z d a n a j e b i l a prepoved z a i zvoz n e k a t e r i h p r o i z v o d o v , da b i se m e d t e m u r e d i l o s tanje n a d o m a č e m (notranjem) t rgu. D o nove u r e d b e n i d o v o l j e n i z v o z j a b o l k , f i žo l a ' n jajc , o m e j e n pa bo t u d i i z v o z mesa 'm m e s n i h i z d e l k o v . U v o z n i b o m o p a 2000 t on j a b o l k , 500 ton ja jc , v e č j e k o l i ć ' n e p o m a r a n č , l i m o n lin m a n d a r i n .
Z e s p o m l a d i smo p i s a l i o v e l i k e m t e k m o v a n j u k m e t o v a l cev v p r i d e l o v a n j u k r o m p i r j a . V S l o v e n i j i je t e k m o v a l o 339 k m e č k i h skupim i n 13 o b r a t o v d r u ž b e n i h posestev k i so v s i dosegl i ze lo lepe uspehe. N a j n i ž j i povp r . p r i d e l e k s k u p i n e je b i l 251 centov, n a j v i š j i p a celo 450 centov. P o v p r e č j e s l o v e n s k i h t e k m o v a l c e v z n a š a 339,7 cen ta .
N a j v e č k r o m p i r j a n a h e k t a r so p r i d e l a l i d o l e n j s k i kmet j e , na jbo l j m n o ž i č n a p a j e b i l a t e k m a v P r e k m u r j u . V n o v o m e š k e m okraju j e 22 s k u p i n n a d o b r i h 1»4 h e k t a r i h p o v r š i n p r i d e l a l o p o v p r e č n o po 450,6 cen tov n a h e k t a r . P r e d v i d e n o je, d a bodo p r i d e l o v a l c i i n o r -
1. kongres kmetijskih tehnikov in inženirjev
P r e j š n j i mesec je b i l v B e o gradu I. kongres kme t i j sk ih tehnikov In Inžen i r j ev , k i je trajal 3 dn i . P o zelo p lodnem delu so na z a k l j u č k u spre je l i resolucijo* v ka ter i med d r u g i m ugotavljajo, da so v n a š e m za ostalem kmet i j s tvu skr i te še vel ikanske proizvodne rezerve in da z uporabo sodobnih sredstev lahko zagotovimo h i t r e j š i razvoj kmet i j s tva . Resoluc i ja med d r u g i m tudi p r av i , da se mera v e č i n a kme t i j sk ih i n ž e n i r jev in tehnikov zaposl i t i v kmet i j sk ih zadrugah in soc i a l i s t i čn ih gospodarstvih, k je r bodo lahko n a j v e č k o r i s t i l i na-dnVippin« razvo.lu kmeti js tva.
gani izatorj i t e k m o v a n j a v n a š e m o k r a j u d o b ' l i za svo j t r u d i n v e l i k e uspehe 8,100.000 d i n a r j e v nag rad . T r i č e t r t i n e t e ga b i o d p a d l o n a p r i d e l o v a l c e , ena č e t r t i n a pa n a o r g a n i z a to r j a t e k m o v a n j a za v e č j e d o nose.
U p a m o , d a bomo v p r i h o d n j i p r i l og i » D o l e n j s k e g a k m e t i j s t v a « l a h k o o tem p o r o č a l i še k a j v e č .
Samorodnlce imenujemo trte. k i rod i jo n e d a b l (Jih b i l 0 t re ba cepi t i i n ©o vsaj delno o d porne pro t i g l i v i č n i m bo lezn im. Izraz samorodnlce je n o v e j š e g a i zvo ra l n je nastal še le po pojav u t r tno uš i (prej samorodnic sp loh b i lo nI) v le t ih 1880 do 1890. S t *m i z r a z o m so hote l i loč i t i trte, k »o bile vsaj d e l no odporne p ro t i t r tn i uš i , so rodi le grozdje l n j i h n i b i l o treba cepi t i , od trt, k i niso b i l e odporne p ro t i t r tnj u š i i n J ih ie bi lo t reba cepi t i .
Raz£irjenost samorodnic v Sloveniji
P o s t a t i s t i č n i h podatk ih Je v S l o v e n i j i 5433 ha samorodnic . To predstavl ja eno petino vseh v inogradov . N a j v e č samorodnic J * na Dolenjskem, D o lenjsk i s l ed i P r e k m u r j e , P tu j , ln Cel je , Nekaj manj Je samorodnic o k r o g M a r i b o r a , še manj okrog L ju tomera , Radgone, B i -zeljskega i n v Posav ju . P r i morska pa samorodnic skoraj ne pozna i n j i h ok rog K o p r a sploh n i .
V r e sn ic i Je samorodnic več , kot J ih izkazuje s ta t is t ika . S ta t i s t ika n a m r e č ne zajema š t e v i l n i h b ra jd ter p o v r š i n zasaj en ih a s amorodn lcami i zven znanih v i n o r o d n i h p o d r o č i j , na n j ivah Itd. P o oceni bo v S l o ven i j i ok rog 8 t i soč ha samorodnic. Ce o d š t e j e m o P r i m o r sko, Je to 45 odstotkov vseh v i norodnih p o v r š i n Š t a j e r s k a i n Dolenjske.
K a r se t i č e p r i d e l k a v ina pa ie n a Š t a j e r s k e m in Dolen jskem
celo v e č v ina od samorodnic kot od ž l a h t n e trte. Samorodni ce so n a m r e č precej na gosto sajene. R a č u n a m o , da je samorodnic na l ha 8 t i soč trt , medtem ko je ž l a h t n i h tr t v sedanjih v inograd ih le 7 t i soč na 1 ha. V s a k a tr ta samorodn i če da p o v p r e č n o 1 l i t e r v i n a , ž l a h t n a t r ta pa le č e t r t l i t r a . Tako pr ide lamo na Š t a j e r s k e m in Dolen j skem 640 t i soč hektol i t rov v i n a samorodnic , v ina od ž l a h t n e trte pa le 345 t i soč hek to l i t rov .
V i n o samorodnic se po gos t i lnah ne sme toč i t i ( V i n s k i zakon). V k o l i k o r se v i n o s a morodnic sp loh prodaja, ga k u pujejo le kmetje, k i v i n a sp loh ne pr idela jo za lastne potrebe. N a j v e č k r a t j e ta k u p č i j a v o b l i k i r azn ih zamenjav za ž i vež, les i t d . V g lavnem pa v i n o samorodnic p o t r o š i j o p r ide lo v a l c i sami . V tej ve l ik j k o l i č i n i p r i d e l k a v i n a samorodnic lež i n e i z k o r i š č e n a t r ž n a v r e d nost v vsot i o k r o g 3.200 m i l i j o nov d in letno.
Samorodnlce v n o v o m e š k e m okraju
Na o b m o č j u sedanjega okra ja N o v o mesto, k i zavzema pret e ž n o v e č i n o Dolenjske , je po s t a t i s t i č n i h poda tk ih 1400 ha samorodnic , od ka te r ih odpade na B e l o k ra j ino ok rog 200 ha, 1200 ha pa na ostale predele okra ja . T o predstavl ja 35% v i norodne p o v r š i n e okra ja . P o o b č i n a h (po s t a t i s t i č n i h podatkih) so pa samorodnice r a z š i r jene p r i b l i ž n o takole:
Hmelj tudi v Srebrničah Ekonomi jo v S r e b r n i č a h bo
prevze la Kmeti i jska šola G r m . D e l plodne zemlje v S r e b r n i č a h bodo že spomladi zasad i l i s hmel jem, za k a r so p r ip rave v teku. S p o č e t k a bodo zasadi l i s h m e l j e m 5 hektarov, pozneje pa še v e č .
K o t se spominjajo s t a r e j š i l judje, je tod raste 1 h m e l j , pa ne samo v S r e b r n i č a h , t emveč tud i drugod. T a k o se spominjajo s t a r e j š i hmeljainji v S a v i n j s k i do l in i , d a so p re j ema l i hmelij t ud i iiz š k o c j a n s k e okol ice. M i m o kmet i jske šole G r m
Domače žveplo V koksa rn i L u k o v a c bo zače l
še ta mesec poskusno obra tovat i n o v i obrat za pr idobivanje ž v e p l a iz premoga. R a č u n a j o , da bi l ahko že prihodnje leto. dob i v a l i k a k i h 10 ton ž v e p l a na dan. kar bo za naše kmet i js tvo i n celotno gospodarstvo ve l ikega nomena.
bodo spomladi aasadi l l hmel j še p r i Š e n t j e r n e j u , k jer bo d r ž a v no posestvo Brezov i ca zasadilo s to donosno indus t r i j sko rastl i n o 9 hek ta rov , K l e v e v ž pa 5 hektarov. Nasad i b o d 0 ure jeni po na i j sodobne j šem n a č i n u , tako da bo m o ž n a obde lava s s t ro j i . Namesto diragih hme l j evk bodo uporab i l i ž i č n e opore.
Več bomo o hmel ju na D o
lenjskem p o r o č a l i v pr ihodnj i k m e t i j s k i p r i l o g i 25. decembra.
Škrbino na cesti komandanta Staneta v Novem mestu je zamenjala nova stavba Okrajne zadružne zveze, 'kamor so se preselile pred kratkim tudi druge zadružne ustanove (fotografirano ob začetku del ln ob dograditvi nove upravno-stanovanjske stavbe).
Ing. Milan Brač lka:
Silirajmo krompir in pitajmo živino!
M n o g i p r o i z v a j a l c i k r o m p i r - I I I . r az reda , k i Jo p o t e m ' n o -j a pos tav l j a jo v p r a š a n j e , k a m z e m c i dop i t a jo ' n t ako ž a n j e j o letos s t r ž n i m i p r e s e ž k i k r o m - sadove n a š e g a t ruda , č e p r a v p i r j a? N e s a m o p r i nas n a i m a m o m o ž n o s t i , d a s a m i i s p i -D o l e n j s k e m , t 0 v p r a š a n j e se t a m o ž i v a l i In n a m tista v r e d -pos t av l j a po vse j S l o v e n i j i . Saj i m a m o n a d deset t i s o č v a g o n o v t r ž n e g a p r e s e ž k a k r o m p i r j a , H r v a š k a p a o k o l i š t i r ' t i soč v a g o n o v .
N a d rugI s t r an i Je n a t r g u
nost ostane d o m a . R a z e n tega s t r e t j e r a z r e d n i m ' v o l o v i ne m o r e m o b i t i k o n k u r e n č n o s p o s o b n i n a z u n a n j e m t r g u , č e p r a v j e po k v a l i t e t n i ž i v 1 ! ! ! v z a d n j e m č a s u v e l i k o p o v p r a -
v e l i k o p o v p r a š e v a n j e po p i t a n i sevanje n a d o m a č e m i n tu j em gove j i ž i v i n ' i n p r a š i č i h . V t rgu . Z v e č j o l n b o l j š o b l a g o v -S l o v e n i j l i m a m o o r g a n i z i r a n o no p r o i z v o d n j o p o v e č a m o n a -pogodbeno p i tan je . O r g a n i z a t o r r o d n i dohodek , s t ah t t ' z i r amo te a k c i j e j e Z a d r u ž n a p o s l o v - d o m a č i t r g i n ugodno v p l i v a m o S e n * z a f , n e k v a r i t i . B a r v a p r a -
fcužemberk 100 (samu a«m«-, rodnica). S t ra i a -TopHce 76*/« Trebnje G^lo, Novo raest0
M i r n a 35%, Š e n t j e r n e j 22<7o, C m o m e l J 20°/o, Kos tan jev ica i n M o k r o n o g po 18°/o, S e m i č 9% i n M e t l i k a 6%.
T u d i v okra ju N o v o mesto bo samorodnic več kot j i h i z k a z u je s ta t is t ika . P o ocen i J ih bo okrog 2000 ha aH 45<Vo vseh v i norodnih p o v r š i n . R a č u n a j o č 8.000 trt na ha , na t r to Pa l i t e r v ina , p r ide lamo 180.000 hI v i n a samorodnic . Vrednos t 1 l i t r a v i na samorodnice je ok rog 60 din . T r ž n a vrednost p r i de lka v ina samorodnic v o k r a j u torej z n a š a okrog 960 mi l i j onov d i n letno. T a vsota leži n e i z k o r i š č e n a , k e r se po v i n s k e m za k o n u v i n a samorodnic ne sme prodajat i . Pos led ica je č e z m e r no pitje v i n a samorodnic po dom a č i j a h , k a r ima za posledico p r v i č v e l i k o r e v š č i n o , d r u g i č pa š t e v i l n e d r u ž i n s k e prep i re , pretepe i n podobno.
M i m o navedenih dejstev ne smemo i t i v e č m o l č e . T reba bo nekaj uk ren i t i . K o t v i d i m o , taksa na samorodnice tega v p r a š a n j a no more r e š i t i .
Reš i tev Je v nadomestku tn š m a r n i c o
N a š i D o l e n j c i tako izrazi to ljubLjo v insko trto, pa č e p r a v je š m a r n i ca, da je ne bodo z l e pa opus t i l i . Zato je treba t em i z r a z i t i m l jub i t e l j em v in sko trte dat i t r to, k i bo t u d i v p re de l ih , k jer raste šmarn&ca do bro uspevala, k i bo dozorela še pred š m a r n i c o , k i bo bogato rod i l a i n bo tud i d r u g a č e sk romna . T a k a t r ta obstaja, s a mo da je n a š i m v i n o g r a d n i k o m na Dolen j skem še po v e č i n i neznana. Imenuje se Radgonska ran ina . T o t r to bo treba 3 sreds tv i o b č i n s k i h i n o k r a j n i h sk ladov, k i se ustvarjatjo s takso od š m a r n i c e , š i r i t i v p o d r o č ja , k jer imajo samo š m a r n i c o . V i n o g r a d n i k i v p o d r o č j i h , k j e r je sama gmarnica, so za to a k c i jo dovzetn ' , t reba j i h bo Is gmotno nodpref. i n tako po la goma zače t i r e š e v a t i p e r e č e vpra i šan je samorodnic na D o lenjskem. T U D o b r Š e k
P r i p o r o č l j i v o je , d a so t a k e j a m e p o d s t reho i n ima jo spo daj od tok vode . P r e d s i d r a n j e m b o m o k r o m p i r dobro o -p r a l i , nato p a s k u h a l i v b r z o -p a r i l n i k u . Se v r o č k r o m p i r d o bro n a t l a č ' m o v k a d a l ' s i los . D o b r o je, d a p o m e š a m o m e d k r o m p i r V i k o r e n j a a l i pese. C e ' m a m o v e č j o s i losno j a m o , d o d a m o še d e l z rezane m l a d a de te l je a l i l u c e r n e . K o j e s i los napo ln jen , ga je t reba k r i t i • p las t jo z rezan 'ce sena, d r u g o p l a s t p a z rezan i co s lame a l i p l eve , p o š k r o p l j e n o s s l ano vodo. Vse s k u p a j rx>krijerno z ' l o v i c o a l i pe skom.
T a k o p r i p r a v l j e n s i los o d p r e m o po e n e m mesecu . K o je odpr t , j e m l j e m o z odpr t e p o v r š i n e v s a k d a n pet do deset c m d e b e l o p l a s t k r o m p i r j a , d a
na zunan jo t r g o v i n s k o plačUno v i l n , ° siUranega k r o m p i r j a j e b i l a n c o enaka b a r v i S V c z e g a kuhanega.
V s e p r e s e ž k e k r o m p i r j a p a T a k o s I l i r a n k r < ™ p i r l a h k o k r -l a h k o dobro I zkor i s t imo v ž i - m i T n o v s a l e t o n i m a m o i v i n o r e j i , In s icer tako, d a p i - nobenega d rugega d e l a . tomo Živ ino i n p r a š i č e . K r o m -
n a z v e z a S l o v e n i j e . Izšl i bodo posebn i p r e d p i s i , k ' ure ja jo pogodbeno p i t an je ' n z a j a m č e n e o d k u p n e cene.
