izhodišča za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe v · pdf filerepublika slovenija...
Post on 11-Mar-2018
233 Views
Preview:
TRANSCRIPT
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Izhodišča za sistemsko ureditev
dolgotrajne oskrbe v Sloveniji
Tatjana Buzeti
Ministrstvo za zdravje
Celje, 11. 4. 2017
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe
Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih
potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo
telesnih in kognitivnih sposobnosti in so
posledično v daljšem časovnem obdobju
odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih in/ali
podpornih dnevnih opravil.
OECD, Eurostat, WHO
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Določene 4 komponente dolgotrajne oskrbe
(po SHA 2011 metodologiji)
Tabela: Razmejitev med zdravstvenim (HC.3) in socialnim delom DO (HC.R.1)
Meje
Primarne potrebe po dolgotrajni oskrbi
Medicinska oskrba in
zdravstvena nega
Osebna oskrba (ADL)
Podporna oskrba (IADL)
Druge storitve socialne oskrbe
Dolgotrajna oskrba (zdravstveni del) (HC.3)
Dolgotrajna oskrba (socialni del) (HC.R.1) Delno izven mej dolgotrajne oskrbe
Vir: Nagode et al. Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji (prirejeno po SHA
2011)
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
The Active and Healthy
Ageing in Slovenia has
received funding from
the European Union.
• Kdo naj skrbi in zagotavlja pomoč ljudem, ki jo potrebujejo in so od nje odvisni?
• Kako zagotoviti in organizirati dejavnost dolgotrajne oskrbe in čim boljšo dostopnost njenih storitev?
• Kako razmejiti naloge in pristojnosti posameznih deležnikov, ki naj bi se vključevali v dolgotrajno oskrbo, a jih hkrati povezati z namenom usklajenega delovanja?
• Kako financirati dejavnost dolgotrajne oskrbe, da bo ta vzdržna in dostopna?
DOLGOTRAJNA OSKRBA - KLJUČNA
VPRAŠANJA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ključni izzivi DO v Sloveniji
• Pričakovani delež populacije 80+:
• Povečanje s 5,1% (2017) na 12,3% (2060)
• Porast potreb po DO
STANJE V LETU 2013
Prejemniki
2013
Prejemniki
2014
% vseh
prejemnikov
2014
% prejemniki
od 65 -79let
% prejemniki
od 80+let
Institucionalno varstvo 21.902 22.173 36,5 24 55
Dnevno varstvo 485 434 0,7 17 39
Storitve v domačem
okolju 20.744 20.995 34,6 27 51
Denarni prejemki za DO 17.181 17.148 28,2 13 30
Skupaj 60.312
60.750
100 22 47
Vir: SURS, 2016 Opomba: podatki so na presečni dan 31.12.2014.
prejemnikom dolgotrajne oskrbe
prišteta tudi ocena patronažnega varstva (več v Nagode in drugi., Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji, Delovni zvezek 2/2014, UMAR,
2014).
Delež zelo ovirane populacije se bo močno povečal.
