medicinska etika

Medicinskata etika e sistem na moralni principi koi se primenuvaat vo medicinskata praktika.

Kako akademska disciplina medicinskata etika opfa}a prakti~na aplikacija vo klini~ko okru`uvawe no vodi smetka i za brojni istoriski, filozofski, teolo{ki i sociolo{ki aspekti.

Obem na etikata vo medicinskata praksa- Eti~kite principi se samata medicina

Principi Zada~i na doktorot

1) Da gi prepoznaeme eti~kite aspekti

2) Da gi prepoznaeme eti~kite konflikti

3) Da gi prepoznaeme svoite i tu|ite moralni vrednosti (razli~nite eti~ki standardi vo razli~ni kulturi)

4) Kako da gi koristime eti~kite principi kako guidelines za donesuvawe odluki pri gri`ata za pacientite (re{avawe na eti~ki dilemi)

“Pacientite imaat pravo na dobri standardi na praksa i gri`a od nivnite doktori. Osnovni elementi se: - profesionalna kompetentnost, - dobri odnosi so pacientite i kolegite i

- vnimavawe na profesionalnite eti~ki obvrski.”

Od Good Medical Practice, GMP.

1) Zabrzana tehnologija vo medicinata

2) Podobro informirana javnost

3) Doktori menaxeri

4) Javna ocena

1. Interes na javnosta/Naslovi vo mediumi Retinopatija Mati~ni kletki Upatuvawe vo stranstvo za lekuvawe [to da se pravi so smrznatite embrioni Odbivawe da se finansira transplantacija

na kostna srcevina/novi lekovi Lekuvawe na retki bolesti so skapi lekovi

7

Bioetikata opfa}a moralni pra{awa i problemi koi proizleguvaat od sovremenata medicina i medicinskite istra`uvawa.

Pra{awata na bioetikata se obi~no pra{awa na ivotot i smrtta.

Eti~kite kako i bioeti~kite prinsipi mo`at da bidat li~ni, organizacioni, institucionalni i op{ti (svetski)

8

Zakonot, etikata i bioetikata se razli~ni no me|usebe povrzani koncepti

Zakonot e zadol`itelen i ako kon nego ne se pridr`uva ,~ovekot ima krivi~na odgovornost

Etikata se odnesuva na moralot i pomaga da se organiziraat kompleksnite informacii i kompetitivni vrednosti i interesi za da se donesat konzistentni i koherentni odluki.

9

Situacija koja{to bara izbor me|u dve ednakvi (obi~no nepovolni) alternativi

Eti~ka dilema

Primeri:

Imaat li roditelite pravo da odbijat imunizacija za svoeto dete?

Dali javnata sigurnost go nadminuva individualnoto pravo?

Dali decata so seriozni kongenitalni efekti treba da se za~uvaat `ivi?

Dali e dozvolena tortura na teroristi za da se dobie informacija koja bi spasila iljadnici `ivoti?

Dali zdravstvenite rabotnici treba da se vakciniraat?

Koj treba da gi dobie ograni~eniot broj organi za transplantacija?

1. Historical background• Hippocratic oath• Geneva(1947)• Sydney(1968)• Tokyo(1975)• Lisbon(1981)

2. Multidisciplinary nature

Nekoi principi se ispravni nezavisno od posledicite

KONSEKVENCIONALISTI^KI TEORIISamo posledicite determiniraat {to

e dobro

Utilitarna etika- Najgolemo zadovolstvo od najgolem broj lu|e

Intuicionizam: Eti~kata dilema se re{ava po intuicija (~uvstvo na individuata {to e eti~ki a {to ne)

Prava (Rights): Se bazira na na pravata na individuata ili op{testvoto (debata za abortusot- personal – mom vs. fetus/child, societal- women’s choice vs. murder).

Etika na doblesta: Pove}e se zanimava so toa kakva edna edinka treba da bide, otkolku {to pravi so fokus na karakterot (dobrinata) na medicinskoto lice.

1. Benefacere (~inewe dobro)2. Nena{tetuvawe (primum non nocere)3. Avtonomija4. Ka`uvawe na vistinata5. Doverlivost 6. Po~ituvawe na dignitetot7. Prezervacija na `ivotot8. Pravda

Eti~ki dilemi

Pacient - zdravtsven personalPacient - menaxmentot na bolnicataPacient - semejstvoPacient - op{testvoto

Dobrodetelstvo

Vo medicinski kontekst dobrodetelstvoto podrazbira prezemawe na aktivnosti vo najdobar interes na pacientot. Sepak, precizna definicija ne e mo`na.

J. Childress, T. Beauchamp, Princ Biomed Eth. 1978

Ozdravuvaweto bi trebalo da bide edinstvenata cel na medicinata, a kozmeti~kata hirurgija, kontracepcijata i eutanazijata ne spa|aat tuka

E.Pellegrino

Pra{awa:1)Dali e pacientot samo va{a gri`a?