D o sedaj j e re ja k l a v n e ž i v i n e p r i nas b i l a s l a b a i n n e o r g a n i z i r a n a . I z v o z k l a v n e ž i - p i r v n a n a v n e m ' s t a n j u d o m e -v ' n e , p r e d v s e m v o l o v , s e j e v seca j u n i j a i zgub i t u d ' do 50 z a d n j e m č a s u v n a š e m o k r a j u svoje v r e d n o s t i , t& 1o je e d i n a S t e v i l l č n o zelo p o v e č a l , toda r e š i t e v , d a ga s i l i r a m o . v ta k v a l i t e t n o se n i i z b o l j š a l . I z - n a m e n l a h k o u p o r a b l j a m o k a d ' v a ž a m o p r e t e ž n o s labo ž i v i n o , aH prepros te s i losne j ame , ob - p l tovno h r a n o k T o b r o k * V t f t t d e l n o I I . r az r eda , v e č i n o m a p a l o ž e n e s k a m e n j e m a l i z opeko . (Nadaljevanje na 4. strani)
Pitanje goveje živine P ' t an j e d e l i m o v t r i r a z d o b j a : 1. P r e d p i t an je a l i p r i p r a v a
za p ' t an je , to j e razdobjie, y k a t e r e m ž i v a l p r i u č u jemo n a
Revolucionarno valovanje na Dolenjskem p o d v p l i v o m O k t o b r s k e r e v o l u c i j e i t ; . '
K l e r i k a l n i »Slovenec* se Je 4. Januarja 1919 ratzburjal zaradi evojega m i l j e n č k a :
»Nasi l je i n ne demokraci ja . Iz KatndiJe pm N o v e m msetu nam p o r o č a j o , da so tam nahujskani l judje dne 28- decembra (prav 27. op. F . S.) o b o r o ž e n i p r l d r l i p red ž u p a n a Zurca , ga v l e k l i v o b č i n s k o pisarno, kjer so ga z g r o ž n j a m i p r i s i l i , da prevzame nase vse vojno posoji lo, k i ga Je podpisala o b č i n a . V e l i k a o b č i n a Bmihe l - S top i če je podpisala vsega vojnega posoji la 43.900 K -G . Zupan i n g. b lagajnik sta iz j a v i l a , da prevzameta nase to l iko vojnega posojila, k o l i k o r J ima pr ipada kot o b č i n s k i m a odborn ikoma . De l m n o ž i c e Je b i l s tem zadovoljen, drugI pa so imel i ž u p a n a zaprtega v obč insk i p i sa rn i do po l tretje ure popoldne, k o je g. K u l o v i c za žurpana polo
žil 5000 K v a r š č i n e . Nato so razg r a j a č i pos tav i l i svojega ž u p a n a v osebi obč- odbor. V o v k a lz Got-ne v a s i . • . To je nasil je i n na demokraci ja 1 N a ta n a č i n ne bomo u r e d i l i svoje d r ž a v e . • .c
Soc ia l i s t i čn i »Delavec« p a Je 1. februar ja 1919 p i s a l :
»Neki k l e r i k a l n i l i s t p i š e pod nas lovom »Boljševiš tvo« s l e d e č e ;
V K a n d i j i (na Dolenjskem) so pr i š l i o b o r o ž e n i , menda kmetje, nad ž u p a n a Zurca (doma m u praviijo S t e m b u r ) . . . Ce mis l i jo soc ia ln i demokrat je , ka t e r i se v svojem l i s tu bahajo, da so to na red i l i , da bodo tud i p r i nas po rusko v l a d a l i , se s i lno m o t i j o « . . « Delavec dodaja, da se Zu rc , k i so ga k l e r i k a l c i podp i ra l i , n i t i v nov i dob i n i hotel umakn i t i . » T r e b a je b i l o torej nastopiti po rusko, k e r drugega jez ika nI hotel razumeti.-«
Ja, ker ga je imelo za najbolj nevarnega hudodelca-
Jože Pirnar se umakne v ilegalo
Zandarj] so zastonj i s k a l i P i r nar ja , č e p r a v j i h le šlo po njega kar osemnajst. O svojem neuspehu so 1- Januarja 1919 sporoči l i o k r o ž n e m u sod i š ču :
»Na poziv z dne 31. grudna 1918 • . . p o r o č a m , d a se J o ž e t a P i r n a r j a n i moglo are t i ra t i i n ga t a m o š n j e m u sod i šču p r ives t i , ke r je bale o d š e l 31. decembra
1918 v Gradec po usnje, P i r n a r Je b i l o t e m (to Je o aretaddi — opomba F- S ) obveščen.«
J o ž e P i r n a r n i šel n ikamor po usnje, ampak se je u m a k n i l pred aretacijo — v i legalo. V v i so kem snegu je Jezdil od vasi do vas i i n ob iska l zaupnike. O b v e ščal j i h je, da so ž a n d a r j i z a č e l i napad na k m e č k o - d e l a v s k o oblast i n l i m n a r o č a l , naj na slednjega dne zberejo l j u d i , kreneJo v mesto i n iz sod išča osvobode zaprtega F l o r j amči l a . (Podatk i T- »Plma-rja, zasfliftanje J . Z u r c a . F . Auseca i n D- D r a š -letift-)
»Zdaj gre za naše pravice...«
Orožniki in državno pravdništvo se vmešajo
Orožn iŠka postaja v Noverr mestu ie š e l e 30- decembra 1918 pos la la d r ž a v n e m u p r a v d n i š t v u v N o v e m mestu p r i Javo » P i r n a r J o ž e i n drugI, j avno na s i l s t vo / Jci Jo Je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o prejelo 31. decembra. V njej je straišnuojster L o z a r doka! objekt ivno p o r o č a l o razvoju dogod* k o v v K a n d i J i i n med ostal im ugotav l ja l :
»Bivši Župan Z u r c p r a v i , da j e b i l od kolovodja P i r n a r j a l n drug i h na svoj i osebni prostosti o v i r a n cele 4 ure i n ravno od teb p r i s i l j en odstopi t i • • .
P i r n a r In d rug i , k a k o r tudi m n o ž i c a 1e le zahtevala ž u p a n o v odstop i n poravnanje o b č i n s k e g a dolga m ako b i b i l Z u r c odstop ko t Zupan š m i h e l s k l i n pokrov i telj o b č i n s k e g a dolga preceJ od z a č e t k a p r i v o l i l l n to iz javo p i smeno dal , b i b i l s p u š č e n , ne da b i b i l na svoj i osebni prostost k o l i č k a j z a d r ž a n . «
P r a v tako je nekdo poslal anon i m n o ovadbo, k i jo je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o prejelo 31- decembra . Ovadba se g las i :
» D r ž a v n o p r a v d n i š t v o - Nove mesto
K e r so »e v r š i l e p r i ž u p a n s t v u S m i h e l - S t o p i č e po nahujekand d ruha l i razna nasi ls tva na župana, l n o b č i n s k e odbornike , se p ros i uvedbo preiskave zopet k r i v c e , za katere se naj p o i z v a — Več občanov .«
N a d r ž a v n e m p r a v d n i š t v u v N o v e m mestu pa se Je 30- decembra 1918 zgliasil F r a n c M e d ved s K r k e š t e v i l k a 12 i n ovad i l Janeza F l o r j a n č i č a :
» P r e d v č e r a j š n j i m je šel k o v a č i n k o č a r Janez Flor janČič iz M a lega Stotnika k F rance tu V r t a -č iču na Z ihovo selo ter m u groz i l . . . V č e r a j Je pa groz i l n a p ram mojemu s inu France tu M e d v e d u ml- . . . S i n ml je to spo roč i l , zdaj sem pa v takem st rahu, da se n i t i ne upam ven. Z n a š a j o se n a d m e n o j menda zato, k e r sem b i l zaupnik ž i v i n s k e v n o v č e va l n iče v L j u b l j a n i . Oni , k i delajo nered, so p o v e č i n i koč a r j i , brezposelni de lavci i n »lične propal ice • . . P r o s i m , da se Janeza F l o r j a n č l č a zapre • V č e r a j sem mora l ostati brez m a š e . ke r se n isem upal v mesto, ke r je stala cela d r u h a l teh raa-grajalcev na t rgu. Janez F lo r -j a n č i č ie b i l tudi zraven, k o so razgra ja l i p r i S t e m b u r j u . «
N a osnovi te ovadbe je d r ž a v no p r a v d n i š t v o 30. decembra predlagalo »1. uvodno preiskavo zoper Janeza F l o r j a n č i č a radi hudodels tva Javne nasilnosti pc č l e n u 99. k- z- • . • « l n »2. sodn i p re i skova ln i zapor . . .c
O r o ž n i k i so F l o r j a n č l č a a re t i ra l i 31. decembra zjutraj im ga ob 8-UTi p r i v e d l i v zapor-
P o š t i r i h dneh nemotene re-» v o l u c i o n a r n « oblasti v obč in i
S m i h e l — S t o p i č e — 27-, 28.. 29. in 30. decembra — le b i l a aretacija F l o r j a n č i č a toreJ p r v a reakc i ja b u r ž o a z n e oblast i , k i so H 6ledile še nove.
31- decembra ob 10. u r i dopoldne le o k r o ž n o sod i šče v N o v e m mestu zas l i ša lo p r i č o Jos ipa Z u r c a iz KandiJe , k i je razen že c i t i r an ih odstavkov i n d rug ih mani v a ž n i h s tva r i na koncu i z j a v i l ;
»Cul sem danes, de Je P i r n a r mlaJš t zajahal konja ter da hod i o k o l i i n p r igovar ja l juds tvu, da naj bo n a njegovi strani- K e r je P i r n a r v s tanu pregovor i t i l jud i , h u j s k a č e , ka te r ih se v e l i ko nahaja v naš i obč in i , da bodo p l a n i l i z o r o ž j e m in z d r u g imi sredstvi n a mo.1o h išo , k a r sem ču l v č e r a j zveče r , pros im, da se ga takoj pr ivede v zapor .«
N a to Z u r č e v o zahtevo i e p re l navedene ovadbe je d r ž a v n o p r a v d n i š t v o 31. decembra 1918 predlagalo uvedbo pre iskave i n p re i skovalen zapor za Janeza F l o r j a n č i č a . J o ž e t a P i r n a r j a , Franceta Fabjana ln Ivana Sa-Jevlca- T a predlog Je s o d i š č e preJelo i n sprejelo 1. Januarja 1919. P o dogovoru t d r ž a v n i m p ravdn ikom Pa Je n o v o m e š k o o k r o ž n o sod i šče že 31. decembra pristalo na poziv o r o ž n i š k j postaji , da aret i ra J o ž e t a P l r n a r -
Hfcratd je P i r n a r s s v o j i m i zau p n i k i sestavi l sva r i lno pismo b i v š e m u ž u p a n u Z u r c u , k i ga Je Z u r c nato izroči l sod i šču . P i s arno se g las i : 1
»Ce bo d o t i č n i k (Jože P i r n a r — opomba F . S.) le eno uro zaprt zaradi vas, potem se vj n i k a r ne p r i k a ž i t e na cesto i n še doma ne boste ž iv l j en j a v a r n i !
M i se potegujemo za n a š e p r a vice , k a k o r nam pripadajo. Z v e del i smo, da ste zdaj pos la l i 18 ž a n d a r j e v po njega. K a l pa je on v a m na red i l hudega?
V e l i k o smo j i h že pob i l i (v vo jn i — opomba F . S.) pa nismo vedela zakaj. Zdaj pa ve* mo, ko gre za n a š e pravice.
In tudi slabo -a tistega, k i na vašo s tran v l eče . Ce bo k o l i č k a j zaprt, se lepo spravi te z bogom, da ne boste i m e l i nobenega greha n a srcu.
Gor je tudi t i s t im, k i so p r i
šli po n a š e g a k o v a č a (F lo r j anč i ča)- Zda l pojdite pa v i kova t i konje i n vozove.
C e ne bo nobeden n ič zaprt, boste va rn i pred l j u d m i .
Zdaj veste, da imate dosti sov r a ž n i k o v , ko Je cela o b č i n a nad v a m i . Eden vas bo že spod-brepe l i l . Ste nas dobro n a u č i l i v tej vo j sk i . N a m je prav tako vas epodkrepel i t i . k a k o r enega m a č k a ub i t i I
Zdaj pa naredite, k a k o r h o č e te. Ce v a m n i n i č m a r sa v a š o d r u ž i n o , n a m n i tudi nič.«
V sredo 1. JanuarJa 1919, šes t i dan revo luc ionarn ih dogodkov v K a n d i j i , so se skupine uporn ih kmetov po devet j u r i zjutraj zbra le na g lavnem t r g u v N o v e m mestu. K m a l u nato Je množica k r e n i l a pred sod i šče i n zahtevala izpusti tev F l o r j a n č i č a , k a r je sodni p r i p r a v n i k V i k t o r K o b e kot p r i č a takole op i sa l :
Kmetje zahtevajo izpustitev Florjančiča
»Na novega leta dan sem b i l v sodi'šču i n se je tam govor i lo , da pr idejo ob deseti u r l dopol dne kmeUe oprost i t i v zaporu nahaja j očega se F l o r j a n č l č a . K o sem še pred 10. uro, p r i b l i ž n o ob t r l č e t r t na deset v d r u ž b i tu k a j š n j e g a odvetn ika dr- V l a d i m i r j a Z i t k a z a p u š č a l sod i šča , sem ob Izstopu p r i g l avn ih v r a t i h za<pazil m n o ž i c o l j u d i , k i se Je b l i ža l a sodišču- Jaz i n dr . Z i -tek sva s« ustavi la p r i v r a t i h i n opazovala m n o ž i c o , k i se Je mirno , brez h r u p a pomika la k sodišču-
O d m n o ž i c e se Je odcepi l mož , katerega n * poznam, i n s topi l k meni ter me v p r a š a l , če Je v sod i šču že d r ž a v n i p ravdn ik . P r i p o m n i l Je, da so pr i š l i r ad i F l o r j a n č i č a . da b i ga rad i dob i l i ven . • . Poveda l sem m u , da mora p o č a k a t i , k e r pr ide d r ž a v n i p r a v d n i k v s o d i š č e š e le ob desetih aH pol enajstih. Mož me i« p ros i l , naj Jav im sod i š č u , da so pr iš l i - N a njegovo
S prekopa pad l ih borcev v B i r č n l vasi (Foto N i k o Pav l i c )
Zeljo sem šel na s o d i š č e nazaJ l n povedal predsedniku. K o sem šel potem iz sod i šča , sem povedal možni, da sem j a v i l p redsedniku, nakar se m l je m o ž zah v a l i l . O p o m n i l sem ga, da naj bodo m i r n i , da ne bo kake nes reče , i n da naj mladino, katere je b i l o precej v m n o ž i c i , zapodi domov. Na to je m o ž pozva l mlad ino . d a naj s* takoj odstran i . Nato eetn odše l domov.« ' T a m o ž i« m n o ž i c e je b i l F r a n c
Ovničefc, kmet Iz Ma lega Stotn ika . M e d m n o ž i c o pa Je stal F r a n c Ausec , kmet ie Ma lega Slatntfca, k i se je kot o b d o l ž e nec 3. januar ja zagovar ja l :
»Sli smo pred sodišče- K nam pride J o ž e . M i k e c i Ma lega S l a tn ika š t ev . 8- i n pove, da je b i l na g lavars tvu , da Je tam v p r a š a l glavarjevega pisarja, k a ko da naj naredijo in da m u je r eke l , naj t r i m o ž e zberejo, k i naj gredo k g lavar ju , d « ga bodo p ros i l i . J az nisem etal p rav spredaj p red sodmljo, t e m v e č prav zadaj. S l i ša l sem, ko Je F r a n c O v n l š e k napodi l p r o č majhne fante, k i so b i l i tudi z nami- K a r naenkrat poči in nek i k r i k je nastal , v i d e l p a n i sem n i č e s a r , kaj se godi spredaj, ke r so b i l i l judje z d e ž n i k i pred me-noJ- V s e je zače lo beža t i nazaj zelo urno, tako, da so me k a r nesl i v g n e č i gori p ro t i Skaber -netu .«
P o ovadbi JetniČarrja Jos ipa D r a š l e r j a , se je pred t u k a j š n j o Jetnisnico zbralo k a k i h 100, p red sodnt-jisflcim poslopjem pa gotovo do 200 oseb. O r o ž n i š k l p o r o č n i k Josdip T o m š i č pa je takole opisa l svojo in tervenci jo :
» P o z v a l sem takoj 8 n a š i h o r o ž n i k o v in poslal po 20 vojakov, p rav po izkusn ih o r o ž n i k o v , k i so p r e b i v a l i takrat v s tar i g imnazi j i . T a k o m o č n a patrulJa Je šla potem pod m o j i m v o d -
Silirajmo krompir in pitajmo živino!