V Sloveniji je višji kot v večini EU držav (2013: 11%; 2060: 14%)
Vir: OECD, 2015
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ocena stanja
• Poenotenje pravic
• Enotna ocena upravičenosti
• Integrirana mreža izvajalcev
• Koordinirano izvajanje
• Integriran upravni, strokovni
in finančni nadzor
• Integrirano financiranje
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Ocena stanja
• neenaka dostopnost do storitev DO in neenaka obravnava
• oskrba na domu je v finančnem smislu manj dostopna za osebe s
srednjo stopnjo potreb (20 in več ur pomoči na teden)
• oskrba na domu je težko dostopna za osebe z visokimi potrebami (40
ur pomoči na teden)
• različna kakovost storitev (tudi po regijah)
• različna kapaciteta lokalnih skupnosti (finančna,
infrastrukturna, kadrovska, ruralna/urbana specifika, različna
organiziranost DO…)
• poudarek na zdravljenju, namesto na preventivi, aktivnostih
samooskrbe in rehabilitaciji
Vir: IRSSV
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
OBSTOJEČE ZAKONSKE PODLAGE
PRAVICA ZAKON
• Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju
• Dodatek za pomoč in postrežbo
• Povračilo prispevkov za socialno zavarovanje v
primeru sklenitve PZ z oskrbovalcem
• Tehnični pripomočki (pravica do doplačila, če se ti
pripomočki ne zagotavljajo v okviru ZZVZZ)
Zakon o vojnih invalidih
• Dodatek za pomoč in postrežbo Zakon o vojnih veteranih
• Dodatek za tujo nego in pomoč
Zakon o družbenem varstvu duševno
in telesno prizadetih oseb
• Dodatek za nego otroka
Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih
• Delno plačilo za izgubljeni dohodek
• Plačilo prispevkov
Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih
• Družinski pomočnik
• Plačilo prispevkov Zakon o socialnem varstvu
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
• Pomoč na domu ali Pomoč družini na domu Zakon o socialnem varstvu
• Institucionalno varstvo v domovih za starejše Zakon o socialnem varstvu
• Institucionalno varstvo v VDC in centrih/ zavodih
za usposabljanje, varstvo in delo Zakon o socialnem varstvu
• Institucionalno varstvo v posebnih
socialnovarstvenih zavodih Zakon o socialnem varstvu
• Institucionalno varstvo v centrih / zavodih za
usposabljanje, varstvo in delo Zakon o socialnem varstvu
• Dnevno varstvo v okviru domov za starejše Zakon o socialnem varstvu
• Dnevno varstvo v CUDV centrih/ zavodih za
usposabljanje, varstvo in delo
Zakon o socialnem varstvu
• Patronažno varstvo Zakon o zdravstveni dejavnosti
Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
• Celodnevno varstvo v zavodih za izobraževanje
otrok s posebnimi potrebami
• Dnevno varstvo v zavodih za izobraževanje
otrok s posebnimi potrebami
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami
Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
DO
ZO
Rehabili-
tacija
ZN in MO
SO
D L
IADL
DO – dolgotrajna oskrba
ZO – zdravstvena oskrba
SO – socialna oskrba
ZN in MO – zdravstvena nega in
medicinska oskrba
ADL – osebna oskrba
IADL – podporna oskrba
Storitve dolgotrajne oskrbe – trenutno
stanje
Social.
vključ.
A
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Ključni izzivi DO v Sloveniji
• Izdatki za DO (2014): 487 MIO, javni viri: 356 MIO (73,1%),
zasebni izdatki: 131 MIO (26,9%), 76,5% se porabi za
institucionalno oskrbo
45,5
21,8
12,1
20,6
0,0 Graf 1: Struktura javnih izdatkov za dolgotrajno oskrb po virih
financiranja, 2014 ZZZS
ZPIZ
MDDSZ
Občinski proračuni
Drugi javni viri
67%
33%
Zdravstveni del DO
Socailni del DO
Graf 2: Delež zdravstva
in sociale v tekočih
izdatkih za DO (2014)
96,3
3,7
Javni izdatki(zdravstveni delDO)Zasebni izdatki(zdravstveni delDO)
25,4
74,6
Javni izdatki(socialni del)
Zasebni izdatki(socialni del)
Graf 3: Struktura
zdravstvenih izdatkov za DO
(2014)
Graf 4: Struktura socialnih
izdatkov za DO (2014)
V Sloveniji bo povečanje javnih izdatkov za DO po osnovnem scenariju
višje kot v povprečju EU…
Vir: OECD, 2015
0,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0
6,0
HR LV BG CY UK PT HU SK EL CZ EE IE FR RO LT IT PL
EU28 M
T
EA AT ES DE SI SE BE
LU DK FI NL
NO
Spre
mem
ba v
ods
totn
ih t
očka
h B
DP
Osnovni scenarij Tvegani scenarij
Vir: The 2015 Ageing Report
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Predlog izhodišč
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Namen zakona