(mo`en konflikt so korisnosta)2)Dali sekoga{ znaeme {to e dobro za

pacientot?(gledi{teto na pacientot mo`e da e

razli~no)

1. Avtonomija-razli~ni gledi{ta na doktorot i pacientot. Kako }e se spravime?Primer: DM

2. Potreba da se osigura deka zdravjeto ne e kupeno po mnogu visoka cenaPrimer: MPS

3. Potreba da se zemat predvid i pravata na drugitePrimer: Izbor na pacienti

1. Sposobnost da se misli, odlu~i ili prezeme akcija

2. Mentalna nekompetentnost-nema avtonomija

3. Avtonomija vs paternalizam- osnova za informirana soglasnost

1. Dali e celta na zdravstvotoda pravi dobro i da profitira od toa?

ili2. Dali e celta na zdravstvoto da im pravi dobro

na drugite, a so toa pacientite i op{testvoto da profitiraat?

Etikata se obiduva da najde balans

Karakteristika na mnogu bolesti e gubewe na avtonomijataPrimeri: amputacija, dijalizaDuri i koga pacientite }e se obidat da odbijat tretman, se anga`iraat psihijatri

Primeri:

Pacient odbiva tretman zaradi religiski ili kulturelni veruvawaVo slu~ajot so eutanazija, pacientot ili rodninite mo`ebi sakaat da go prekinat `ivototPacientoto saka nepotreben tretman (hipohondrija, kozmeti~ka hirurgija)Doktorot mo`e da odbere da balansira i da odbere avtonomija i pokraj rizicite.

Ka`uvaweto na vistinata e eden od ponovnite principi za doverbata doktor/pacient (po 1970 vo SAD go pra{uvaat pacientot dali seka da gi znae site detali, duri i deca)

No, ima momenti koga vistinata negativno vlijae na uspehot na lekuvaweto

Ka`uvaweto na vistinata

Ka`uvawe na vistinata

1. Hipokratovata zakletva

2. Koga ne se znae vistinata

3. Pacentot ne saka da ja znae vistinata ako vestite se lo{i

4. Razli~en pristap vo razli~ni op{testva i kulturi

Tradicionalno, dol`nosta za za~uvuvawe na doverlivosta se razbira po sebe vo medicinskata praksa.

No, ve}e ima barawa za nijansiran priod i pofleksibilna definicja na doverlivosta.

Vo primarnata praksa doktorite se gri`at za pove}e ~lenovi od isto semejstvo, a maliot op{testven krug bara posebni merki na doverlivost.

Doverlivost

Naru{uvawe ja naru{uva doverbata na pacientot

Sudir- doverlivosta bi gi zagrozila drugite Primer: Zlostavuvawe na dete

Seksualno prenoslivi bolestiTreba li pacientite da imaat dostap do svojata

istorija na bolesta?

Podatocite se za{titeni (DP Act 1998), zakon za prava na pacientite)

Koi podatoci se pokrieni? Dali e bitno koga se registrirani

podatocite? Koj mo`e da gi pobara? Ima li isklu~oci? Mora li kopii da se dadat ako bidat

pobarani? Dostap do podatoci za umreni

pacienti?

Koga pacientot }e dade pi{ana dozvola Na drugi profesionalci Koga ne e po`elno da se bara dozvola od

pacientot tuku od blizok rodnina Naredbi od sudot Javen interes Dozvola za istra`uvawe

Pacientite, nivnite familii i onie koi donesuvaat odluka, kako i zdravstvenite rabotnici imaat pravo na dignitet.

Princip na po~it kon dignitetot bara doverlivost kon medicinskata sostojba i tretmanot na pacientot.

Po~ituvawe na dignitetot

Respekt za sredinata od kade poteknuva pacientotSocijalnaKulturelnaReligiska

Respekt zaOdluki vo vrska so lekuvaweto@elbiPlanoviTelesen integritet

I lekarot go ~uva svojot dignitet preku

Soodveten odnos kon pacientot i semejstvoto Iskrenost vo vrska so bolesta Soodvetno vreme za informacii Pravo da odbie da u~estvuva vo postapki za koi misli deka nema da mu koristat na pacientot

Koga po~nuva ~ove~kiot `ivot?

Dali mo`eme da procenime kvalitet na `ivotot na druga individua?-Jehovini svedoci

Koga zavr{uva `ivotot?

“Dijagnosticirawe na mozo~na smrt nikoga{ ne smee da bide izbrzana bez da se zemat predvid potrebite na pacientot i familijata. “Doktorite se dol`ni da obezbedat poddr{ka na familiite koga tie se soo~uvaat so te{ki odluki za prekin na `ivotot i da razberat {to mu se slu~ilo na nivnoto dete.

Guidelines, Pediatrics, Society of Critical Care Medicine, American Academy of Pediatrics, Child Neurology Society. Dokumentot e prifaten i od drugi zdru`enija.

Se testira apnea za da se poddr`i dijagnozata na mozo~na smrt, taa mora de bide izvedena sigurno so dokumentirano nivo na arteriski PaCO2 nivo 20 mm Hg nad osnovnata i> 60 mm Hg , bez respiratoren napor, vo tekot na testiraweto. Po 24 ~asa, povtori!