(Prenos s 3. strani) r a z d o b j u p o j a č a m o o b r o k e p r e b a v l j e n i h b e l j a k o v i n , d a s i ž i v a l o k r e p i m i š i č n o t k i v o , n a k a t e r e m naj b i se v d r u g e m r a z d o b j u p r i j e m a l l o j .
2. D r u g o r azdob je Je razdob j e s t a lnega p r i r a s t k a n a t ež i . V t em r a z d o b j u u p o r a b l j a m o z n a č i l n o p K o v n o k r m o . Ž i v a l i s i p r i d o b i v a j o v t e m č a s u l o j , m l a d a ž i v i n a p a lo j i n meso.
3. Z a d n j e r azdob je €tU p i -t ovna dozorelost nas tane tedaj , k o se z a č n o d n e v n i p r i r a s t k ' z m a n j š e v a t 1 , d o č i m se k v a l i t e t a Čiste t e ž e I z b o l j š u j e . V t e m r a z d o b j u I m a m o man j k a l a , v e č p a č ' s t e t e ž e .
D n e v n i p r i r a s t ek na t ež i Je o d v i s e n od s l e d e č ' h č i n i t e l j e v . p a s m a a l i tl<p goveda , starost p i t a n c a (pr i m a n j š i h ž i v a l i h p r i r a s t e k v e č j i ) '<n pa č a s p i tanja . D n e v n i p r i r a s t ek Je n a j v e č j i v z a č e t k u p ' t an ja , v s r e d i n i n e k a j n ' ž j i a l ' e n a k o m e ren , d o č i m je p r i k r a j u p'-tainja p r i r a s t e k n a j o ž j i . Z a p i tan je p r i h a j a v p o š t e v m r š a v a ž i v i n a , k i n i p r i m e r n a za p l eme . V t e m p o g l e d u je pi tanje o d b l r a živine, k e r o m o g o č a , d a z n j o I z l o č a m o ž i v a l i , k i n i m a j o p r i m e r n i h , z a ž e l e n i h gospodarsk ih las tnos t i za p leme.
V z a č e t k u p i t an ja z n a š a J |pj0vni p r i r a s t ek p r i v o l l h 2 do
4 k g n a 1.000 k g ž t v e t e ž o (1 mesec p i tanja) . C e z d v a meseca se z n i ž a o d 1 do 2 k g . d o č i m č e z š t i r i do pet mesecev d o s e ž e 0,5 do 1 k g ž i v e t e ž e . N a s p l o š n o se v z a m e v p r a k s i n o r m a l n i p r i r a s t ek za ž i v a l i i z p o d 500 k g ž i v e t e ž e 1 k g n a d a n , z a ž iva l i n a d 500 k g ž i v e t e ž e p a 2 k g d n e v n o ( p o v p r e č j e ce lega p i -t ovnega č a s a ) .
N ' k o l l p a ne s m e m o k o n č n i f i n a n č n i u č i n e k im sp loh u č i nek p i t an j a g l eda t i z r a č u n o m od p r v e g a meseca , t ak ra t k o p r ^ a s t e k n a j v e č j i , ka j t i ta r a č u n p r i k o n c u p i t a n j a l a h k o p r i k a ž e n e p r a v i l n e rezul ta te . K o n č n i uspeh se ugotovi š e l e po k o n č a n e m p i tan ju . In š e l e t ak ra t d o b i m o p r a v ' p r a v i f i n a n č n i uč imek . O s n o v n a k r m a z a p i t an j e goveje Ž l v ' n c naj bo vulomiimozna, pocen i , m a n j v r e d n a k rma* o d r a z i ličnih spor e d n i h p r o i z v o d o v , k* l a h k o s l u ž i j o ko t k r m i l o . P o l e g t a k š n i h k r m i l da jemo seno, d a p o p o l n i p o m a n j k a n j e suhe s n o v i , d o č ' m naj bodo k r e p k a k r m i l a t is ta, k i p o k r i v a j o p r i m a n j k l j a j k r m i l n i h s n o v i v o b r o k u . R a z e n tega i m a m o p r i p i t an ju m o ž n o s t i z k o r i š č a t i v e č j e k o l i č ' n e s i l i r anega k r o m p i r ja i n pese, k i n a m s luž i kot o d l i č n a p i t o v n a k r m a (4 k g k r o m p i r j a n a m d a Isti p r i r a
s tek ko t 1 k g k o r u z e ) . P r e d v s e m p r i d e v p o š t e v d r o b n i k r o m p ' r , l a h k o p a u p o r a b i m o t u d i z m r z n j e n e g a . P r e d u p o rabo m o r a m o z m r z n j e n i k r o m p i r p o p a r i t i , k e r t a k š n e g a ž i v a l bol je i z k o r i š č a . N e s m e m o p o z a b ' t i na s ta lno doda jan je r u d n i n s k i h s n o v i In s i ce r — k u h i n j s k o so l ter napa jan je s č i s t o v o d o .
K r m l j e n j e p i t a n c e v b o š e l e t ak ra t k o r i s t n o , č e se d n e v n i k r m n i o b r o k i seMavIJo po k r m n i h n o r m a h . V p r i m e r u , d a n i m a m o p r a v i l n e g a p r i r a s t k a v t e ž 1 , č e p r a v se p r a v i l n o d r ž i m o k r m n e norme , je t r eba n o r m o z v i š a t i , če p a v e n d a r š e n i p r i r a s t k a , j e t reba t a k š n e p i t ance iz loč i t i i z p i t a n j a , k e r s labo i z k o r i š č a j o hrano . N a j b o l j š e Je k r m i t i v skupir>ah z ' z l r o m n a te lesno t e ž o In k a tegor i jo l n š e l e n a k r a j u p i tanja l a h k o k r m i m o p o s a m i č n o !
Kako na) sestavljamo obroke za pitanje?
V z e l i b o m o za p r i m e r v o l a , t e ž k e g a 600 k g . N a 1.000 k g , ž ' -v e t e ž e v o l a po t rebu jemo:
25 do 30 k g suhe s n o v ' ; 1,6 k g p r e b a v l j i v i h b e l j a k o
v i n i n 12.5 k g š k r o b n e v r e d n o s t i . S t a k š n i m o b r o k o m k r m n i h
snovi b o m o l a h k o v n a j v a ž n e j š e m r a z d o b j u p H a n j a doseg i ' d n e v n i p r i ras tek 2 k g .
D n e v n i o b r o k p i t anca , p i t a -nega s s i l i r a n i m k r o m p ' r j e m , b i b i l s lede*;
2 0 k g k r o m p i r j a , 5 k g sena , 2 k g ž i t . R a v n o t a k o l a h k o Izkor i s t imo
peso k o t ze lo d o b r o pitovmo k r m o v s l e d e č e m o b r o k u :
20 do 30 k g pese, 6 do 8 k g sena, 1 do 2 k g s l a m a l n 3 k g k r e p k i h k r m i l a l i n .e-
š a n ' c e ž ' t N u j n o Je, d a v č a s l h po m o ž
nos t i v 10 dneh , s t eh t an j em k o n t r o l i r a m o p K a n c e . M i r , r e d l n poo ivan je v p l t a l ' š č u so o d l o č e n i č i n i t e l j i z a u speh p i t a nja . H l e v p o z i m i ne sme bit* p r e v e č m r z e l , po le t i p a ne p r e v e č topel . P o v p r e č n a t e m p e r a t u r a v p i t a l i š č u naj bo p o z i m ' 10 d o 14° C , po le t i p a 18 do 20° C . C e so pole t i h l e v i p r e topi ' , j i h o h l a d i m o n a ta n a č i n , d a n a j u ž n i s t r a n i z a s e n č i m o o k n a . V r a t a naj bodo č i m v e č odpr ta . Č i s t o č a v h l e v u p i t a n ca m o r a b ' t i p r ' m e r n a , poseb no je treba paz ' t i n a č i s t o č o v
^aslih. P r o d n o z a č n e m o k r m i t i , je I r cba jas l i t emel j i to o č i s t i t i , č e p a h r a n i m o s s i l a ž o a l i i n d u s t r i j s k i m ! o d p a d k i , je t reba jasli p r e d v s a k i m k r m l j e n j e m dobro oprat i a l i pa s s l amo do Huhcha Izbr isa t i . O s t a n k i k r m e 'ma jo l a h k o h u d e pos led ice za / .dmvje ' n p r e b a v o ž i v i n e .
V a ž n o je t u d i , da k r m i m o vedmo v d o l o č e n e m č a s u , k e r samo v tako d o l o č e n e m č a s u k r m l j e n j a l a h k o ž i v a l p o č i v a , m i r u j e 'n v r e d u p r e b a v i ja ,
s tvom do le tn i šn ice - K o smo p r i šli do vogla p n j e t n i š n i c i , sem, v r o k i d r ž e č revolver , z ak r i ča l na m n o ž i c o , naj se umakne.
N e da b i kdo kaj rekel , so se zače l i Ijudde takoj umika t i , i n »o nekater i celo t e k l i . Pozna l n i sem nikogar , k e r so ime l i dež nike- Takra t Je padal sneg- M e d tem Je poči l za menoj v roj ni č r t i s trel . Naijbrž se je s luča jno s p r o ž i l a k a k a p u š k a (kar Je le n e p r e p r i č l j i v izgovor za nameren s t re l v mi rne demonstrante — op- F . S-), k i so j i h nosi l i moj i o r o ž n i k i ob nogah-
M n o ž i c o smo nato gnal i do Rozmana , k jer smo se razde l i l i na t r i oddelke: eden na D i l a n -č e v o ul ico , eden po g l avn i cesti, eden čez Florjamski t rg . P r i mostu smo pr i š l i zopet skupaj ter smo gnal i m n o ž i c o čez most v K a n d l j o . Ljudije so se radovolJ-no i n t iho u m i k a l i ter n i p r i š l o do nobenega incidenta-*
Zadnj i stavek T o m š i č e v e i z jave je n e t o č e n . P o namernem s t re lu prot i množ i c i B O b i l i l j u dje p r e s e n e č e n i i n so v zbeganosti zbeža l i na g lavno cesto. N a v r a t i h pa so se us t av i l i . Nato so ž a n d a r j l s p u š k i n i m i kop i t i pre tepal i kmete i n tud i ženske . (Podatki T . P i r n a t a i n Janeza Z u p a n č i č a , k l j u č a v n i č a r j a lz Smolenje vas i . T o razganjanje l n pretepanje je t rajalo, č e p r a v od sod i šča do K a n d i j e n i n i t i deset m inu t hoda, k a r celo uro. To pr iznava jo tudi k l e r i k a l n e »Dolenjske novice« v svojem poroč i lu 2 Januarja 1919:
Strah »DOLENJSKIH NOVIC« *Na novega leta dan v N o v e m
m e s t u . . . so hotel i zapel jani celo sodni j o s t rmoglav i t i . L e o d l o č n e m u nastopu n a š e g a o r o ž n i -š t v a se je zahvamti , ida n i p r i š l o
do de janskih napadov. V eni m a l i u r i so zandarj i zopet vse mesto i z t r eb i l i nepr i j azn ih ob i skova l cev i n h u j s k a č e v , ka te r ih Je b i lo p r e c e j š n j e š t e v i l o m o š k i h in ža l ibog tudi ž e n s k i h . . . «
V is tem č l a n k u so »Do len j ske nov ice« s s t rahom ugotavljala, da je »bol jševički duh zaše l tudi že v dolenjsko mi rno l judstvo, prinesen po nekater ih Iz vojne se v r n l v š i h nerazsodnih i n n3-hujskanih v o j a k i h . T a k š n i h ža -lostoftt In vse stososfri v r edn ih
Pogled na moskovsk i K r e m e l j
s l u č a j e v smo Imeli na D o l e n j skem že v e č , k a k o r : v St. J e r neju, v Semiču , v K a n d i j i i n na Novega leta dan v N o v e m mes t u . . . «
V i s t i š t ev i l k i so »Dolen jske novice« zato celo naraslo K r k o proglasi le za — »bol j šev i ško reko« .
V času , k o je b i l a k r i t i č n a s i tuaci ja s lovenske vojske na K o r o š k e m , Je l jubl janska narodna v lada poslala srbsko vojsko n a mes to na K o r o š k o v dolenjske vas i i n trge pro t i r evo luc ionar n i m dolen jsk im kmetom. V N o vo mesto se je enota srbske vojske p r ipe l j a la 1. januarja 1919, i n s icer takoj zatem, k o so ž a n d a r j l s p u š k i n i m i kop i t i r az b i l i m i r n o demonstracijo š m l -helskiih kmetov. K l e r i k a l n e »Dolen j ske novice« so 2. j anuar j a 1919 p o r o č a l e :
»Na novega leta dan so doš l i t r i je odde lk i s r b s k ^ a v o j a š t v a v Novo mesto. Eden oddelek se je nastani l v s ta r i g imnaz i j i , d rug i oddelek v šoli na G r m u i n t ret j i je odkorakal v St. Jernej in Kos tan jev ico . . V o j a š t v o nam je pa tudi zares potrebno saj to l iko časa , da se n o v o d r ž a v n e razmere urede; ka j t i bo l j š ev i šk i duh je zaše l tudi že v dolenjsko mi rno l j u d s t v o . . . Torej bratje vo jak i S r b i , dob«o nam došli!«
Kmečko-delavsko oblast zadušena O r o ž n i š k a postaja v N o v e m
mestu je 2. januar ja a re t i ra la kmete France ta A v s c a , Jože fa M i k c a in F r a n c a O v n i č k a z M a lega S la tn ika . Naslednjega dne je a re t i ra la F r a n c a Sajovica z
Kolektiv
Belokranjske železolivarne in strojne tovarne ČRNOMELJ
čes t i t a vsem de lovn im l l judem za 29. novem- • ber — D A N R E P T J B - ; L I K E — In nudi svo- • Je kval i te tne u l i tke iz j s ive l i t ine za av tomo- j b l isko indust r i jo l n ž e - j leznlce, razne strojne j u l i tke l n u l i tke za š i - • • roko p o t r o š n j o . P r a v tako nudimo U - \ varske utenzi l i je , su - i silne naprave za v z i - • dane s u š i l n i c e , p re - l nosne suš i lne komore •
za les, vodne i n pneu- j matske armature.
Broda l n F ranca Fabjana 'z Irce vas i , 4. januarja zjutraj so o r o ž n i k i i z Dolen j sk ih T o p l i c prevedl i v zapor še J o ž e t a P i r
narja. Toneta P i r n a r j a pa so m o b i l i z i r a l i i n pos la l i na k o r o ško fronto.
S tem je b i l a k m e č k o - d e l a v -ska oblast v obč in i S m i h e l — S top i če z a d u š e n a . Bivš i ž u p a n Z u r c j s p ro t i v o l j i l judstva zopet p revze l ž u p a n s k e posle. U n i formo o b č i n s k e g a pol icaja je ponovno ob leke l M a r t i n P e t r i č , k i Je s svojo odrezano suknje vzbuja l ob i lo smeha in l j ud i spominja l na petdnevno l judsko oblast.
K e r t akra tn i ob las tn ik i niso želel i še bolj razburjat i l judstva so b i l i v e l i k o d u š n i . Ze 3. j anuarja so pro t i obl jubi , da bodo ostal i doma, spus t i l i lz zapora A v s c a , M i k c a , O v n i č k a , Sa jov i ca i n Fabjana . P i r n a r j a so pus t i l i na prostost 17. januarja , F l o r j a n č i č a p a 23. januar ja 1919. Sod i šče pa je nadal jevalo n a t a n č n o preiskavo z z a s l i š e v a njem nov ih in nov ih p r i č .
J o ž e P i r n a r se je odpel ja l v L jub l j ano i n tam obiska l v o d i tel ja Jugoslovanske socialno-de-mokratske stranke, An tona K r i stana, k i je P i r n a r j u ob l jub i l p o m o č . P r v a njegova p o m o č je b i l a , da je s t r ank in odvetnik dr. M i l a n K o r u n 24. januarja spreje l P l r n a r j e v o pooblastilo, da bo njegov zagovornik. P i r n a r pa se je z n j ima pogovori l tud i o nadal jn jem p o l i t i č n e m de lu med podgorsk imi kmet i .