Vzpostaviti sistem DO, ki bo v povezavi s
spremembami drugih sistemov socialne varnosti
(zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega
varstva, izobraževanja) omogočal in zagotavljal
izvajanje DO kot integrirane dejavnosti, ki ljudem
čim dlje omogoča samostojno in varno ter
kakovostno življenje.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča
• z integrirano dejavnostjo vseh formalnih in neformalnih
izvajalcev izstopiti iz uveljavljenih vzorcev razmišljanja in
prakse v povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov in v
spoštovanje pravice do izbire
• oblikovati univerzalno dostopen, geografsko in finančno
dosegljiv sistem dolgotrajne oskrbe
• ljudem, ki to želijo, omogočiti da ob ustrezni pomoči pri
oskrbi čim dlje ostanejo v domačem okolju
• v središče sistema DO postaviti upravičenca, ki v okviru
svoje pravice izbere način in obliko DO
• z zakonom se sistemsko spodbuja formalne in neformalne
oblike DO v domačem okolju
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča
• DO je novo področje socialne varnosti
• za DO kot splošno tveganje se vzpostavi nov steber
socialnega zavarovanja
• novi sistem se vzpostavi v povezavi s spremembami
financiranja zdravstva, pokojninskega varstva in
socialnega varstva
• obvladati naraščanje zasebnih sredstev, ki povečuje
tveganje revščine, predvsem starejše populacije
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Pravica za dolgotrajno oskrbo
• Sofinanciranje storitev DO za
– formalno oskrbo na domu ali
– institucionalno varstvo
• Denarni prejemek za neformalno oskrbo, odvisen od
kategorije odvisnosti upravičenca ali pravica do
družinskega pomočnika v najvišji kategoriji odvisnosti
• Pravica do strokovnega svetovanja, ocene potreb in
priprave osebnega izvedbenega načrta
• Pravice po zakonu o DO se izključujejo s pravicami po
Zakonu o osebni asistenci
• Pravica do medicinskih pripomočkov ostane v ZZVZZ
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Storitve dolgotrajne oskrbe
• zdravstvene storitve, opredeljene v ZDO,
• storitve osnovnih dnevnih opravil,
• storitve podpornih opravil,
• storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in
preprečevanja poslabšanja stanja
• IKT storitve
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Zdravstvene storitve
• spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov ter
zdravstvenega stanja,
• izvajanje posegov in postopkov zdravstvene nege,
• priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,
• preprečevanje razjed zaradi pritiska.
• opravlja jih tehnik zdravstvene nege v skladu s
kompetencami
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Temeljna dnevna opravila
Zajemajo storitve oziroma pomoč pri:
• prehranjevanju in pitju,
• osebni higieni,
• oblačenju in slačenju,
• izločanju in odvajanju,
• gibanju in zagotavljanju ustrezne lege,
• pripravi na spanje in počitek.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Podporna dnevna opravila
• pomoč pri hišnih opravilih,
• pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin,
• prinašanje, priprava in postrežba obrokov,
• prevoz in spremstvo upravičenca v povezavi z izvajanjem
storitev DO in zdravstvenih storitev,
• Podporna dnevna opravila lahko predstavljajo max 20%
vseh storitev formalne oskrbe.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Storitve za ohranjanje samostojnosti in
preprečevanja poslabšanja stanja
• Storitve rehabilitacije in reintegracije za ohranjanje
samostojnosti in preprečevanje poslabšanja stanja
• Svetovanje in usposabljanje za uporabnike in
neformalne oskrbovalce, vključno s svetovanjem
za prilagoditev bivalnega okolja
• IKT storitve
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Oblike dolgotrajne oskrbe
Neformalna
oskrba
Formalna oskrba
na domu Institucionalno
varstvo
1. Denarni
prejemek
ali
2. Družinski
pomočnik
+
dva tedna
formalne
oskrbe/leto
1. Mobilni tim
(pomoč na
domu+patronaža
+rehabilitacija)
1. DSO
2. Posebni
zavodi
3. Dnevno
varstvo
KOMBINACIJA
Prehodne oblike:
- oskrbovana
stanovanja
- bivalne skupnosti
KOORDINACIJA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe
Enotna
vstopna
točka
Izvedenec
za DO
ZZZS
Ocena
upravičenosti z
enotnim
ocenjevalnim
orodjem
Izvedensko
mnenje
Izda odločbo o pravici
do DO
(začasna odločba ob
odpustu iz bolnišnice)
1.
