Židan - prezentacija...

Samozavestna Slovenija

Da, lahko smo samozavestni.

Ko po Sloveniji srečujemo ljudi – znanstvenike,

podjetnike, kmete, delavce, učitelje, mlade in

stare, vidimo znanje. Vidimo delo. Vidimo

ideje. Vidimo inovativnost. Vidimo pogum.

To daje Sloveniji moč, da napreduje.

Moč je v ljudeh.

Samozavestna Slovenija

Vidimo Slovenijo, ki lahko in zmore

po ključnih kazalcih razvitosti, ki merijo

kakovost življenja, enake možnosti,

poslovno odličnost, inovativnost, skrb za

okolje in drug drugega, prodreti

med 10 najboljših držav na svetu.

4,9 gospodarska rast

%

EU 28: 2,0 %

gospodarstvoodprto, prilagodljivo, povezano

javno šolstvoza enak dostop do znanja za življenje

inovacijeza nova spoznanja in nove rešitve

povezanostv svet za nove priložnosti

stabilnosttrdni temelji za pot naprej

280.000 ljudi pod pragom revščine

13,9 % celotnega prebivalstva

neenakostinajvečja ovira na poti do cilja

rast dobičkov

+70 %3,2 milijarde €

Ajpes, 2016

rast neto plače

toda le:

+3,7 %

stat.si

podjetij vključenih v sistem

udeležbe delavcev pri dobičku

< 0,001%

Ajpes, 2016

Francija

Norveška

Finska

Češka

Avstrija

Švedska

Danska

Italija

Grčija

Nemčija

Luksemburg

Slovenija

-1,2

-1,1

-0,9

-0,6

-0,1

0,1

0 o.t.

0,2

0,3

0,9

1,1

2,2

-1,8

Sprememba GINI koeficienta

(World Economic Forum)

-1 o.t.-2 o.t. 1 o.t. 2 o.t.

Prav v Sloveniji se med 30

najrazvitejšimi državami najbolj

povečuje razlika med prihodki

ljudi.

za vse!Če je krize konec,mora biti krize konec

Za ljudi, ki delajov gospodarstvu, v javnih storitvah,za upokojence, za mlade,za družine in za starejše.Za vse.

Zato moramo ustvariti večin ustvariti bolje.

zagonvseh ustvarjalnih moči

Slovenija

26.245 €BDP na prebivalca

Avstrija

40.495 €BDP na prebivalca

25,3 €ustvarjenega BDP v 1 uri dela

50,6 €ustvarjenega BDP v 1 uri dela

boljez več znanja, uporabo tehnologij

in novimi pristopi

V svoje delo moramoinvestirati več znanja in več veščin,bolje uporabiti nove tehnologije,digitalizacijo in robotizacijo.

Potrebujemo boljšo organizacijona vseh ravneh, odprtost za noveposlovne modele, najboljšeorganizacijske pristope.

V vse procese (od vodenja do izvedbe)moramo bolje vključevati zaposlene.Tudi z delitvijo dobička, z zadružništvom,z več ekonomske demokracije.

delitev dobičkamed vse, ki ga ustvarjajo

aktivacija rastimalih in mikro podjetij

raziskave in razvojza nove inovacije in znanja

Slo

va

šk

a

Po

ljsk

a

Ita

lija

Ma

dža

rsk

a

Irsk

a

Češk

a

Slo

ven

ija

Da

nsk

a

Šved

sk

a

Nem

čija

Avstr

ija

Fin

sk

a

Šp

an

ija

1,0

0 %

1,2

0 %

1,2

5 %

1,3

0 %

1,4

0 % 1,5

0 %

1,9

0 %

2,0

0 %

2,7

5 %

2,8

7 %

2,9

4 %

3,0

9 %

3,2

5 %

Eurostat

Raziskave in razvoj v deležu BDP

Slovenija 2013

454 €za R+R na prebivalca

Avstrija 2013

1.132 €za R+R na prebivalca

1 : 2,5

Eurostat

Slovenija 2016

392 €za R+R na prebivalca

Avstrija 2016

1.255 €za R+R na prebivalca

1 : 3

Eurostat

pametno vlaganjeza večjo blaginjo in boljše sposobnosti

enostavno / digitalnoza nove pristope in hitre dostope

Za krepitev pametne rasti,večjo privlačnost Slovenije zanove naložbe domačih in tujihpodjetij moramo odpravitiadministrativne ovire,prenorminiranost in birokratskenesmisle.