T a k o je do prvega neposrednega s t ika med socialno demok r a t s k i m vods tvom v L j u b l j a n i i n p reds tavnikom k m e č k i h uporn ikov p r i š l o kasno, še le po z a d u š i t v i kandijsikega upora. N a l o pa Je J S D S med p o r a ž e n i m i u p o r n i k i začela vapostavlja'-l svoje postojanke na podeže l ju .
Kmečki shod v šmihelu V nedeljo, 18. februarja. Je
»bra l J o ž e P i r n a r v šold v Š m i he lu to l iko m o ž ln fantov, da n i t i niso vs i mog l i v prostorne šo l ske prostore, na shod soc i a l no demokratske stranke. Shod Je v o d i l P i r n a r . A l b i n P repe luh iz LJubl jane je govor i l o gospodarskem p o l o ž a j u l n pojasnjeva l pomen soc ia l izma za k m e č k o l judstvo. Z a n j i m Je Josip K o p a č , rojak iz Kand i j e , š(i«bal s lo vensk i k l e r i k a l i z e m ln l i be ra l izem. D r . M i l a n K o r u n pa je r azprav l j a l o p e r e č i h v p r a š a n j i h v obč in i .
Zborova lc l so i z b r a l i zastopn ike razn ih vasi za s n u j o č e se organizaci jo J S D S . Za tem so soglasno sprejel i resolucijo, da mora d e ž e l n a v lada nemudoma razpusti t i o b č i n s k i odbor, k i Je Izgubil vsako zaupanje l judstva, in ve l iko obč ino razde l i t i . P r e d lagal i so imenovanje novega ravnatel ja kmet i j ske šole na G r m u i n ohrani tev sejmov, kot so b i l i pred vojno. P red laga l i to tudi ustanovitev soc ia l i s t i čnega časop i sa za k m e č k o l judstvo. O shodu je »Napre j« 19. februarja 1918 o b j a v i l dolgo p o r o č i l o pod
naslovom » K m e č k i shod v Smd-he lu« .
Organiz i ranje do tedaj neorgan iz i ran ih revoluc ionarnih k m e č k i h m n o ž i c je m o č n o vznem i r i l a k l e r ika lce , k i so želel i z ad rža t i svoj nekdanj i v p l i v na podeže l ju . »Dolen j ske nov ice« so 20. marca 1919 p o r o č a l e , da po n o v o m e š k i o k o l i c i zelo agit iraj o
za nov list »Ljudski glas«, k i ga je socialno demokratska s t ranka p r ip r av l j a l a na predlog š m i h e l -skega k m e č k e g a shoda ter z a č e la izdajat i 4. a p r i l a 1919. K l e r i k a l n i dolenjski l i s t ič je s v a r i l kmete pred »L judsk im g lasom« l n j i m p r i p o r o č a l , naj bero l e k a t o l i š k i »Domol jub« dn »Dolenjske novice« . Za te nasvete pa so b i l i r evo luc ionarn i dolenj s k i kmetje g luh i . Zato so sam* »Dolen j ske novice« 18. decembra 1919 mora le prenehat i z i zha j a njem zavoljo » lako p i č l e g a š t e v i l a p l a č u j o č i h n a r o č n i k o v « .
»Domol jub« je o k m e č k e m shodu v Smthelu p o r o č a l 20. marca 1919, v č l a n k u »Socia l is t i na kmet ih« . . V njem je p o l e m i z i r a l s P repe luhov im govorom i n kmete p o z i v a l : » K m e t j e , ne cepite se v razne stranke 1 S k o da je v a š a ! V s i v kmetska zveze!«
K l e r i k a l n a Slovenska l judska s t ranka je 6. a p r i l a s k l i c a l a shod v S top i čah , na katerem je govor i l dr. M o h o r i č . Shod je poset l l tudi znani soc ia l i s t i čn i agitator g. P i r n a r z Broda . Takoj z a č e t e k govora m u že n i b i l v šeč , ampak Je z nadiklici vedno i n vedno »poprav l j a l« g o v o r n i k a « . » D o lenjske novice« , 10. I V . 1919) Z a M o h o r i č e m je spregovor i l J o ž e P i rnar , k i m u je M o h o r i č v p a da! v besedo, l judje pa so P i r -nar ju odobraval i , nakar so s k l i -cevalc i shod zak l juč i l i .
»Dolen j ske novice« so v svojem p o r o č i l u o tem shodu n e i n teligentno napadle J o ž e t a P i r narja. Zato J im Je P i r n a r 25. ap r i l a 19190 stvarno odgovor i l v » L j u d s k e m g lasu« .
»Ljudsk i glas« Je 11. ap r i l a 1919 ob jav i l naslednji dopis iz Smahela p r i N o v e m mesu i :
»Med ' n a š i m l judstvom v lada s i lno o g o r č e n j e , d a v lada še vedno nI odst rani la b o g a t a š a , oholega bi r ta , zanikrnega ž u p a na, šuš te rš ič i jans ikega d e ž e l n e g a poslanca i n s p l o š n o nepr i l jubljenega č l o v e k a , k i sl iši na ime Zurc , po d o m a č e S t e m b u r . . . « Dopisn ik dodaja: »Pr i nas v l ada s p l o š n o zanimanje zia »L judsk i glas.«
V naslednji š t ev i lk i 18. ap r i l a 1919, pa je »Ljudsk i glas« po r o č a l :
»Iz Smiihela smo zopet d o b i l i tale dopis: Smlhe l sk i o b č i n a r j l se o g o r č e n o v p r a š u j e jo , , zakaj še vedno nI odstavljen ž u p a n Z u r c . , . K a j č a k a t e , da ga bomo še d r u g i č sami pregnal i , a to pot se ne bo v e č v r n i l . S icer pa, če bi imel S tembur le mrv ioo čas t i v sebi , bi že zdavnaj sam odstop i l i n se ne b i vs i l j eva l , ko v e n dar v i d i , da ga nobeden ne m a ra . Dal je tudi od ločno zahtevamo, da se takoj pok l i če v o b č i n sk i odbor nekaj zaupnikov i z n a š e m o č n e organizacije. To Je narodna v l ada Že zdavnaj sk le n i l a , zakaj se torej v l adn i sk le p i tudi ne i z v r š i j o . . . «
D a so b i le soc i a l i s t i čne si le v n o v o m e š k i oko l i c i l n v samem N o v e m mestu res m o č n e , je vsakdo lahko v i d e l 1. maja 1919, k o so de lavc i l n kmetje p r v i i p raznova l i de lavsk i praznik tudi v dolenjski metropol i . V s e trgov ine l n l o k a l i so b i l i zapr t i . O d kolodvora so de lavc i i n kmetje z r d e č i m p raporom In kolesar j i na Čelu popoldne odkoraka l i k » N a r o d n e m u d o m u « , k je r se j i m je p r i d r u ž i l a godba. Nato so m i mo »z log lasnega S t e m b u r j a « o d k o r a k a l i v K a n d i j o , k jer je b i l o ve l i ko zborovanje. » Z b r a n o l j u d stvo je n a v d u š e n o pr i t r j eva lo govormikovim besedam. . . T u d i na Dolenjskem se razv i ja r d e č i prapor in nastopa svojo zmagoslavno pot« . (»Napre j« , 2, V , 1919.)
i
Za 29. NOVEMBER čestita cenjenim odjemalcem
SPLOŠNO T K G 0 V S K 0
PODJETJE Č R N O M E L J
Oglejte si n a š e zaloge, p r e p r i č a l i se boste o so l idni kva l i t e t i b laga i n n i z k i h cenaht
Stev. m nos) » D O L E N J S K I £ I I T < St ran I
O delu in načrtih novomeških telovadcev
Pred izredno skupščino PARTIZANA Slovenije Telovadna akademija Zimski Čas, ko te običajno vse
telesnovzgojno delo — razen z imskih Športov — prenese v telovadnice, Je treba smotrno ln nač r tno Izkoristiti . Telesno vzgojna d ruš tva se v zimski dobi tudi organizacijsko utrjujejo, na letnih skupščinah pregledujejo svoje delo v zadnjem letu, postavljajo nove načrte ln proračune , sprejemajo sklepe za bodoče leto, volijo nove odbore in podobno. Totem ko opravijo občne zbore posamezna d ruš tva ln za njimi njihove okrajne zveze, položi svoj obračun tudi sveza Partizan Slovenije.
Leto« so se stvari zasukale povsem drugače . P rva je na vrati republ iška zveza, k i bo na svoji izredni skupščini prihodnjo soboto in nedeljo dokončno naredila konec dolgotrajni polemiki in določila program organizacije Partizan. Novomeški Partizan Je za svojega zastopnika Izbral v . d. predsednika tov. Pučka , k i je na splošno željo ostalih članov uprave sprejel to funkcijo šele pred kra tk im, poleni ko je bila sprejeta ostavka bivšega predsednika dr. Goleža.
Povratno srečanje Novo mesto : Karlovac
Novomeški telovadci nameravajo tudi v bodoče krepi t i ln poglabljati telovadne stike z ostalimi društvi . Sodelovanje okrajnih zvez Novega mesta ln Kar lovca Je privedlo v letošnjem marcu do telovadnega dvoboja mladinskih reprezentanc obeh mest, k i se Je v Novem mestu končalo z manjšo prednostjo gostov. Junak tega dvoboja je bil novomeščan Miro Baudek, k i Je dosegel prvo mesto med posamezn i k i . Tudi za povratni dvoboj, k i bo v nedeljo v Karlovcu, nanj uprav ičeno r ačunamo , od vrste na p r i čaku jemo , da bo nabrala precej več točk, kot v zadnjem srečanju . Vrsto mladink bodo sestavljale mlajše tekmovalke, k i bodo v družbi nekaterih že p re i zkus nih prav gotovo z uspehom zasto-
Sale novomeške barve, čeprav so ;arlovčanke mnogo bolj rutinira-
ne tekmovalke. Na predlog Partizana Karlovac bodo Novomešča-nl tja potovali Že v soboto in ci ogledali meddržavni telovadni dvoboj reprezentanc Romunije in F L R J .
Delo posameznega telovadnega društva se zunanje izraža med drugim na letnih telovadnih nastopih, na zletih ln telovadnih akademijah. Na letnih nastopih prikažejo svoje delo in uspehe oddelki v polnem številu, med tem ko pri telovadnih akademijah zaradi manjšega prostora nastopajo le izbrani.
Vsi telovadni oddelki novomeškega Partizana se Se dalj časa skrbno pripravljajo na telovadno akademijo, s katero se bodo novomeškemu občinstvu predstavili v soboto, 21. decembra popoldne ln zvečer, v nedeljo dopoldne —
na praznik JLA — pa bodo akademijo ponovili za pripadnike JLA. Telovadne akademije novomeških telovadcev so bile vselej na višini, zato se tudi od letošnje nadejamo visoke kvalitete, posebno še, ker nekateri oddelki In posamezniki kažejo veliko volje in sposobnosti za napredovanje. Najmlajši telovadci — deca ln »lonlrjii — bodo tudi letos s svojo prisrčnostjo osvojili gledalce.
Popravilo doma Novomeški Partizan ima svoj
doni, lahko pa tudi rečemo, da ga
nima, ker ga ves čas uporablja JLA. Društveni upravi dajejo zadeve v svezi s domom mnogo preglavic. Precej truda Je bilo treba, da se Je pred leti uredilo vprašanje najemnine, sedaj pa se Je z vso ostrino postavilo pred upravo dejstvo, da potrebuje dom takoj nekaj najnujnejših popravil. Gradbeni odbor Je zadeva proučil in s popravili takoj pričel. Vendar menijo Člani drufitve-ne uprave, da je tako stanje nemogoče. Čedalje bolj nujno se pred nje postavlja vprašanje graditve novega telovadnega doma, ki bi nudil streho telesno vzgojnim organizacijam Novega mesta. Želimo, da bi se ta zamisel čimprej uresničila. Tedaj bi se začeli za novomeške telovadce boljši časi.
K. J.
Kratke iz Črnomlja in okoliee FJRICEL S E J E P O U K V
K M E T I J S K O G O S P O D A R S K I H SO L A H
Ze lansko .1*1» je b i l a v Č r noml ju ustanovljena kmet i j sko gospodarska &oLa, letos pa *° zače l i s poukom drugega le tn i ka . Letos sta b i l i us tanovl jeni v č r n o m a l j s k i o b č i n i se dve t a k i Sol i : v Draga t u š u i n na V i n i c i . Razen k m e č k i h ' fantov ob iskujejo te Sole l u d i dekleta , k l imajo m i m o os ta l ih predmetov še gospodinjstvo.
M E T L I C A M — N A S l G O S T J E Orkester i n pevsk i .zbor K U D
»Jože Mihelč lč« iz M e t l i k e sta gostovala v Č r n o m l j u s pes t r im sporedom voka lne i n ins t rumentalne glasbe. Nas top i l i «*>:'orkester, m e š a n i pevsk i zbor, ž ensk i pevski zbor i n so l i s t i , med k a t e r imi nas je razvesel i la tudi K r a š e v č e v a , k i je b i l a nedavno nagrajena s p r v o nagrado radi jske oddaje »Pokaž i kaj znaš«.
Novomeški športniki v počastitev Dneva republike
E L A N j G A R N I Z O N (N, m.) 3:1 (1:9)
Elanova enajstorica Je tokrat za_ igrala prav dobro. Poznala se je prisotnost Kožuha in Vlndlšarja, k i »ta bula gonilna sila* v moštvu. E lan ima trenutno dobro ožjo obrambo m še precej dober napad, manjkata pa dobra stranska k r i l ca, k i bi povezovala obrambo in napad. Gole za Elan so dosegli: Beronja. Turk in Vesel. Elan je nastopi,] v naslednji postavi- Ma-Jerle K . , Tartič, Stojanovski.' K o žuh, Turk, vint l išcr Beronja, Ma-Jerle T., V e s e l , Cujujik in Mrzla k.
Najboljši na Igrišču je b i l vsekakor Kožuh, niso pa dosti zao. stajali tudi Turk, Vindišcr. Ma-jerle, Tadlč in ostali. Tekmo le prav dobro sodil Neli Sker l i . Po-
Goršinova prva no »Teku republike« Na »Teku republike«, k i Je bil
letos že desetič po osvoboditvi, je nastopilo tudi več Novomeščanov, članov T V D Partizan in dijakov novomeških šol.
Največji uspeh Je dosegla Gorši-nova, članica Partizana, k i je v skupini mladink B prva prispela na c i l j . Mladinke in članice so' tekle na 700 m dolgi progi. Prva Je bila znana reprezentantka Slamnikova, članica A K K l a d l -varja iz Celja, takoj za njo pa Je pritekla na, cilj naša Goršinov.i.
Tudi novinka uCitcIJiščnica H u -detova Je bila v skupini mladink B tretja, kar Je lep uspeh, saj je pustila za seboj večje število že znanih tekačic .
Ob slovesni izročitvi prehodnih pokalov in prakt ičn ih dari l Je Gorš inova prejela lep pokal. Žel imo, da hi ga prihodnje leto ponovno osvojila in bi jI tako ostal v trajen spomin na »Tek republike«.
Obe tekmovalki Jz Novega mesta sta prejeli tudi lepe prak t ične nagrade ln spominske plakete.
8 to prireditvijo so naši atleti zaključili letošnjo sezono, k i Je bila z ozirom na dosežene rezultate najbolj uspešna po osvoboditvi . J . G .
vratna tekma med obema nasprotnikoma bo na Dan J L A — 22. decembra.
V KOŠARKI Z M A G A L I S P E T ŠTUDENTJE
Tradicionalno s rečan je med eki po novomeškega Študentskega kluba in ekipo gimnazije se Je tudi tokrat konča lo s prepr ič l j ivo zmago š tudentov . Za š tudentski klub so igral i Setlna. Goleš. Fuia ln Pot rč . Zmaga š tuden tov je bila zaslužena. Tekmo Je sodil Slavko Medle.
PIONIR JOŽE T U R K — ŠTIRIKRATNI P R V A K
N O V E G A M E S T A Letošnje posamično prvenstvo
Novega mesta v namiznem tenisu, k i ga je pripravil Namizno ten i . Skl klub »Elan,« lahko po pravici š te jemo med najbolj kvalitetna prvenstva po osvoboditvi, čeprav so v glavnem nastopali le mladinci . Pokazali so precejšen napredek, najbolj pa Je napredoval pionir Jože Turk, k i Je pokazal prav dobro igro. Turk bi z igro. k I Jo Je pokazal na prvenstvu N o . v«'i?a mesta (zadnle dni je več treniral), lahko osvojil prvenstvo Slovenije al i pa vsaj drugo mesto.
