luka koper port of koper - up.gov.si · luka koper –port of koper 28.9.2017 srednjo evropo...
Post on 11-Mar-2019
234 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Luka Koper – Port of Koper
28.9.2017
SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM
Razvoj pristanišča v luči mednarodnih trendov v pomorski in logistični dejavnosti
1.100zaposlenih v Skupini Luka Koper
• Pretovor kontejnerjev 2016: 844.756 TEU• Prihodki: 201 milijon EUR (Skupina)
• delniška družba, ki kotira na LJSE• upravlja z vsemi 12 specializiranimi
terminali v pristanišču
O družbi Luka Koper, d. d.
ustanovljena
1957ladijski pretovor v
2016
22milijonov ton
• Koncesijska pogodba za upravljanje, vodenje, razvoj pristanišča in vzdrževanje infrastrukture do leta 2043
• Državni prostorski načrt (DPN) sprejet leta 2011
1. Pristanišče za kontejnerje v Jadranu
2. Pristanišče za avtomobile v Sredozemlju
Pristaniška dejavnost generira 12% zaposlenosti Obalno-Kraške regije(raziskava Bole, Jere, 2015)
Pristanišče v številkah
35 km železniških tirov
3.4 km operativne obale
26 privezov
12 specializiranih terminalov
280 ha površin
Ladijski pretovorTEU / vozilaton
skupni ladijski pretovor kontejnerji avtomobili
Hitra rast prometa glede na panogo in konkurenco, posebej z vidika kontejnerjev in avtomobilov=> UČINKOVITA ZASEDENOST RAZPOLOŽLJIVIH PRISTANIŠKIH ZMOGLJIVOSTI
Pretovor kontejnerjev v severnem Jadranu
RekaKoper
Trst
BenetkeTEU
Ravenna
▪ 2016 / 2009 => Kontejnerski promet S. Jadrana +82,8% (Koper +146,2%)▪ 2016 / 2009 => Celotni promet S. Jadrana + 27,5% (Koper + 67,4%)
• 290.682 tovornjakov v letu 2016 (okoli 1000 na dan med tednom)
• + 12 % v primerjavi z 2015
• 22.879 vlakov v letu 2016 (povprečno 63 tovornih vlakov na dan)
• + 7,6 % v primerjavi z 2015
Rast cestnega in železniškega prometa
60%
40%100%
Zaledni trgi
Slovenija: Cca: 15 % celotnega pretovora
Avstrija: Koper kot najpomembnejše pristanišče za Avstrijo – več kot 6 milijonov ton letnega pretovora različnega blaga
Slovaška: Tržni delež pri kontejnerjih: 60-70%, Koper kot vstopno/izstopna točka za avtomobilsko industrijo
Madžarska: Vodilno pristanišče za segment kontejnerjev, večje količine avtomobilov, soje, živilskih proizvodov
PoljskaKontejnerji, avtomobili, hlajeni tovori
ČeškaAvtomobilska industrija, kontejnerji
Hrvaška, BiH, SrbijaKontejnerji, avtomobili
ItalijaPremog, projektni tovori
NemčijaKontejnerji, avtomobili
Pomen koridorske politike EU (TEN-T / CEF): BAC + MED + jedrno pristanišče
Razvita učinkovita mreža železniških servisov
Transhipment 1% 99 %53 % Železnica
47 % Cesta
Kontejnerji - modal split
Blok vlaki:
12-13 prihodi/dan
12-13 odhodi/dan
80-90 vlaki/teden Žilina
Padova
Maribor
Zagreb
Paskov
Ostrava
Budapest
Ljubljana
München
Arad
Katowice
Belgrade
Linz
Wien
Graz
Villach
Salzburg
Wroclaw
Košice
BratislavaDunajska Streda
Reference
… in še veliko več …
Trendi panoge in konkurenčne prednosti Kopra
▪ Panoga pod velikim vplivom globalizacije / geostrateška lega za trgovanje med Azijo in Evropo (na južni poti)
▪ Oskrba slovenskega gospodarstva ter širše regije => velike nove priložnosti
▪ Učinkovitost delovanja celovitih rešitev vzdolž logističnih verig (luka je le ena točka) / intermodalnost (železnica) + informacijska podpora + varnost
▪ Kontejnerizacija blaga in standardizacija transportnih procesov
▪ Večje ladje in prilagojena oprema
▪ Konkurenca se krepi / koridorji mimo Slovenije
▪ Okoljske zahteve, klimatske spremembe, varnost, energetska učinkovitost
▪ Specifičen model enovitega upravljanja pristanišča => tržni koncept, samostojno financiranje vseh naložb
0
500.000
1.000.000
1.500.000
2.000.000
2.500.000
0
5.000.000
10.000.000
15.000.000
20.000.000
25.000.000
30.000.000
35.000.000
40.000.000
2016 2017 2018 2019 2020 2025 2030
total maritime throughput containers cars
Projekcija pretovora
TEU/vozilaton
Pretovor Načrt 2015 Ocena 2020 Razvojni scenarij: 2030 Alternativni scenarij: 2030
Skupni (ton) 20.101.750 24.300.000 35.100.000 27.400.000Kontejnerji (TEU) 730.000 1.000.000 2.000.000 1.300.000Avtomobili (kosov) 525.000 850.000 1.250.000 865000
Skupni ladijski pretovor kontejnerji avtomobili • Pričakovana pospešena rast kontejnerskega prometa / ključne naložbe!
