marija jožefa . leopoldina brandis - usmiljenkeleopoldina, junija 1840 izreče redovne zaobljube....

Marija Jožefas. Leopoldina Brandis

1815 – 1900

Ustanoviteljica usmiljenih sester

sv. Vincencija Pavelskega

v Avstriji

in ustanoviteljica Bolniških sester

v Ljubljani

Marija Jožefas. Leopoldina Brandis

Rojstvo:

27. 11. 1815

Gradec na Štajerskem, Avstrija

Starši:

grof Henrik Adam Brandis

grofica Jožefa Brandis, roj. Welsersheimb

Gradec DunajM

arib

or

Mariborski grad

Samostan v Münchnu

danes …

s. Ignacija Jorth

predstojnica münchenskih sester

Münchenske sestre Risba je delo s. Leopoldine Brandis

Splošna bolnišnica v Münchnu iz leta 1832

novembra 1838 dobi redovno obleko in novo ime: s. Leopoldina, junija 1840 izreče redovne zaobljube

Prva hiša ob prihodu sester v Gradec

ob Pavlovih vratih

Kapela prvih sester

Stolna cerkev v Gradcu

24. april 1841

Nova centralna hiša sester usmiljenk v Gradcu, 1858

Drage sestre, zdržimo, mirno, popolnoma tiho, predane v Božje roke in

ne skušajmo se izmakniti preizkušnjam. Čeprav nas Bog preizkuša, je

vseeno naš Oče in prepričane moramo biti, da vodi vse tako, da je za nas

dobro, če le vidi, da mi tiho prenašamo. Nikoli ne recimo, preveč je, ne

moremo več! Samo tega ne, moje drage sestre. Naj nas Bog vodi tako,

kakor ve, da je za nas dobro…

PARIZ, od 24.10.1850 do 24.06.1851

24.10.1850 ob 18h z brzovlakom proti Dunaju, preko Semeringa; prihod 25.10.1850 ob 6h

GRADEC

SEMERING

DUNAJ

z Dunaja v Prago …

DUNAJ

PRAGA

BRNO

28. oktober ob 6.30 s parnikom iz Prage v Dresden

DRESDEN

PRAGA

Iz Dresdena delno z vlakom, ostalo z vozom: Leipzig, Magdeburg, Aachen, Bruselj, Pariz

PARIZ

Iz Gradca v Pariz …

LYON

TOULOUS

MARIA-EINSIEDELN

in nazaj … Lyon, Toulous, Fourvier, Maria-Einsiedeln/Švica, Innsbruck

PARIZ

GRADECINNSBRUCK

24.06.1851 – 19.07.1851

Avstrijski del monarhije

1. Češka2. Bukovina3. Koroška4. Kranjska5. Dalmacija6. Galicija7. Primorje8. Spodnja Avstrija9. Moravska10. Salzburg11. Šlezija12. Štajerska13. Tirolska14. Gornja Avstrija15. Vorarlberg

Ogrski del monarhije

16. Ogrska17. Hrvaška in Slavonija18. Bosna in Hercegovina

Popis ustanov, ki so bile odprtev času m. Brandis na ozemlju sedanje Češke in Slovaške

16. julija 1878v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski v Ljubljanim. Brandis prvim trem bolniškim dekletom izroči lastno obleko …

... in napišeŽivljenjsko vodilo za bolniška dekleta,ki jim ga izroči 22. februarja 1882

Začeto delo ima očiten Božji blagoslov …

• Leto 1879: 17 bolniških sester

strežba po domeh, zavetišče sv. Jožefa, psihiatrična bolnica Studenec, splošna bolnišnica

• Leto 1880: ljubljanskim bolniškim sestram zaupajo zunanjo strežbo bolnikov v Gradcu;

• Leto 1881: 45 bolniških sester

odidejo z usmiljenkami na Madžarsko …

Kaj piše Zgodovina o prvih bolniških dekletih?

• njihovo delo je cenjeno pri ljudeh;

• navdaja jih krščanski idealizem in gorečnost;

• pogumno se posvečajo bolnim in zapuščenimtudi ko izbruhnejo razne epidemije;

• s svojim neutrudnim delom podnevi in ponoči osvajajo duše za Boga;

• so goreče razširjevalke čudodelne svetinje in priče izrednih in čudežnih spreobrnjenj

Bolezni, zaradi katerih so ljudje najpogosteje prosili za bolniško sestro:• črne koze; tifus; davica; škrlatinka; gripa; pljučnica; umirajoči …

Trajanje službe:• kratkotrajne službe• službe, trajajoče več mesecev ali let • sestra lahko ostane pri bolnikih dan in noč

Fidelija Marija Žurej je med leti 1880 in 1930 postregla po domeh več kot 400 bolnikom

Na sliki: Bolniška sestra pri rodni sestri s. Leopoldine – grofici Mariji d‘Avernas na gradu Freybichel

Emil Bockokulist in otolog,primarij očesnega oddelkaDeželne bolnice v Ljubljani

1898Operacija na očeh

v Ljubljano …

• Umrla v sluhu svetosti

• Smrtni dan:11. januar 1900

• pokopana v Gradcu, v kripti pod samostansko cerkvijo

Tukaj sredi svojih duhovnih hčera počiva in čaka vstajenja ustanoviteljica in vizitatorica

Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega v Avstriji

Mati Keffer, 11. januarja 1900:

• S srcem delim z vami vašo bolečino pa tudi vaše zaupanje v pomoč te svetniške duše, ki nam jo je ljubi Bog vzel …

Oče Fiat v sožalnem pismu sestram pokojno s. Leopoldino imenuje:

• popoln vzor usmiljene sestre, katere dolgo življenje je bilo polno dobrih del, ki jih je spremljala odkrita in najgloblja ponižnost; izbrana duša, ki stopa pred Gospoda v polnem siju svojih zaslug.

Neimenovani duhovnik, ki je m. Brandis zelo dobro poznal:

„Sestre ne smejo nikdar pozabiti, da so otroci svetnice.“

Njene sosestre:

• Samo ljubezen naše častite matere me je rešila. Njena krotka ljubezen je zlomila moj napuh!

• Potrpežljiva močna ljubezen naše matere me je naredila vdano v mojem trpljenju.

• Bila sem sprejeta s tolikšno ljubeznijo, kot če bi v hišo prinesla samo srečo.

• Na potovanju sem neprestano občudovala njene velike kreposti. Zatajevanje matere je sijalo nad vse kreposti. … Prah in vročina sta bila strašna. Med potjo smo morali prenočiti pri nekem župniku. Tu je bila častita mati z vsem zadovoljna. Bila je tako ponižna in za vse hvaležna, da se župnik ni mogel dovolj načuditi …

11. jan. 1900:

210 hiš2700 sester usmiljenk300 bolniških deklet

Marija Jožefas. Leopoldina Brandis

1815 – 1900

Ustanoviteljica usmiljenih sester

sv. Vincencija Pavelskega

v Avstriji

in ustanoviteljica Bolniških sester

v Ljubljani