Na letošnjem pokalnem prvenstvu Novega mesta Je v članski konkurenci nastopilo 12 tekmovalcev. 10 mladincev ln 3 pionirj i . V konkurenci moških i n mladinskih parov je nastopilo 5 dvojic. Naj večje presenečenje prvenstva je pripravil pionir Jože Turk, k i je /.masni v tekmovanju članov, mla . dlmcev. pionirjev in skupaj z Jak-šetom v dvojicah. Za zmago v čflansk.1 konkurenci Je prejel pokal ObLO k l Ra je lani osvolll Marijan Sonc. Vrs tni red v posameznih disciplinah 1e b i l naslednj i :
Člani; l . Jože Turk. sledijo P la več, Mikec . Zurc. Picek, Jakše i tri.
Mladinci: l . Turk Jože, slediijo Uhl , Plaveč, Zurc. Jalkse. K « d * a r
Itd. P ion i r j i : 1. Jože Turk, sledita
Kopač in Bartel j . Dvojice: l . T u r k . J a k š e , sledijo
Zurc-Gabri je lč ič Plavce - UW1 itd.
Gostje so nam pokaza l i tudi »met l i ško k o r a č n i c o « , sp reml ja vo in podobno. Preds tava j * b i l a dobro obiskana, Z izvajanjem amo b i l i zelo zadovol jn i . M e -tl ičanoim se zahval ju jemo aa nj ihov t rud i n ž e l i m o , da nas se obiščejo«
T U D I » Z A D O V O L J N I K R A N J C I «
S O N A S O B I S K A L I P r e j š n j o nedeljo so nas ob
i s k a l i t ud i »Zadovo l jn i K r a n j ci«. Vs topnic J« k m a l u zmanj ka lo , tako da v s i n iso prtišli na
Z novomeškega trga Navzlic l i stopinjam pod ničlo
Je bil novomeški živilski trg v ponedeljek, 2. decembra še kar dobro založen. Prodajali so: Jajca po 23 din, za Iker mleka so zahtevali 30 din, za glavico zelene solate S din, za merico motovilca 20 din, za merico kisle repe ali zelja 25 din, za šopek korenja 10 din, za šopek peteršllja i<> din, za kolerabo s din komad, za skodelico smetane 50—60 din, za kilogram jabolk SO din in za firkl orehov 150 din. Tokrat je bilo na trgu precej perutnine, kokoši so prodajali od 300 din dalje, za purina-ne pa so zahtevali okoli 1200 din.
NA SEJMIŠČU. Je bil zaradi mrazu promet nekoliko slabši. Pripeljali so 85« prašičev, prodali pa 705. Do 10 tednov stari so Sli v promet od 3HOO do 6000 din, od 3 do 7 mesecev stari pa od 6 do lJ.OOo dinarjev. Goveje Živine so kmetje prignali 34« glav. prodali pa le 176. Na tehtnici so bili voli od 130 do 135 din za kg, krave od «0 do 100 din za kg; »na čez« pa so šli voli od 70 do 90 tisočakov za glavo, krave od 55 do 70 tisočakov, Junci ln tellce pa od 25 do 50 tisočakov.
r a č u n . Z izvajanjem programa so 'Imeli sjostj« zelo lep uspeh. B i l i smo izredno zadovol jn i , saj so se mnog i nasmeja l i do solz. H u m o r , vesetle polke, p r i l j u b ljene pesmi , vse to Je raz vesel i l o s tara in m l a d a srca . Cenjen i m gostom se i sk reno zahval jujemo i n j i h pnosimo naj ^as se ob i š če jo .
S T A N O V A N J S K E B L O K E G R A D I J O
Z a č e l i so kopat i temelje d r u gega stanovanjskega b l o k a v Č r n o m l j u . Invest i tor gradnje je O b L O Č r n o m e l j , gradbena dela pa Izvaja Be lokran j sko gradbeno podjetje. P i rv i b lok bo H -storčefk, d r u s l pa oa rnorček .
I Z V O L I M ' SO M L A D I N S K O V O D S T V O
M l a d i n s k a organizaci ja v Č r noml ju j« DmeU sestanek, na ka terem so I zvo l i l i novo v o d stvo. V odbor so I zvo l i l i res delavne č l a n e . V mlad insko o r ganizacijo bodo v k l j u č i l i č i m več mlad ine , k i j e se i z v e n o r ganizacije. T u d i dosedanje delo mladinska organizaci je Je bi lo dokaj plodno, sad zas luž i jo posamezni č l a n i vse pr iznanje za svoje delo, iki je rod i lo lepe sadove v r a z n i h d r u š t v i h i n sekci jah. Mnogi, č l a n i so p r av pož r t v o v a l n i prt gas i l skem d r u š tvu , K U D - u , p r i P a r t i z a n u in t a b o r n i š k i D r u ž i n i be l ih brez.
, J . S.
Metlika je praznovala 2S. novembra so MettUcanl, že-
četrtič slavili HVO.J občinski praznik. Ze rano zjutraj sta Jih v veselo razpoloženje dvignila budnica mestne godbe ln streljanje to-ptčev.
Ob devetih dopoldne Je bila ta dan v kino dvoranu slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri Je predsednik občine Franc JaklJeviČ podal pregled dosedanje gospodarske in ostale dejavnosti v občini. Javno se Je zahvalil zlasti navzočemu podpredsedniku, ki je hkrati tudi občinski odbornik, Niku Belopavlovlču za njegov trud in prizadevanje, da Je metliška občina v zadnjem času dosegla pomembne gospodarske uspehe.
Po zaprflsegi novih učiteljskih z'»stl pa jih Je pnlmala izdelava moči Je bilo na Trgu svobod« lav- svilene trikotaže.
zastopniki občine ppložBI venec pred spominske pio JI Če padlih, nakar so si mnogi občani ogtedall v Belokranjskem muzeju razstavo originalnih risb Idi grafik sedemnajstih partizanskih umetnikov. Ta razstavljena dela so nastala v letih narodnoosvobodilne borbe; razstava sama pa bo odprta 9e do srede decembra.
Nato so gostje, Številni Metlicam In oikollčanl odšli pred tovarno BETI, kjer Jih Je pozdravil direktor tovarne Darko Inkret, ki Je v kratkih besedah prikazal T a z -voj podjetja. Vsi navzoči so si T>O-tem ogledali tovarno, ki Je bila nrav za ta osled v poflnem pogonu. Zanimanje obiskovalcev Je pritegnilo delo prt raznih novih stroljh.
no zborovanje, na katerem se Je tovariš Nilko Belopavlovlč pred številno množico spomntil sadov oktobrske revolucije. Judenbur. ških žrtev, upora na Vime« itn drugih svetlih dejani belokranjskega ljudstvu, ki Je skupaj s hrvatskimi borci pred petnajstimi let; likvidiralo belogardlstično postojanko na Suhorju in s tem napravilo v Beli krajini konec belo. gardjzmu in vsem reakcionarnim elementom. Po njihovi borbi za svtfbodo in socializem nadaljujemo dane« vsestranski boj za napredek In člmvečjo blaginjo delovnih ljudi. Ta prizadevanja pa so vid- I k« na povsod ln prav tako tudi v me- ) tllSkl občin I.
Po podelitvi odlikovanj članom predvojaške vzgoje, gasilskim četam In posameznim gasilcem so
Popoldne je občinska Zveza borcev priredila v Domu na Pnngrtu veliko ljudsko zabavo s plesom, na kateri Je Igral celjski kvintet.
Nobenega dolenjskega
gospodarja brez
DOLENJSKEGA LISTAI
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
Sreda, 4. decembra — Barbara Četr tek , 5. decembra — Stojan Petek, 6. decembra — Miklavž Sobota. 7. decembra — Urban Nedelja, 8, decembra — Marija Ponedeljek. 9. dec. — Valeri ja Torek, 10. decembra — Siniljan
»KRKA« — NOVO M E S T O : od 3 do 5. dec. franc. f i lm »PODZ E M L J E PARIZA«. Od 6. do ».
- dec, anier. barv. f i lm »DIMNI SIGNAL«. 9. dec. sovjetski f i lm »CAPAJEV«. FIlm bo predvajan v okviru proslav 40-letnlce oktobrske revolucije. Predstava ob 16, za mladino vstopnina 10 din. Za odrasle ob 18 in 20 z enotno vstopnino 40 din.
D O M J L A — N O V O M E S T O : od 6. do 9. dec. jugoslovanski f i lm »ZENICA«.
»JADRAN« — KOČEVJE: 4. l n 5. dec. amer išk i barvni f i lm »DO P E K L A IN NAZAJ«, Od 6. do 8. dec. mehlSkl f i lm »UMIKAM SREČNA«.
ČRNOMELJ: 6. i n 8. dec. sovjetski barvni fi lm »PRELOM«.
K O S T A N J E V I C A : 8. dec. ameriški film »GREH E N E NOCl«.
D O L E N J S K E T O P L I C E : 7. ln 8. decembra amerlSkl barvni film »BAGDADSKI TATIC«.
STRAŽA: 7. ln 8. dec. amer išk i barv. f i lm »UKROČENA T R M O GLAVKA«,
ŽUŽEMBERK J 8. dec. Jugoslovansk i f i lm »SOFKA«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja francoski f i lm »Trenutek resnice«: v petek, 6. dec, ob 18. u r l v Brusnicah; v soboto, 7. dec, ob 18. uri v Stoplčah; v nedeljo, 8. dec , ob iS. u r l v Crmo-šnjlcah ln ob 18. url v Soteski.
ObLO 2 u ž e m b e r k razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pr i stojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. F L R J st. 34 ln 39-55) mesta
1. direktorja zidarskega podjetja »REMONT« Žužemberk
2. upravnika čevl jarskega podjetja »KRUPON« Žužemberk
P o g o j i : pod 1: dovršena srednja tehnična šola gradbene stroke ln triletna praksa v vodstvu obrata a l i mojstrski izpit iz gradbene stroke ln najmanj 5-let-na praksa v vodenju podjetja.
Pod 2: čevl jarski mojster z vsaj triletno prakso v vodstvu podjetja.
Nastop službe 1. Januarja 1958. Plača po tarifnem pravi lniku. — Prošnji , k i mora biti pravilno kolekovan*. pri loži te spr ičevalo o strokovni izobrazbi ter življenjepis in opis dosedanjega službovanja. Prošnje interesentov za razpisana mesta se sprejemajo do vkl jučno 25. decembra 1957, naslovite Jih na ObLO Žužemberk .
wmym rskreno se zahvaljujem dr. A d o l
fu Splierju. dr. Ern i Pr imožIčevi in dr. M i r u Vodniku za skrb l n nego v času bolezni mojega moža Janeza Kovar lka . A n i KftvarUc
Z A H V A L A Studijska knjižnica Mirana Jar
ca v Novem mestu, se zahvaljuj* unlv. prof. dr. Francetu Tomšiču za podarjene separate njegovih del, Hansu Schoepplu lz Dunaja za prepis Breckerfeldovlh Supple-mentov in za seznam geografskih kart lz zbirke dr. Antona Schoep-pla iz Vrhovega, učitel ju Jožetu Tratarju za podarjene knjige in advokatu dr . Adrl janu Zupančiču iz Trebnjega za podarjene izvode Slovenskega pravnika in za razne druge knjige — Vsem iskrena hvala!
NOVO MESTO V času od 23. novembra do 2.
decembra Je bilo rojenih 12 deklic in 12 / dedkov.
Poročili so se: LeSnjak K a r o l , mizar lz Novega mesta, in Turk FrančlSka, člsti lka lz P rečne . L u -kič Borlslav, sodni pristav iz Novega mesta, ln Pipan Dragica, strojepiska z Broda. Inlft Mi lan , sin kmetovalca, ln Bartol Terezija, delavka, oba lz Stranske vasi. Medic Samo, student, ln M k i č Marija, us lužbenka, oba iz Novega mesta. Meserko Ivan, k l jučavničar s Tratenlka, ln Cesar Roza-llja, krojačlca iz Novega mesta.
Umrla sta: Flajs Jože, rudar v pokoju, S6 let, lz Hraetovice ln Mramor Franc, kmetovalec, m let, s Kraslnjega vrha. s
HOTNA VAS Umrla sta: Ju rš lč Frane, usnjar
v pokoju, SO let, lz Smihela in Kobe Jože, kmetovalec, m let, z Vrha p r i Dolžu.
Motorno kolo I L L O , 125 cem, generalno popravljeno — ugodno prodam. Hadl, Novo mesto, Zag rebška 10.
Interesente za stavbne parcele in njive obveščamo, da so naprodaj stavbne parcele in njive v Novem mestu na Ragovski cesti. Interesenti naj se javijo v Muzejski u l ic i 3 v Novem mestu.
Pohiš tvenega mizarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Mizarstvo Pre lovšek, LJubljana, Trnovo, Pot na Rakovo Jelšo štev. 18.
Violo, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista.
3 metre kromblja, srebrno-slv-kastega za plašč, ugodno prodam. Naslov v upravi Usta.
Za pitanje goveje živine sklepamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine in močnih k rmi l . Najboljše rejce pitane živine bomo nagrad i l i . Kmeti jska zadruga Žužemberk,
R A Z P I S Komisi ja za razpis mest direktorjev gospodarskih organisaclj
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Matko Ivanka lz Gor. Suhadola — dečka, Bar-bič Pepca iz D'ravelJ — dečka, Murn Jožefa lz Gor. Selc — dečka. Možic Anica lz Do l . Boštanja — deklico, L jub i Jožica lz P rečne — dečka. Klevišar Mari ja lz Novega mesta — dečka, Erpe Ivanka z Vršnih sel — dečka, Pirnar M a rija iz Kočevja — deklico, Markelj Alojzi ja lz Vel . Bučne vasi — dečka, Lampret Frančiška lz B r i nja — deklico, Kalčlč Pepca iz Gotne vasi — dečka, Gorenc Marija iz Ržlšča — deklico, Vidmar Marija lz Lukovka — deklico, J u -vančič Anica lz Sred. Lakenca — dečka, Turk Mari ja s K r k e — dečka, PerhaJ Pavla lz Brusnic — dečka, Gregor lč Jožefa iz Zabrdja — deklico, Dolensek Helena lz Mokronoga — dečka, Vindiš A n i ca Iz Novega mesta — dečka, V o -dopivec Ju lka iz Smlhela — deklico, Nosan Mari ja iz Novega mesta — dečka , Buča r Amal i ja iz Ljubljane — dečka, Sladic Mari ja z Mirne — dečka. P i š k u r Terezija iz Gor. Straže — deklico, Pust Marija z Brezove rebri — dečka, Kremesec Mart ina iz Metl ike — de,čka, Mlrt lč V i d a , z Brezove rebri »- deklico, Zorko T o n č k a lz
Cadrež — deklico, K i r e n Pavla ui Dol . Prekope — deklico, Jurečifl Štefka iz Novega mesta — deklico. Plut Anica iz Lokvice — deklico, Pet rovič Eva lz Vavte vasi — deklico, Zonta Mari ja iz Novega mesta — deklico.