• Pomemben položaj pretovora avtomobilov
• Skrb za vse blagovne skupine več-namenskost pristanišča
• Nove priložnosti za generalno blago pri kontejnerskem segmentu in alternativne energente
• Redna oskrba strateških energentov
Strateški koncept do 2030
Zavzemanje za dolgoročno vzdržen razvoj naravnega in
družbenega okolja ter podpora razvoju pristanišča
v širšem regionalnem in mednarodnem prostoru.
Skrb za povezovanje različnih členov v logistični
verigi in pristaniški skupnosti z namenom
oblikovanja integriranih transportih rešitev
Usklajenost med osnovno dejavnostjo in podpornimi
funkcijami ter skrb za izboljšanje dobičkonosnosti
produktov in rast premoženja
Doseganje visoke operativne učinkovitosti z
izboljšanjem produktivnosti procesov, sinergijami med
terminali in optimalno rabo zmogljivosti
Vizija: Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.
Poslanstvo: Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.
Zanesljiv in UČINKOVIT IZVAJALEC KAKOVOSTNIH PRISTANIŠKIH STORITEV
Dolgoročno STABILEN IN USPEŠEN POSLOVNI SISTEM
Promotor CELOVITIH LOGISTIČNIH REŠITEV
Skrben institucionalni deležnik TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Realizacija prepoznanih tržnih potencialovz obvladovanjem tržišč in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s kupci
5 strateških usmeritev:
Prilagodljiv, sodoben in konkurenčen PRISTANIŠKI PONUDNIK
Strateški cilji do 2020
CILJI VREDNOSTI v 2020
Finančni rezultati poslovanja
Čisti prihodki od prodaje: 218 mio €EBITDA marža: 39%ROE: 10%Neto zadolženost/EBITDA < 3
Črpanje nepovratnih EU sredstev 20 mio €
Tržni vidik
Letni pretovor
> 24,3 mio ton > 1 mio TEU > 850 tisoč vozil > 70 tisoč potnikov > 1 mio ton dodatnih storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev
Pozicioniranje na trgu
- preseči 35% delež kontejnerskega prometa v
severnem Jadranu;
- ohraniti položaj prve luke za Avstrijo
- ohraniti položaj prve luke za kontejnerski promet za Madžarsko in
Slovaško
- pridobiti položaj prve luke za avtomobile v Mediteranu
Pristaniški vidik
Pridobiti skladišča
- vsaj 10.000 m2 novih zaprtih skladiščnih površin
- vsaj 10.000 novih parkirnih mest za avtomobile
- rezervoarji JET
Vzpostaviti privezna mesta
- istočasni privez 2 ladij matic za kontejnerski promet
- dodatna infrastruktura za Ro-Ro promet v bazenu III za promet
avtomobilov
- obnova vsaj 1 priveza v bazenu II za operativno razbremenitev
Izboljšati cestni dostop - nov vhod za povečanje pretočnosti pristanišča in razbremenitev
lokalnega prometa
Vzpostaviti nove tirne kapacitete > 7 km znotraj območja pristanišča
Optimalno izkoristiti enotirno železniško progo- povprečno 82 tovornih vlakov dnevno oz. 14,2 mio ton blaga po
železnici
Izziv: pravočasna izgradnja 2. tira ter vmesni ukrepi
Razvoj pristanišča do 2030Naložbe do 2020
Naložbe do 2030
2016 – 2020: Več kot 300milijonov EUR naložb
2021 – 2030: dodatnih 400milijonov EUR naložb (odvisno od
izgradnje drugega tira Divača-Koper)
Kombinacija finančnih instrumentov za financiranje razvoja: lastna sredstva, komercialne banke, EIB, nepovratna sredstva
2007 – 2013: 32 + 2 projektov
2014 – 2016: 14 novih projektov
Aktivni v EU projektih
KOBALINK
NAPAPDRAG
Bio mass heating
SAURON
TalkNet
SecNET
5,3 mio €
11,5 mio € (možnih)
Novi projekti 2014-20 in prioritete- Infrastruktura: Nove zmogljivosti za strateški blagovni skupini: kontejnerji in avtomobili + izboljšana dostopnost in
povezanost pristanišča - Pametne vsebine: Okolje, čisti energenti, energetska učinkovitost, IKT, inovativne tehnologije (pametna skladišča),
varnost- Cilj: 20 mio €
2014 – 2020 14 novih projektov cca. 11,5 mio € odobrenih sredstev (za aktivnosti cca. 45 mio €) / 6 različnih programov tveganje črpanja zaradi kasnitev z naložbami in zrelost naložb za nove projekte (soglasja!)
RRI pametna
specializacija
SAURON
TalkNet
KOC logistika
CEF H2020Srednja Evropa
Strukturni skladi
ADRION
ADRIPASS
ISTEN
SUPAIR
SLO-IT
SecNET
HITRI POSTOPKI IN VISOKA STOPNJA
VARNOSTI
Prednosti koprskega pristanišča
SHORTER > SMARTER > PARTNER
• Model upravljanja, ki znotraj enega podjetja združuje naloge pristaniške uprave in upravljalca terminalov.
• Posledična prilagodljivost storitev.
ZANSELJIVOST
PRISTANIŠKIH STORITEV
Najkrajša pot do osrčja Evrope.
LOKACIJA
• Sodelovanje s carino/FURS, inšpekcijskimi službami ter drugimi državnimi organi
• Celovit informacijski sistem pristaniške skupnosti
PRISTANIŠKA SKUPNOST
REFERENCE
• Zaupajo nam najbolj zahtevne svetovne korporacije.
top related