Dobra družba je danesenostavna družba, ki pa jedigitalno odlično organizirana,povezana in dostopna.

veljavnih zakonov

858

19.440podzakonskih predpisov

2018

tax-lex-fin.si, 2018

veljavnih zakonov

367

862podzakonskih predpisov

1991

podzakonskimi

predpisi.23

En zakon je v povprečjukonkretiziran s

zalet življenjuodgovor na nove družbene potrebe

s soglasjemdo boljše ureditve davkov

Davki v deležu BDP (OECD 2017)

Nem

čija

Slo

ven

ija

Ma

dža

rsk

a

Avstr

ija

Fin

sk

a

Šved

sk

a

Belg

ija

Da

nsk

a

37

,6 %

39

,4 %

42

,7 % 44

,1 %

44

,1 %

44

,2 %

45

,3 %

45

,9 %

Fra

ncija

38

,0 %

No

rvešk

a

37

,0 %

OECD Revenue Statistics 2017

Obdavčitev vrste prihodka

Do

bič

ek

po

dje

tij

(efe

kti

vn

o)

Nep

rem

ičn

ine

Do

bič

ek

s.p

.

Ka

pit

als

ki d

ob

iček

po

sa

mezn

ika

Po

tro

šn

ja (

DD

V)

Delo

Do

bič

ek

po

dje

tij

(no

min

aln

o)

<1

%

12

%

19

%

19

%

25

%

22

,5 %

42

%

Obdavčitev dobičkov podjetij

Slo

ven

ija

Ma

dža

rsk

a

Povprečje EU 22,5 %

Efektivnaobdavčitev

Da

nsk

a

Šved

sk

a

No

rvešk

a

Avstr

ija

Nem

čija

Belg

ija

Fra

ncija

Fin

sk

a

KPMG Corporate Taxes, 2018

9 %

19

%

20

% 22

%

22

% 24

%

25

%

30

% 33

%

34

%

Obdavčitev prihodka podjetijje bistveno nižja od ravniv najrazvitejših evropskih državah.

Zato bomo pravičnejeprerazporedili davčno razmerjemed delom in kapitalo inrazliko ustvarili za financiranjezmanjšanja davčnih obremenitevdela srednjega razreda insocialno najšibkejših.

< 1

0.0

00

€

< 2

0.0

00

€

< 3

0.0

00

€

< 4

0.0

00

€

< 5

0.0

00

€

< 6

0.0

00

€

< 7

0.0

00

€

< 8

0.0

00

€

< 9

0.0

00

€

< 1

00

.00

0 €

> 1

00

.00

0 €

Letna neto3x povprečna plača(36.000 €)

Letna netopovprečna plača(12.000 €)

Letna netodohodninskaosnova

50 %

40 %

10 %

30 %

Letna netominimalna plača

(7.200 €)

Letna neto5x povprečna plača(60.000 €)

27% 34% 50%41%

Predlog novega dohodninskega razreda

16%20 %

solidarnostmed nami, med generacijami

2012 2013 2014 2015 2016 2017

8.0

73

15

6.0

54

17

0.3

61

15

4.3

95

18

2.8

04

20

8.0

01

22

9.8

14

12

.10

1

14

.40

8

24

.76

1

28

.39

7

40

.64

8

Nacionalni inštitut za javno zdravje,

podatki o čakalnih dobah na dan 1.1. v posameznem letu

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo

Število vseh čakajočih

Delež čakajočih nad dopustno mejo

5,1

7 % 7,1

0 % 9,3

3 %

13

,55

%

13

,65

%

17

,70

%

Jasno je, da so čakalne dobev zdravstvu akuten problem.Ljudem je potrebno pomočzagotoviti takoj.

Ko smo Socialni demokratiimeli priložnost voditi vlado,smo skrajšali čakalne vrste.