KRONIi&UNESREC Pretekli teden so se ponesreči l i
in Iskali pomoči v novomešk i bolnišnici : Mustavar Vinko, zidar i i LJubljane, se Je v Kočevje z motorjem zaletel v avtomobil in al poškodoval glavo. Rak Slavko, rudar lz Salke vasi, Je hotel napraviti samomor in st Je presekal s sekiro levo roko. Lamut Stanko, sin trgovskega poslovodje iz Črnomlja, se je opekel z vročo vodo po levi roki . Hočevar Franc, posestnik iz Vabče vasi, si je s cirkularjem poškodoval levo roko. Glazer Stanko, k l jučavničarski pomočnik iz Črnomlja , si je s c l rku -larjem poškodoval desno roko. Bajuk Ivanko, posestnlco lz Ra-dovlce, je sovaščan Stanko Rozman s polenom pretepel in JI poškodoval glavo. Novak Pavel , strojni k l jučavn iča r lz Kočevja, je padel z motorja in si poškodoval levo koleno. Medved A n i , delavki iz Cešnjlc, je padla veja na glavo. Tekavec Andrej , progovnl delavec s Sel p r i Straži, je padel s peči In si poškodoval prsni koš. Hudoklin Karol ina , upokojenka iz Gor. Vrhpolja, je padla in si poškodovala levo roko. Rebrnik K a rol , sin posestnika lz Trebnjega, se Je z motorjem zaletel v kolesarja in si poškodoval glavo in obe rok i . Glad Frančiška, žena posestnika iz Dol . Brige, je doma na dvorišču padla ln si poškodovala desno nogo. Kovač Franca, mizarskega pomočnika iz Občine, Je podrl motorist ln mu poškodoval glavo. Gabrijel Ignac, avto-mehanik iz Trebnjega, se je z motorjem zaletel v -kolesarja in dobil pretres možganov. Brulc F lo -rljan, delavec z Dolža, Je padel z lestve ln si poškodoval hrbet. Kneze vič Draga, knjigovodjo z Skrada, so v Brodu na Ko lp i napadli neznanci in mu poškodovali glavo. Strbenc Jože, upokojenec lz Kopr ivn ika , si Je pr i vlacenju hlodov poškodoval desno nogo.
Motor i zaci ja narašča Vzporedno z nag l im t e h n i č
n im napredkom v naš i d r ž a v i naraSča tudi š t ev i l o motornih voz i l . Vendar pa n a š m o t o r i z i rani promet š e vedno precej z a ostaja za n a š i m i m o ž n o s t m i in potrebami.
Ob koncu leta 19M je b i lo v Jugos lavi j i reg is t r i ran ih skupaj 61.547 moto rn ih v o z i l : 12.112 tovo rn ih av tomobi lov , 15.635 mo-tociklov. 14.664 p o t n i š k i h avto-mobflov, 6134 traktorjev. 2071 avtobusov in 2030 posebnih m o to rn ih voz i l . Z a n i m i v o je. da Imamo šofer jev dvakra t več kot motorn ih v o z i l , sal j i h je b i lo ob koncu lanskega leta regls t r ' -ranih 108.251 i n s icer : 50.425 pok l i c n i h šofer jev in 57.833 ama-
Napredek brez oddiha Kako živi in diha ena najdelavnejših mladinskih organizacij na Dolenjskem — Visok cilj prihodnjih let: začeti z gradnjo taborniškega
doma v Novem mestu V nedeljo, 24. novembra , je
R o d gor jansk ih tabornikov na rednem letnem zboru podal obr a č u n o svojem delu v š e s t e m le tu obstoja. P o l n a dvorana o k r o ž n e g a sod išča , o k r a š e n a z nazorno p r i k a z a n i m pregledom d r u ž i n i n vodov ter s t a t i s t i č n i m pregledom celotnega dela rodu, z geslom in znakom tabornikov je naprav i l a na prisotne goste takoj pri jeten vtis . Posebno so ugajal i nastopi m l a d i h n a č e l n i kov i n n a č e l n i c , ko so po roča l i o delu svo j ih d r u ž i n . K r i t i č n o to presojal i pomanjk l j ivos t i in r i r ; n l i - ••-•>?•-<le vodom. N a č e l n i k rodu B r a n k o Je nato p o r o č a l o delu celotnega rodu ter i z reke l pohvalo naj-
bo!i*. !m ved.-m in •'• r
h V a l i i se je tudi n a v z o č e m u za-• topn iku J L A kap. B o j a n i č u za vso t e h n i č n o p o m o č , k i jo Je J L A nudi la taborn ikom pr i n j i h o v i h akci jah.
N a v z o č i zastopnik s t a r e š i n s k e uprave Z d r u ž e n j a tabornikov Sloveni je tov, R u d i Wdl l e je u p r a v i č e n o poudar i l , da se tak^ o b š i r n o in temeljito dHo taborn i š k e organizacije med novome-i k o mladino mora o d r a ž a t i tudi • j avnem živl jenju . Omeni l je,
da spada R G T med na jbo l j š e enote v S loven i j i . H k r a t i je ugotovi l , da vodstvo R G T p r a v i lno usmerja razgibanost m l a dine z uvajanjem t a b o r n i š k i h iger, povezanih s pa r t i zansk imi t rad ic i j ami (Ilegalec, K u r i r ) . N i nam treba kavbo j sk ih avantur, saj je za n a š o mladino polno vabl j ivega grad iva rz dogodkov N O B , k i ga lahko uporabl jamo za najbolj mikavne t a b o r n i š k e igre. Naj omenim, da ideje za take igre prihajajo od t aborn i kov samih — C r n i Som je p r i tem posebno domiseln.
Z las t i p r i s r č n o je bi lo v dvorani , ko je tov. Wdl le Izročil zastopnikov medvedkov i n č e b e l i c prehodno zastavico kot nagrado za p rvo mesto, k i so ga dosegli na tekmovanju v L j u b l jani v z a č e t k u oktobra. » L a h k o se z njo tudi pobahate, samo prevzetni ne smete postati i n potrudite se, da v a m je p r ihodnje leto ne bodo odvzel i drugi ,« je p r ipomni l , ko J im je s t isni l roko. S š i r oko odpr t imi očmi Je gledala mala N u š k a lepo zastavico in Jo verno nesla pokazat g lavar in i svoje d r u ž i n e .
2e znani kronis t gor janskih tabornikov Janez je v duhovi to
sestavl jenih r i m a h podal pregled v a ž n i h dogodkov v rodu v pre tek lem letu. Vso dvorano je sp rav i l v pr i je tno s p r o š č e n o r a z p o l o ž e n j e .
B i l o je podobno kot takrat, kadar se zbere de lovn i ko lek t iv 200 l j ud i , ' da poda o b r a č u n o obi lnem de lu enega leta. Delo R G T je b i lo v p re tek lem letu rs ociT.no tudi nc-t-v. V tem času je ime l rod 5 d r u ž i n s 25 vodi i n dvema k luboma.
G l a v n o delo je potekalo v v o d ih , k i š t e j e jo p o v p r e č n o 8 č l a nov. Skupno je bido v pre teklem letu 740 vodovih sestankov, na ka te r ih so se č l an i seznanjali s t a b o r n i š k o ideologijo in se p r i p rav l j a l i za I. i n II. izpi t . Iz letov Je b i lo 172. Na n j ih so tabornik ; spoznaval i b l i žn jo okol ico Novega mesta ter se hkra t i izpopolnjeval i v t a b o r n i š k i h vešč inah (uporabi kompasa in š p e -cialke, s ignal izaci ja , p rav i lno kurjenje ognja . . . ) . T a b o r n i k i so prj tem tudi izpoln jeval i program Gorske s t r a ž e , k i Ima namen Ščititi naravo pred u n i č e vanjem (skrb za ptice, varstvo redk ih cvetic . . ) '
Z nabi ranjem odpadnega mater ia la »o si nabra l i 17.600 din ,
MU
m L a h k o se smejejo, saj so razen pokala dob i l i za že d r u g i č p r i -borjeno 1. mesto na mnogoboju Z d r u ž e n j a tabornikov Sloveni je tud i nov š o t o r - č e t v o r č e k , vreden dobr ih 20 t i sočakov . . . C l a n l Rodu gorjanskih tabornikov so zdaj zares od ločen i , z m a g a j tud i pr ihodnje leto, ko bo s lovensk i t a b o r n i š k i mnogoboj na O t o č c u !
z de lovn imi akc i jami pa so al p r i s luž i l i 14.000 din "za taborjenje. Skupno so v 154 de lovn ih akc i jah o p r a v i l i 1854 de lovn ih ur. Svojo r o č n o spretnost so p r e i z k u š a l i z izdelovanjem raz l i č n i h ' r o č n i h del,, k i so j i h ocenjevaln i komis i j i p r ed lož i l i ka r 200.
P r i p r a v l j a l i so se tudi na tab o r n i š k i mnogoboj, č e p r a v pomanjk l j ivo , a vendar to l iko (113 treningov), da so si že d r u g i č p r i b o r i h p rvo mesto v S loven i j i . Enako so se i zkaza l i na jmla j š i , t. J. medvedki in čebe l ice , in si p r i b o r i l i šo to r in prehodno z a stavico kot p r v i med 16 enotam i , k i so tekmovale . P r a v Široko razpredena m r e ž a p r i najmla j š i h (skupno Imajo sedaj 2 d r u ž i n i ln 12 vodov) je najbol j še jamstvo za bodoč i rsarvoj R G T .
Z a propagando so sk rbe l i v o di s s t e n č a s i v g imnaz i j i , v osnovni šoli In na uč i t e l j i šču (skupno so j i h i zde la l i 38), z i z dajanjem »Stre le« (10 š t ev i lk ) i n z dopisovanjem v dnevno č a s o pisje. Več č l anov rodu sodeluje v Dolenjskem t a b o r n i š k e m svetu in p r i s t a r e š i n s k i upravi Z d r u žen ja tabornikov Sloveni je , k a kor tudi s pr ispevanjem č l a n kov za revi jo »Tabor«.
Razen tega pestrega notranjega dela so n o v o m e š k i taborn ik i v p re tek lem letu izvrš i l i več je Število akcij v povezavi z d r u g imi organizac i jami . Za ?let v B i h a č u so postavi l i tabor za 600 u d e l e ž e n c e v - t e l o v a d c e v lz novom e š k e g a okraja, in to v n a j t e ž j i h v remensk ih oko l i šč inah . V Jul i ju ln avgustu so organiz i ra l i 8 taboire v Rabou (Istra) in sode lova l i p r i i zvedbi ostal ih t reh
terjev V S l o v e n i j i je b i lo 26.279 šofer jev , od tega 63 odstotkov amaterjev. N a j v e č š o f e r j e v -amaterjev i m a Sloveni ja , sledi Ji H r v a t s k a s 58 odstotki . N a j več vseh šo fe r j ev ima Srb i j a — 33.645 (od tega amaier jev 50 odstotkov). Z a n i m i v o je. da ie v vsej d r ž a v i pok i ionih šo fe r j ev Izpod 25 let starosti le 6000,v
amaterjev oa k a r lfi.000 (spet je na p r v e m mestu S loven i ja s 5 t isoč m l a d i h amaterjev. Snbija l n Hrva t ska j ih imata Po 4000).
Zena Šofer jev j » v vse l d r ž a vi le 1000, od tega p o k l i c n i h š o ferjev komaj 20, ostale so amaterke. S loven i j a j i h ima 443, Srb i ja 311. Hrva t ska 240
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU SIGUREN USPEH!
taborov (uč i te l j i šča , vajenske mladine l n za otroke, k i j i h je poslalo na taborjenje socialno skrbstvo okraja). P o z i m i je k lub »Strela« organ iz i ra l z i m s k i ta-oor na Gor janc ih .
Obenem so v avgustu p r i p r a v i l i par t izanski pohod po poti slovenske delegacije na II. zasedanju A V N O J od Č r n o m l j a do Jajca. Ude l ež i l o se ga je 18 nov o m e š k i h tabornikov i n tabornic.
V P a l a h so n o v o m e š k i taborn i k i pos tavi l i svoj tabor kot gostje v makedonskem naselju »Orce Niko lov« in med 800 udel e ž e n i m i dob i l i d ip lomo za naj bol jš i tabor. V Jesenskem č a s u sta č l a n s t v o razgiba l i akc i j i »Ilegalec« i n »Kur i r« , k jer je b i l k l jub zahtevnem programu in f i z ičnem naporu odziv izredno ve l ik , saj je p r i p r v i a k c i j i sodelovalo 60, p r i d rug i pa celo 75 č l a n o v in č l an ic . Dve razstavi v n o v o m e š k i h iz ložbah sta pokaza l i raznovrstno dejavnost te delavne mladinske organizacije.
Mnogo dejavnosti n o v o m e š k i h tabornikov je o la jša la uv idevnost okrajnega ljudskega odbora, k i je omogoči l preko D T S nabavo nov ih šo to rov , kakor tu di podpore R d e č e g a k r i ž a v ž i v i l i h (za taborjenje In pohod v Pale) i n denarne podpore Zavoda za socialno zavarovanje za
dela dokazuje, da so b i l a ta sredstva plodno i zkor i ščena .
Razen rednega programa i m a mo v n a č r t u p r ip rave za g r a đ -
Z A B U K O V E C Z M A G A L ^ " ' N A B R Z O T U R N I R J U
Namesto brzopoteznega prvenstva Dolenjske, k i je bilo zaradi nizkega atevlla prijav pre loženo na Januar, so v Novem mestu v Domu J L A Igrali brtfcoturnir posameznikov, k i se ga Je udeleži lo 16 sahlstov lz Trebnjega, Novega mesta ln kot predstavnik Kočevja — Mestek. Ze takoj po prvih kol i h sta prevzela vodstvo Zabuko-vec ln Gajskl .
Vrstni red: 1. Zabukovec Ivan 14 točk (od 13 možnih!), 2. Gajski Ivan 13. 3. dr. Golež 11 in pol. 4. Fink Stane 10 itočk (vsi N . m.), 5. Mestek (Kočevje) s ln pol, sledijo pa še l i c , Bojanič, BartolJ, Cvar, Pol janšek, Jenko, itd.
ZAČELO SE J E LETOŠNJE P R V E N S T V O N O V E G A M E S T A
Pretekl i teden se Je pričelo letošnje VIII. prvenstvo Novega mesta v šahu, na katerem sodeluje 14 šahis tov: 7 drugokategomi-kov ln 7 tretjekaitegornlkov. Doslej so igrali le eno kolo. BartolJ
ie premagal ing. KoSirja, Jenko laranovića(i) in Cujnlk Verbtča(l) ,
medtem ko sta Ga.iski in F ink re-mizlrala. Partije Ajdič : Vodopl-vec, Bojanič : Dobovšek ln A v -sec : Mihe l ln so bile preložene.
Redna kola igrajo vsak torek ln če t r tek od 19.30 dalje ln v nedeljo od ». ure dalje, prekinjene in odložene partije pa med tednom.
F M
njo doma taborn ikov . P r i t a kem š t e v i l u akt ivnega č l a n s t v a (tedensko preko 25 sestankov) nam majhna p o d s t r e š n a sobica v s tar i g imnaz i j i ne zadostuje, p rav take t e ž a v e pa so z z a s i l n i m s k l a d i š č e m . N a o b č n e m z b o -ru n a v z o č i t abo rn ik i so sprejeli-v program delovno akci jo v obl i k i delovnega tabora (3 izmene po 2 tedna), na ka te rem bodo v opekarn i p r i p r a v i l i opeko za gradnjo doma. T u d i gozdni u p r a v i bodo s t a v i l i svojo delovno s i lo na razpolago za pogozdovanje.
Za leto 11*58 bo rpoubli.fko prvenstvo v t a b o r n i š k e m mnogoboju in tekmovanje medvedkov in č e b e l i c v N o v e m mestu. P r i prava teh "tekmovanj bo za nov o m e š k e tabornike t e ž k a , a č a s t na naloga.
Vse te š t e v i l n e naloge bo zmoglo č l a n s t v o R G T , v katerem prevladuje mlad ina do 18. leta starosti, če bo imelo pravo oporo v s t a r e j š e m č l a n s t v u , k i pa Je še m a l o š t e v i l n o . Zato bo nova rodova uprava s k u š a l a p r i tegnit i s t a r š e t aborn ikov l n ostale simpatizerje t a b o r n i š t v a k delu v rodu s pož iv i tv i jo k l u ba s t a r e j š i h č l a n o v . Upamo, da bo odziv na osebna vab i l a , tei bodo v k r a t k e m razposlana, p o kaza l , da s i je t a b o r n i š k a o rganizaci ja v pet ih le t ih obstoja a svo j im de lom p r i d o b i l a nafcna-n jen os t n o v o m e š k a . javnos t i .
Prof. M a r i j a n Dobov*e%
OB 15-LETrJICI USTANOVITVE PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Kako so belokranjski pioniri i pomagali ljudski vojski
Ob razstavi »Kulturni l d e l e ž UoSenjske« v n o v o m e š k i š t u d i j s k i kn j i žn ic i so ob i skova lc i , i laMi m l a j š i , obsta l i ob t reh, n a
cSflclostil p i sanih l i s t i h Iz B e l e k r a j i ne : » T e k m o v a l n i vestmik p i o n i r j e v « , ž e p n i č a sop i s »Mlad a B e l a k r a j i n a « in » M l a d a B e -1« krai j ina«. Z a n i m a l o me je, ko • e m j i h p re l i s t ava l , kaj p i š e v n j i h o be lok ran j sk ih p ion i r j i h . P a povedo dovo l j , da sem o n j ih z b r a l nekaj zapiskov.