2. Osebni načrt
Plačilo na osnovi
odločbe in načrta 3.
Spremljanje izvajanja osebnega
načrta in periodična ponovna
ocena stanja
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe
• Predlog za vstopni prag je 7 ur pomoči na teden
ali primerljivo število točk (odvisno od
ocenjevalnega orodja)
• Dilema: v letu 2015 je skoraj 60% uporabnikov
prejemalo manj kot 3,5 ur pomoči na domu
tedensko, 24% pa med 3,5 in 7 ur; največ
uporabnikov prejema kombinacijo gospodinjske
pomoči in pomoči pri ohranjanju socialnih stikov
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izvajalci in organizacija mreže
• Regijska mreža se definira po območnih enotah ZZZS (10
zdravstvenih regij)
• Javno mrežo izvajalcev DO predstavljajo javni socialni,
zdravstveni, izobraževalni zavodi in centri za DO ter izvajalci
koncesionarji
• Koncesije se podeljujejo na osnovi javnega razpisa in sprejetega
nacionalnega programa za DO, v katerem so definirani kriteriji za
mrežo izvajalcev
• Na enotni vstopni točki se vodi seznam neformalnih izvajalcev, ki
se jih vključuje v usposabljanje in supervizijo
• Na enotni vstopni točki se prav tako vodi seznam vseh
prostovoljcev in NVO, ki nudijo pomoč in storitve relevantne za
upravičence DO
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča za financiranje
• DO se financira: iz javnih virov po načelu solidarnosti in
iz zasebnih (nejavnih) virov
• uvede se obvezno socialno zavarovanje (OZDO),
posebna prispevna stopnja za DO, zavarovanci so isti
kot za OZZ
• nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS
• OZDO je samostojno, finančno in upravljavsko ločeno od
OZZ. ZZZS vzpostavi upravljavsko, administrativno in
informacijsko strukturo za DO.
• Organ odločanja o sredstvih DO je svet za dolgotrajno
oskrbo, ki ga sestavljajo predstavniki delojemalcev,
delodajalcev in države.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča za financiranje
• OZDO se izvaja s prispevkom delodajalcev in
delojemalcev za DO; v prispevka se pretvori del sedanjih
prispevkov za OZZ in del sedanjih prispevkov za ZPIZ,
namenjenih financiranju storitev DO
• v blagajno DO se alocirajo tudi sredstva državnega
proračuna in proračunov občin, namenjena financiranju
DO
• nov javni vir se zagotovi s povečanjem prispevne stopnje
delodajalca in delojemalca, kakor tudi z uvedbo
prispevka za DO za upokojence
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Izhodišča za financiranje
Iz blagajne DO se financira:
• denarni prejemek upravičencem, do višine, ki ga določi
zakon
• standardizirane storitve izvajalcev (v javni mreži) do
višine, ki jih določi zakon.
Podlaga za plačilo izvajalcu je izvedbeni načrt in pogodba.
Podlaga za izplačilo denarnega prejemka upravičencu je
odločba in izvedbeni načrt.
Najvišji obseg pravic iz javnih sredstev za posameznega
uporabnika se določi z zakonom.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Prehodno obdobje
• Predlagamo postopno uvajanje zakonodajnih
rešitev:
– Uvedba zavarovanja za DO in zbiranje dodatnega vira 1
leto pred uvedbo novega sistema, novih pravic in storitev
– V prvem koraku se uvedejo posamezne pravice, šele v
drugem koraku se uvaja kombinacija le- teh
– V prvem koraku se uvede nov sistem za upravičence
65+, v drugem koraku se implementira prehod v nov
sistem DO za otroke in odrasle
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
Integrirana skupnostna oskrba v 2025
top related