2012 2013 2014 2015 2016 2017

8.0

73

15

6.0

54

17

0.3

61

15

4.3

95

18

2.8

04

20

8.0

01

22

9.8

14

12

.10

1

14

.40

8

24

.76

1

28

.39

7

40

.64

8

Nacionalni inštitut za javno zdravje,

podatki o čakalnih dobah na dan 1.1. v posameznem letu

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo

Število vseh čakajočih

Delež čakajočih nad dopustno mejo

5,1

7 % 7,1

0 % 9,3

3 %

13

,55

%

13

,65

%

17

,70

%

Tekst:

Slovenija

2.275 €za zdravje na prebivalca

Nemčija

5.550 €za zdravje na prebivalca

8,6%BDP za zdravje

11,3 %BDP za zdravje

OECD, 2018

Zdravje v deležu BDP

Slo

ven

ija

Da

nsk

a

Avstr

ija

Belg

ija

No

rvešk

a

Fra

ncija

Nem

čija

Šved

sk

a

Fin

sk

a

OECD, 2018

7,6

% 8,6

% 9,3

%

10

,4 %

10

,4 %

10

,4 %

10

,5 %

11

,0 %

11

,0 %

11

,3 %

Ma

dža

rsk

a

Vse med najrazvitejšimi državamiv Evropi zdravstvu namenjajobistveno večji delež BDP.

Za nas je ključna celovita skrbza zdravje ljudi, ki se začne zzdravim načinom življenja,gibanjem in zdravo hrano,nadgrajuje pa z dobrimi javnimistoritvami, ki bodo bolje organiziranein v katere bomo vložili več denarja.

stanovanjaza mlade, družine, starejše

gospodarnostza največji razvojni učinek

Vse to zahteva optimizacijoupravljanja javnih financ, daz vloženim javnim denarjem inrazpoložljivimi razvojnimi sredstviustvarimo največje možnerazvojne učinke.

Zato bom ooptimizirali in ciljnonaravali proračun.

Javni dolg v deležu BDP (Eurostat 2016)

Belg

ija

Ita

lija

Avstr

ija

Slo

ven

ija

Nem

čija

Fin

sk

a

Da

nsk

a

Lu

ksem

bu

rg

Šved

sk

a

Fra

ncija

13

2 %

97

%

84

%

78

%

68

%

63

%

42

%

38

%

20

%

10

6 %

Eurostat

Računsko sodišče RS in * ocena STAT.si

2012

2015

2016

2017*

2013

2014

1.0

58

mio

1.5

32

mio

1.1

90

mio

1.2

82

mio

68

7 m

io

16

1 m

io

Proračunski primanjkljaj

2012

2015

2016

2013

2014

2017*

Odplačilo obresti

63

2 m

io

82

7 m

io

1.0

83

mio

1.0

29

mio

1.0

64

mio

97

7 m

io

Računsko sodišče RS in * ocena Ministrstvo za finance

načrtza razvojni preboj

To je recept, s katerim hočemo v času

naslednjih dveh mandatov Socialni

demokrati Slovenijo približati najboljšim

državam na svetu.

S tem povečamo pravičnost in enake

možnosti, blaginjo in varnost, kakovost

življenja vseh, izboljšamo naše poslovne

okolje, inovativnost, gospodarnost in

transparentnost, trajnostno poskrbimo za

zdravje in kakovost našega okolja in

možnosti naslednjih generacij.

Indeks

demokratičnosti(Democracy Index EIU)

Zdravje in

dobrobit otrok(End of Childhood,

Save the Children Fed.)

Človeški

kapital(WEF Global Human

Capital Report)

Človeški

razvoj(UN Human

Development

Report)

Zmanjševanje

neenakosti(Oxfam.org)

Zaznavanje

korupcije(Transparency

International

Corruption Perception

Index)

Pogoji

poslovanja(doingbusiness.org)

Sreča(World Happiness Report)

Slovenija

Švedska

Norveška

Finska

Danska

Top 10

17

37

62

30

31

20

25

9

2

6

Trajnostni

razvojni cilji

(UN SDG Index)

Trajnostna

konkurenčnost(World Happiness

Report)

nov družbeni dogovorz novimi cilji za prihodnost

zaupanjez roko v roki

rezultatiso naša verodostojnost

izkušnjejamstvo za odgovornost

sposobnostvoditi in sodelovati

drugačeda upanje ostane zaupanje

Samozavestna Slovenija