Z a n i m i v o Je b i lo , d a so i m e l i be lok ran j sk i p i o n i r j i svoj l i s t , s i ce r samo t e k m o v a l n i , v ka te r e m so poda tk i , kaj so vse n a r e d i l i p i o n i r j i i z M e t l i k e , D r a -g a t u š a , S e m i č a , s Sinjega v r h a l n d rugod. T u d i v p r v i š t e v i l k i » Ž e p n e g a časop i sa« je nekaj za n i m i v i h sestavkov o p i o n i r j i h . T a k o v sp i su »Dva voza d r v v enem d n e v u « opisuje p i o n i r k a J e l e n i č A n i c a iz Suhor ja , k a k o so s k l e n i l i suhorsk i p i o n i r j i , da bodo za "tekmovanje p o s u š i l i k a r n a j v e č sadja za ranjene p a r t i zane. Seveda je b i l o t reba drv l n so s t a r e j š i p i o n i r j i ve« dan v gozdu seka l i d r v a i n j i h nare d i l i k a r dva voza , mla j š i p ion i r " Ji pa »o n a b i r a l i sadije in ga nos i l i v s u š i l n i c o .
N e k a t o v a r i š i c a V i d a opisuje p i o n i r k o Stare Terez i jo i z R o -•a ln i c , k i je dopisovala celo v S lov . p o r o č e v a l c a . T a k o Je ca dopis » S p o m i n i i z d a n a š n j e v o j n e « , v k a t e r e m je op isa la grozote i ta l i janskega fašiizma. p re je la od I O O F pohvalo , d a je t a dopis na jbo l j š i , k a r so j i h napisa l i be lokran j sk i p ion i r j i . Spet berem, da so p ion i r j i iz Suhor ja p r i p r a v i l i 50 l i t r ov k i sa i n zbra l i 100 l i r narodnega posoj i la . P i o n i r j i i z B o ž a k o v e -
ga so k u p i l i 100 cigaret za ra njene part izane. V šolo p r idno hodi jo p ion i r j i v Gradacu in M e t l i k i , k j e r Imajo svoje sten-čase i n na ndih p i š e j o o t roc i o svo j ih doživljat j ih.
V 3. d 0 5. š t ev i lk i »Bele k r a j ine« pa berem v p ion i r skem k o t i č k u dopis M a r e , v ka te rem opisuje metl i iške pionir je , k i so v soko l skem domu n a v d u š e n o pozdrav i l i par t izana »Očka« in
ga obsul i s cvet jem. Desetletna p ion i rka D r a g o š B a r i c a iz T r i -b u č pa nam š e g a v o opisuje p r i hod I ta l i janov v njeno vas, k a ko so l o v i l i k o k o š i i n v p i l i »komunis ta k o m u n i s t a ! «
Da . samo teh nekaj paberkov nam že dovol j pove l n k a ž e mar l j ivos t be lokran j sk ih p i o n i r jev , k i so po svo j ih m o č e h sodeloval i v N O B .
J o ž e T r a t a r - U č o
Pionirski top B i l o je j e s e n i leta 1944. Son
ce je še s poslednjimi močmi ogrevalo jesensko pokrajino, vsi pridelki s polja so bili ie pod varno streho, na cesti sko-
m
desk, na njih pa pritrjen 1 m dolg tulec iz črne lepenke. Topovska cev! V cevi zada j tiči pločevinasta škatlica, v njej pa kos karbida. P i o n i r »top-
i
Morda je naš p a s t i r č e k bral kaj o jezdecih z divjega Zahoda, morda pa ga Je na jesenski paši samo zazeblo v bose noge Z a Jahal jc d o m a č o Dimko, k i pa se za breme v svoji krotkosti
niti ne z m e n i . . . — ( F o t o : Polde P u n g e r č a r , Mirna, p e č )
K a d a r s p o r o č a t e spremembo naslova, p r i p i š i t e vedno tudi svoj stari naslov, sicer v a m spremembe ne moremo p r e k n j i ž i t i v v a š i kartotekit
U P R A V A L I S T A
zi Toplice je zamrl promet. Tudi otrok ni bilo na cesti. Organizirani pod vodstvom mladinca Dečka (Sevnik) so se mladi pionirji redkokdaj podili po cestah, pač pa so pridno pomagali doma pri hišnem delu.
Pa priteče po zapuščeni cesti mali pionirček in pon.osno vzklika: » P i o n i r s k i top, glejte, pionirski top!« Za rtjim pri-vozi skozi vas čudno vozilo. Na dveh kolesih nekaj z b i t i h
Prvi vlak v Metliki! — to je bil 25. maja 1914 znamenit dogodek, k i nam ga k a ž e fotografija. Ob pol 11. uri dopoldne je » l u k a m a t i j a * prlpihala lz Rosalnic, odkoder se je kompozicija v r a č a l a proti Metliki, Č r n o m l j u itd. Sodelovala je metliSka p o ž a r n a hramba, m e t na godba, pevci, š o l s k a mladina »n seveda m n o ž i c a o b č i n s t v a . Pogostitev je bila v kolodvorski č a k a l n i c i in na peronu od 12. ure do pol treh popoldne. T a dan je Metl ika pogostila tudi svoje siromake. Vsakdo, ki je p r i š e l k proslavi, je dobil liter vina, S t r u č k o kruha in veliko porcijo gnjati. Vreme je bilo zelo lepo, naravnost v r o č e , zato je p i j a č a ljudem toliko bolj teknila. — V Č r n o m l j u pa so imeli n sprejemom prvega vlaka smolo. Vl i la se je silna ploha, grmelo Je in treskalo. Banket na vrtu hotela Lakner je bil pokvarjen: namesto juhe na k r o ž n i k i h •o imeli g<xtje polne k r o ž n i k e d e ž e v n i c e , prti ao bili mokri, i miz je curela v o d a . . . (Fo to A n t o n Mucha)
ničar« krepko pljune na karbid, naglo zapre škatlico in jO porine v cev. Zdaj prižge vžigalico in odpre majhen zdklo-pec v pločevinasti Škatlici — tresk, že poči, da odmeva po Toplicah. Sijajen izumi Izumitelji in konstruktorji so toplhški pionirji.
Cez čas je bilo mogoče brati na topliSkem sienčmu sredi trga pred kopališčem:
PIONIRSKI TOP Topliški pionirji so spretni inženirji. Sestavili so top »gromovnik«, ki v resnici je čarovnik, podobnega še ne poznate. Nabita cev je brez granate, smodnika treba ni — je slina, strelivo v škatlici globina. TopniČar hej! — le urno se
poslini, za strel potrebni so nam plini/ In pionirski top grmi v svetal
dan, s" trese hrib, trepeče vsa
ravan. Jankova
OKROGLE S A T E L I T S K A
»Eht ta s a t e l i t p a m o j a p l a č a . . . « je v z d i h n i l k m a l u po prvem.
»Kakšno zvezo pa imata satelit in tvoja plača?«
»Oba sta zginila ..,«
P A M E T N O O P O Z O R I L O Na neki avto cesti je takole
opozorilo: »Šoferjem je dovoljena brzina 80 km na uro, idijotom pa 100 km.«
P O Š T E N J A K » T o r e j vi trdite, da ste vlo
mili v trafiko samo zato, da bi vzeli zavojček cigaret. Zakaj ste pa potem poskušali vlomiti še v blagajno v trafiki?«
»Samo zato, tovariš sodnik, da bi vanjo dal denar za cigarete.«
Brez zamere! Konec leta se pribli
žuje in vsak dober gospodar sklene v decembru račune. Zaostankov in dolgov v novo leto ne nosi, Če ne gre za posojila ali več j e zneske. Naročni na za D O L E N J S K I LIST prav gotovo ni n ikakršno »posoji lo«, č eprav nekateri neredni naročn ik i - zamudni -ki tako mislijo. Ko smo jih pretekli mesec opominjali, naj poravnajo zaostalo še nep lačano naročnino , so se poš tar jem izgovorili, da bodo plačal i decembra. Zato poslednji č prosimo zamudnike, da takoj nakažejo do lžno naročnino in si s tem zago-tove prejemanje lista do konca tega leta. Nerednim p l a č n i k o m bomo list še ta mesec ustavili.
U P R A V A
spelo gostovanfe V nedeljo. 24 novembra, je
n o v o m e š k o g l e d a l i š č e »Dušan J e r e b « z uspehom upr izor i lo na De lavskem odru v L j u b l j a n i O ' N e i l l o v o dramo v treh dejan j ih » A n n o Chr i s t i e« , k i jo je z r e ž i r a l prof. Tone T r d a n . i n scenacijo pa nap rav i l prof. Ivan Lapaj<ne. O b č i n s t v o , med ka t e r im je b i lo precej Novome-š č a n o v . Je s spontanim aplavzom po vsakem dejanju nagradi lo Igralce posebno n.n V n:<
koncu predstave na odprt i scen i . Igra lsk i t r io , p r iznan i stebri n o v o m e š k e g a g l e d a l i š č a : U r h R i k o , M i r a L u t m a n in F r e n k Koše le . so s svojo Igralsko r u tino in dož ive to igro dokaza l i , da je g l e d a l i š č e na dostojni v i šini ln prvo na Dolenjskem, da se u s p e š n o razvi ja ln da lahko tud i dostojno reprezent i ra g l eda l i ško ku l tu ro na Dolen j skem. K l j u b nerazumevanju s
' >• P n t nekater ih od loču joč ih č i -
K i k o U r h , M i r a LuLmau ni tfreuk Kose le v »Ann i LurisVie«
niteljev Je na povabi lo Zveae Svobod in prosvetnih d r u š t e v iz L jub l j ane gostovalo v n a š e m ku l tu rnem centru i n — uspelo. Uspeh je delo celotnega k o l e k t iva Sode lova l i so še i g r a l c i : Ivo Pavftlč, L e n č a K n a f l l č . Mir ko Jarc in V i n k o Zabkar ter t e h n i č n o osebje: Lojze I v a n « -tlč, Niko P a v l i c , M a r i j a Žabkar i n Jož« Mesa-rko, P r v i č po sezoni 1947-48, ko je gledaliiSČ* gostovalo v L j u b l j a n i z M o l l e -reovlm Tar tu f fom in doseglo prvo mesto v S loven i j i med amatersk imi odr i . se Je sedaj ponovno predstavi lo l j ub l j ansk i pub l ik i im pokazalo, da ž M * dela i n us tvar ja .
• NAROČAJTE t IN ŠIRITE t DOLENJSKI IJSTT
Vol ne sme menjati vero K m e t Domenlco Mercante lat
Mentane v I ta l i j i je prestopil i s k a t o l i š k e vere v neko protestantsko sekto. Sedaj pa je p r i šel pred sod i šče i n je o b t o ž e n , da je p r e p r e č i l v a š k e m u ž u p n i ku blagoslovi tev svojega h leva , kot je tam vsakole tn i o b i č a j . S o d l č e le torej r ek lo : če M e r -cantu ne ugaja v k a t o l i š k i v e r i , prav, naj prestopi v drugo, to da njegovo govedo mora t ud i poslej spadati pod ž u p n i k o v o oblast.
.•KROG S KRČIH)" na novomeškem odru Gostovanje Kultumo-prosvetnega društva JOSIP JURČIČ iz Trebnjega K o n č u j e v a m M i k č e v a k o t de*
1 3 k l i c e v č a j n i c i ( Y o , Y u , Y a n ) , s p repros to im n e p r i s i l j e n o igro H o č e v a r ( K u l i ) , de te L i i t d . Sredi novembra se je dramska d r u ž i n a K P D » J o
sip J u r č i č « — Trebnje predstavila n o v o m e š k e m u obč e s t v u a Klabundovim » K R O G O M S K R E D O « . T o je igra v pei4b slikah, lepa kitajska pravljica L i Haing Tao, k i Jo je prepesn'1 Klabund. Prevod je delo mojstra slovenske besede Otona Z u p a n č i č a . Reži ral je J A N E Z G A R T N A R , k i je napravil tudi scenski osnutek.
K l a b u m d o v a K i t a j s k a ' g r a j e l j en j a , Je t a k a d e l a zelo t e ž k o eno n a j č i s t e j š i h o d r s k i h d e l , u p r i z a r j a t i ; t r e b a je v s e h s r ed -umetinjuna, k i j e š e danes s v e - s tev. č e h o č e m o , d a n a m dajo ž a t ako l i t e r a r n o k o t Ig ra l sko , v e r n o s l i k o k i t a j s k e ume tnos t i . T u d i s o ^ L n . p r o b l e m , k i je R e ž i s e r j e p r i s l u h n i l t e m u ž i v - ^ T T ^ S ^ M ^ i n a k a a a n v i g r i , j e ž iv , č e p r a v l j e n j u ; s s p r e t n i m i r e ž i j s k i m i je o k v i r p r a v l j i č e n ; m o r d a je p r i j e m i , k o s t u m i , s t i l i z i r a n o t i -p r a v zarad* tega p r a v l j i č n e g a p ičmo sceno je d a l n e k a j e l e -
ter z a d o v o l j i v o i zgovor j avo . I g r a l s k o je n a j m o č n e j š e uč i rn-B r a t C a n g L i m g (Uhan) j e b i l k o v a l a z a d n j a s l i k a , p r e m a l o e n e r g i č e n , no t r an j e G l e d a l c i so b ' U z a d o v o l j n i , s l abo d i n a m i č e n z a r e v o l u c l o - 2e s a m a u m e t n i n a j e v r e d n a , nar ja Ln č l o v e k a , k i na j v d a a l j o č l o v e k og leda . T e ž k o p r o t i i g r i vsaj n a k a ž e soc ia lne de lo so n a š t u d l r a i l i z vso r e s -projbleme; k i r a z u m e , k a j Je nostjo In t i s t i m o d r s k i m n a -zlo i n k r ' v i c a z a r e v e ž e v r az k o š j u b o g a s t v a n e k a t e r i h . M a n d a r i n M a (Limd 'č) je p rece j m o t i l z n e o b l i k o v a n o im č e s t o ne-
v d u s e n j e m , k i je po t r ebno za igre t ake vseb ine . P r i z n a n j e o b č i n s t v a je v s e m s o d e l u j o č i m l a h k o p o b u d a , d a š e n a p r e j vz t r a jno i n v e s t n o š t u d i r a j o
so š e G r a n d o v č e v a ( C a n g o v k a ) , igre ter pomaga jo š ini t i g l e d a -P o l j a n š k o v a ( Y u Pe l ) , S k a l a r l i s k o k u l t u r o n a š i m l j u d e m . (Cao-Had), K o l e n c (v i š j i s o d n i k Z a s l u g e za v e s t n o n a š t u d i r a n o
i t « H r S £ v Z r U ° V W * S l t e l g r e ' V 6 n d f Cu-Cu). G a r m a r j e v a (bab ica d e l 0 i m a b r e z d v o m a r e ž i s e r , oleTa n 2 1 J v r s T / ^ v l i f ^ S V * ^ °t ^ L i e n ) , U d o v i č (pesnik L i ) , Sa- pa t u d i v s i s o d e l u j o č i . 2 S £ L t ^ K ^ ^ .ie to t r d o r e h š e z a l e h a r ( c e r e m o n i a a - ) , U h a n o v a , e t ' č m o s t s Uho e k s o p č n o s t j o . p o k l i c n a g l e d a l i š č a . P r i z o r i so N a k o n c u p a z v e m o z a s k r ' v - i g r a l s k o m o č n i , d a b i m o r a l '
Prof. Tone Trdan.
nost, k i p r e s e n e č a i n o s r e č u j e , » z a g r a b i t i « g l e d a l c a . I g r a l c i so S p o m i n j a m se, d a j e n e k i n a š se p o t r u d i l i , d a j e d e l o t u l n d n e v n i k p r e d v o j n o p r i n e s e l t a m z a ž i v e l o p r e d n a m i , v e n -oceno igre , k i j o j e t a k r a t da r n a l o g i n iso m o g l i b i t i kos . u p r i z o r i l a l j u b l j a n s k a D r a m a V r l i n e t ake ig re k o t j e k H a j -Ln k r i t i k G o v e k a r j e z a r a d i ska j e t r e b a o b č u t i t i z r e s n i č n o soc i a lnega p r o b l e m a v i g r i k a r Ig ra l sko no t ran jos t jo l n l z r a -z a p i s a l , d a j e K J a b u n d — k o - z l t i t i s t i č a r , k i j e e d i n s t v e n muni i s t N o , na j bo ž e k a k o r v k i t a j s k i h d r a m s k i h u m e t n i k e ! 1, eno je g o t o v o : k i t a j s k i n a h . R e ž i s e r je v s e b i n s k o p r a -p e s n l k i , k i So n a m v p r a v i j i - v l l n o in te rp re t i r a l i de lo , p a z i l c a h p o v e d a l i m a r s i k a t e r o r e s - j e n a i z g o v o r j a v o ( M a n d a r i n nloo, so b i l * ž e p r e d t i s o č l e t j i M a se tega n i d r ž a l ! ) im o b l ' -soe ia lno b o r b e n i . K i t a j s k o g l e - k o v a n j e z n a č a j e v , v e n d a r j e d a l i s č e , kd jei eno n a j s t a r e j š i h m a r s i k a j zb ledelo , k e r i g r a l c i n a sve tu , Je p r e ž i v e l o s to le t ja , n ' so z m o g l i f i nes K l a b u n d o v « vo jne , r e v o l u c i j e , v e n d a r ž i v i poezije . P o n e k o d n i b i l o so-š e d a n u « v p r v o b i t n i o b l i k i . Igre, d a b i č u t i l i enotnos t i n L j u d j e so g l e d a l i š č e p r e n a š a l i z l i tos t vseh n a s t o p a j o č i h , i z r o d a v r o d t ako ko t pe sem C a n g H a ' t a n g ( R e d k o v a ) , s p o m o č j o us tnega i z r o č i l a , R e - p r i n c P a o (Gartnatr) i n T o n g ž i s e r , k i u p r i z a r j a k i t a j s k o ' g r o , (Gramdovec) so se š e na jbo l j m o r a v e d e t i , d a so g l a v n a . p r ib l ' ža i l i p i s a t e l j e v i z a m i s l i s r e d s t v a i g r e p o t e n c i r a n a te-
iSSt S T sSVt*; T o b a k b r e z n l k o t o« poda t i u m e t n i n o tako , d a v s a N e k i sovjetski u č e n j a k je ce-p e s n i š k a p r v o b i t n o s t p r ' d e do p i l p a r a d i ž n i k na tobak in tako i z r a z a . P r a v a k i t a j s k a d r a m a ' dob i l novo vrs to tobaka, k i Ja t u d i n ' p r o z a , a m p a k je m e - brez n iko t ina s a n i c a r i t m i č n e proze i n s tir- i n f l b « t a ¥ l r n i r n S n hov , k a r se p r i l e g a n j e n i p r a v - o u u K 9 I B Z K a * a c a
l j l č n o s t l i n fantas t icciost l . P r a v v ž i v a l s k e m v r t u v VVashlng-t a k o nI p r eds t ave b r e z p lesa , tonu živi n a j s t a r e j š a i n n a j t e ž -pet ja , godbe , za to mora jo k i - ja kača . T o je anakonda, stara tarjski Igrale ' o b v l a d a t i vse. 28 let l n t e ž k a 800 k g . N a j d a l j -Kostusrni so p r i k ' t a j s k i p r e d - ša od vseh k a č je pi ton, k i živi s t a v i ze lo boga t i . R e ž ' s e r j e to v M a l a j i , B u r m i in I n d o k i n i ; p o u d a r i l s k o s t u m i L j u d s k e g a ntton 7raste do 10 m do lž ine . o d r a i z L j u b l j a n e , k l s p o - • — —• mimjajo n a k i t a j s k o n o š o . P r a v Sinu, fantu ali nečaku, ki t a k o so z n a č i l n i p o g o v o r i i g r a l - |e v vrstah JLA, pomeni
%<£X%S£*f*i K , D H 0 l e n | s l " H* "T^,po-
K e r j e v k i t a j s k i h i g r a h t o - z t , "»v vsakega tedna! — 1'ko e l e m e n t o v k i t a j s k e g a ž i v - Naročite mu ga Se danes I
V S E M O G O Č I Z N A N O S T
»Da, da, vse Je pripravljeno ta polet na Mars, tudi s postajami na Meseca in na umetnih satelitih smo stalno v zvezi, toda vodja potovanja ima Se teden dni nahod in se ga ni
kakor ne more z n e b i t i . . . «
IDan Drobnič
Metliški sejmi pred 50 let i M e t l i k a je b i l a do leta 1914 t rgovsko na j
bolj r azv i t kra j v B e l l k r a j i n i . Razen b l i žn j ih o k o l i č a n o v so v njej k u p o v a l i 2 u m b e r č a n l tja do Soš ic , V i d o v i n c i , Hrva t j e od K r a Š i č e v in t i s t i p reko K o l p e , tja od Oz l j a i n R i b n i k a . T r e b a je vedet i , da takrat še n i b i lo v vsak i vas i t rgovine i n r azn ih obr tn ikov k a k o r danes. Ce pa je tudi b i l a k a k a t rgovin ica , n i b i lo take Izbire k a k o r v M e t l i k i . Zato so hod i l i oko l i čan i kupovat r a j š i v M e t l i k o .
L e t n i se jmi so b i l i v M e t l i k i v t o r k i h po p r a z n i k i h , m s icer : po T r e h k r a l j i h , svečn ic i , po Jože fu , V e l i k i noč i , po b i n k o š t i h , o M a r je t i , o V e l . š m a r n u , o M i h e l u , M a r t i n u in M i k l a v ž u . T a k r a t se je v M e t l i k i zbra lo l jud i iz b l i žn j i h l n da l jn ih kra jev; p r i h a j a l i so prodaja lc i l n kupc i iz Zagreba, K a r l o v c a , J a š k e , Oz l j a , N e t r e t i č a in L i k e .
Na jveč j i l n najbolj obiskani aejmt so b i l i Štir je v letu, i n s icer v t o r k i h po J o ž e t u , M i helu , M a r t i n u in M i k l a v ž u .
2e teden dni pred v s a k i m sejmom so nem-č u r s k i K o o e v a r j i d o v a ž a l i v M e t l i k o žagan lce (deske), la tnike in druge vrste ž a g a n e g a lesa lz C r m o š n j i c in Stare žage . H k r a t i so pr ipel j a l i tudi r,a.'.no suho robo. kot škafe , č e b r i c e , brente, bar i l re . kadunje in z ibelke.
N a v e č e r pred t a k i m i sejmi so bi le me t l i ške gostilne, zlast i tiste ob cesti, poln~ k u p cev i n p r o d a j a l e « * , k i so da l i m e t l i š k i m go
s t i l n i č a r j e m zas luž i t i lepe denarje. Po t em vso noč n i b i lo m i r u i n razni k r a m a r j i so si že ponoč i p r i č e l i po t rgu postavl ja t i s tojnice.
V zgodnj ih ju t r an j ih u rah so p r i č e l i z vseh s t rani p r iha ja t i Š tevi ln i vozov i sejmarjev, k i so z v o z i l i i n robo h i t r o ' napo ln i l i trge in ul ice . T a k o so na t rgu pred ce rkv i jo nagrmad i l i svoje izdelke m e t l i š k i m iza r j i . B i l e so tu visoke in n izke omare, skr in je , mize i n m i z i ce, postelje, mize-kvasnice , z ibelke , k l o p i i n drugo. T a m b l i zu so razs tav i l i h r v a š k i l o n čar j i izpod L i p n i k a in Vese l i čev svoje Črne lonce, la tvice in pekve. P e č a r j i oz i roma l o n čar j i iz Gradaca pa so p r ipe l j a l i lonce ln lonč ičke , sklede, skledice, la tvice, po l i č e in pinje za maslo in drugo. M a n j k a l o nI tudi s lep ič za peči . Lesene izdelke suhe robe, to ji ška fe , č e b r e , r e š e t a , rete, grabl je , č e b r i c e , kadunje in druge lesene predmete pa so razs tav i l i R i b n i č a n i ln L a š č a n j e ter d o m a č a m e t l i š k a trgovca s suho robo.
Nasprot i lekarne med Go l i j evo in M e Ž n a r -š i čevo h i šo so Po l j c l lz Podzemlja , K r a s l n c a , K a p l j l š č a ln drugod t rž i l i p šen i co , rž, oves, d e b e l a č o , k a r so vse v e č i n o m a pokup i l i V i -vod inc i in K o č e v a r j l , ker j i m je nj ihova zemlja tega bolj malo rodi la .
Ob levi strani sedanjega Mestnega trga od Bartusove do G-uStlnove hiše (sedanje poŠte) so tržile. Poljčloe razne poljske pridelke, semenje, čebulo, česen, sir, mleko. Jajca, maslo l n pe-
nutnlno. Za Joie tovski semenj so mle nekatere tako vztrajne, da so vso noč čepe prespale na Izbranem prostoru, samo da so si ga tako zavarovale.
Pred poslopjem bivše Prve dolenjske posoj i lnice (danes ekspozitura Komunalne banke v Črnomlju) so po stojnicah razstavili svojo robo klobučar j i lz Žužemberka , Višnje gore. Kar lov ca, Novega mesta ln Metl ike (Anton Trček) .
Nasproti k lobuča r j em so imeli ob cesti svoje velike stojnice lectar j i -medičar j i 1n svečarj l iz Novega mesta, Žužemberka , Met l ike 1n od d r u . god. T u so si zaljubljeni pari izbi ra l i ln kupovali ž lvoplsana medena srca z verzi ln v poletni dobi p i l i sladko medico.
Na Istem trgu, ob Zalokarjevl ln Barletovl hiši, so usnjarji lz Ribnice, Novega mesta ln Metl ike pod močnimi stojnicami razobesili mnogovrstne ustrojene kože.
Pod Grajski m vrtom so vzdolž vsega obzidja Imeli l jubljanski ln domači čevljarj i polne stojnice razl ičnih čevljev, obš i t lh copat in opank; za temi so razstavili svoje Izdelke Jermenarji tn vrvar j i .
Pod š i rokim napuščem stare Gušt lnove hiše. k i Je danes last Valerije Rusove, Je tržil etarl Marko ZugelJ s Požega razl ične ure, stenske x nlhalom in utežmt ter kukav ičko , šv icarske budilke ln druge, ki j i h je Imel razobešene po steni hiše ln na posebnem stojalu.
Na voglu Požekove, danes Pečar lčeve hiše. ln še više po trgu proti osnovni šoli so premetavali k l jučavničar j i lz 2abje vasi (Zihert, Vovk) ln druRl razne k l jučavnice za skrinje in vrata, kot ičke za okna ln zapahe, tečaje za vrata in drugo Seieznino, tako da so z ropotanjem opozarjali kupce na svoje Izdelke. Prav tako so ropotali kovači , k1 so v isti vrst) tržili s seki rami , motlkami. lopatnml in drugim železnim orodjem
O d tu dal je pa do šo le so stale stojnice, polne konfekci jskega blaga, m o š k i h in d e š k i h oblek. T u so b i l i p redvsem k r o j a č i iz K a r lovca, Novega mesta in Zagreba, vmes pa Je b i lo nekaj m e t l i š k i h (Robert F u x in F ranc Prus),
N a koncu trga med RajmerJevo, V u k š i -n i č e v o , S lobodn ikovo i n N a v r a t i l o v o (Ruso-
vo) h i šo pa Je b i l t r g za deske in Žagan les, k i so ga prodaja l i n e m š k i K o č e v a r j i . T u je bi lo v č a s i h n a k o p i č e n e g a več vagonov lesa.
O d tu n a v z d o l so b i l e ob h i š a h nasproti šole , p ro t i sedanjemu p o š t n e m u uradu, stojnice za per i lo , za ž e n s k e obleke, č i p k e , nogavice i n vse, k a r potrebujejo gizdave ž e n s k e . T u so o b i č a j n o t r ž i l i n o v o m e š k i t rgovc i . N a p l o č n i k u pred d a n a š n j o mleka rno In ob cesti prot i D r a g a m so i m e l i p e k i polne k o š e belega k ruha , š t r u c , žeme l j i n r o g l j l č e v . Z r a v e n so k a r l o v š k i k l o b a s i č a r j l k u h a l i klobase, k i pa so b i l e od t r ž n e g a nadzorstva v e č k r a t prepovedane kot n e u ž i t n e .
Nasproti tem prodajalcem so se ob zidu t i ščale AdleSlčanke 1n Marlndolke, k i so tržile in sproti pletle kopice, nogavice in rokavice lz surove volne.
Na ograjenem zidu poleg Hrehor lčeve hiše Je Imel Zid Rosemberg lz Kar lovca razstavljenega precej sukna in blaga slabše vrste ln tega Je ponujal mimoidoč im ln krlčalr »Janez kupi — dobra roba}«
Na Dramah pred Makarjem Je Ctgan Bekala preganjal konje po cesti. Z i d Pflamcer pa je od pokl icnih lovcev in lovskih tatov kupoval raznovrstne kože divjačine.
Na bregu ob državni cesti, med ruxovo trgovino in današnjo Gerbčevo gostilno, Je bi l trg za suhe goveje, ovčje ln kozje kože, k i Jih Je kupoval krul javi 2 l d Jakob Blauhorn lz Karlovca. Nekatere sejme so bile tamkaj cele grmade takih kož.
Vse stranske uhee so bile natrpane z vozovi, voli in konji, ker za te ni bilo drugje prostora.
Po cesti in poteh proti ž iv inskemu trgu oziroma sejmišču so se pomikale č rede volov, krav. Juncev in tellc. Vozovi , naloženi s prašiči , so se gozdill na cesti. Vse Je kričalo, se Jezilo ln prerivalo v vel iki gneči .
Jasno je. da ob takih pr i l ikah ni manjkalo žepnih tatov, čeprav so se med množico svetlikali bajonet' met l i ških orožnikov. Marsikateri sejmar je ta dan prišel ob denar za prodane vole ali kravo.
M e t l i š k i t rgovci , ob r tn ik i in gos t i l n i ča r j i so i m e l i ob t ak ih dneh kaj dobro že t ev . T r govci i n g o s t i l n i č a r j i so ob semanj ih dneh Ut rž i l i v e č kot d r u g a č e v enem mesecu. R a z prodal i so vse, tako da je dost ikrat ta dan zmanjkalo hrane za lastno d r u ž i n o . P o pek a r n a h -— bi le so š t i r i — ta dan opoldne nt b i lo več dobi t i k ruha , v mesnicah pa ne mesa, č e p r a v so neka te r i mesar j i — vseh je bi lo v mestu pet — k l a l i po dvoje govedi , p r a š i čev i n telet. Vse Je b i lo razprodano. — M e sarj i so navadno k l a l i tedensko po dva vola , š t i r i do pet telet, enega do d v a p r a š i č a za s p l o š n o prehrano; ob semanj ih dneh pa še po enega vola , dve teleti a l i dva p r a š i č a . Večj i g o s t i l n i č a r j i ob cesti so na t r ž n i dan * prodal i 30 do 40 k g kuhane govedine z Juho, p e č e n k o od enega teleta ln enega p r a š i č a , z raven pa Še 10 do 14 p e č e n i h janjcev. Iztočili pa so vsak po 200 l i t r ov v ina , v letnem času pa še 10, 18 pa tudi do 24 s o d č k o v p iva . Vsega Je b i lo takrat v M e t l i k i 24 gos t i ln i č a r j e v .
O h o l i n e m š k i K o č e v a r j l so tiste £a se Imenova l i M e t l i k o »die G o l d g r a b e « , to je zlato • jamo, k a r je zanje tud i v resnic i b i l a .
T a k i v e l i k i se jmi so b i l i v M e t l i k i do leta 1914. Z nastankom belokranjske že lezn ice pa so zače l i p e š a t i , ke r so se ljudje lahko v o z i l i kupovat v K a r l o v e c , Č r n o m e l j , Novo mesto a l i L jub l j ano . T a m so i m e l i več jo i zb i ro i n m o g o č e tudi c e n e j š o robo.
M e d prvo svetovno vojno pa so sejmi sko raj popolnoma prenehal i .
O b n o v i l i so J ih zopet, tako ž iv inske k a k o r k ramarske , Sele po vo jn i , vendar niso b i l i več tako obiskani k a k o r prej .
top related