Groningen protocol (Dutch Pediatric Society)-2005

Beznade`no i nepodnoslivo stradaweSoglasnost na roditelite da se terminira `ivototMedicinska konsultacijaVnimatelno izveduvawe na terminacijata

Vrhaagen AA et al, Ned Tijdschr Geneeskd, 2005

Razli~ni percepcii na ovoj prifaten protokol

Aktivna: aktivna intervencija da se terminira `ivot

Pasivna: namerno ne~inewe, nedavawe na tretman koj bi go prodol`il `ivotot na pacientot

Volna : po barawe na pacientot Asistirano od doktor samoubistvo:

doktorot prepi{uva letalen lek koj pacientot sam si go dava

Nevolna : zavr{uvawe na `ivotot na pacientot koj ne e vo sostojba da dade dozvola.

Protiv voqa: terminirawe na `ivotot protiv voqata na pacientot.

Pacientot ne e svesen ili te{ko mentalno hendikepiran, dvajca doktori re{avaat deka toj ne bi mo`el da se izjasni

Odbivawe da se prodol`i tretmanot ako nema ponatamo{en benefit za pacientot.

Jack Kevorkian-prezentacija na eutanazija na TV, 60 minuti.Osuden za vtorostepeno ubistvo vo 1998, no ne site se soglasuvaat so negovata vina

Vo nekoi kulturi spre~uvaweto na stradawata preku eutanazija e vo sklad so principot non-nocere

Kako da se raspredelat skromnite zdravstveni resursi?

1. Medicinski potrebi 2. Medicinski benefiti 3.Socijalna pravda-diskriminacija protiv

siroma{nite i neinformiranite 4. Pridones za op{testvoto 5. Pazarni sili 6. Lotarija

Zdravstvenite resursi treba da se rasporedat fer me|u ~lenovite na op{testvoto

Razli~ni kriteriumi za distribucijaMo`nost da plati (sam ili preku humanitarni akcii)Zaslugi (kolku redovno pla}al)Pridones za op{testvoto (poznati li~nosti)Potreba (itnost)Prioritet first come, first served (transplantacija).

[to da se pravi koga nema {ansi pacientot da pre`ivee, no semejstvoto insistira na vrvna terapija.

Beznade`nost se definira kako <1% za pre`ivuvawe (sudrski procesi).

Testament za `ivot, se po~esto ostavaat pacientite za da se ovozmo`i odluka vo terminalen stadium.

Medicinska beznade`nost

Slu~aj Baby K, presuda da se dr`i vo `ivot iako e anencefalija bidej}i `ivotot mora da se odr`uva.Principot na medicinska beznade`nost go izbegnuvaat mnogu bolnici zaradi svojot rejting.Slu~aj Baby Doe (Sy Down so traheobronhijalna fistula)

1. Devojka na 15 godini bara da i prepi{tet kontraceptivi bez znaewe na roditelite

2. Ako i prepi{ete, znaete deka }e se vpu{ti vo seksualni odnosi so svojot nastavnik

3. Ako ne i prepi{ete, rizikuvate da zabremeni ili da dobieseksualno prenosliva bolest

Doktorot mora da proceni dali pacientot go razbira dadeniot sovet

Treba da insistira na informirawe na roditelite

Treba da zeme predvid dali pacientot }e ima seks bez kontracepcija

Da proceni dali fizi~koto ili mentalnoto zdravje }e strada ako ne dobie tretman ili sovet.

Da vodi smetka dali najdobar interes na pacientot bara informacija za kontracepcija bez dozvola od roditelite.

Doktorite moraat, povremeno da ja prifatat realnosta deka tragi~ni slu~ai imaat tragi~en kraj. Tie ne mo`at sekoga{ da se pomirat so odlukite kade{to dobrite nameri donesle samo praznina.

“Site seriozni komplikacii vo `ivotot se vra}aat na genuinata te{kotija da se donese sud za vrednostite vo odredena situacija; ~esto postoi konflikt na dobrinite. " John Dewey

HIPOKRATOVA ZAKLETVA-MODERNA VERZIJASe kolnam spored moite sposobnosti i sovest deka:

]e gi po~ituvam te{ko steknatite stru~ni/nau~ni soznanija od doktorite ~ii{to stapki gi sledam, i so zadovolstvo }e gi spodelam ovie soznanija so moite sledbenici

]e gi primenuvam za dobrobit na bolnite, site potrebni merki, izbegnuvaj}i gi zamkite na prekumerno lekuvawe i terapiski nihilizam.

]e zapomnam deka postoi umetnost na lekuvaweto kako i na naukata i deka toplinata, simpatijata, razbiraweto mo`at da go nadminat hirur{kiot no` i lekot od aptekarot.

Nema da se sramam da ka`am “jas ne znam” nitu }e odbegnam da povikam kolega koga negovite sposobnosti se neophodni za lekuvawe na mojot pacient.]e ja po~ituvam privatnosta na moite pacienti, bidej}i nivnite problem ne mi se ka`ani za da gi obelodenam.

Najvnimatelen }e bidam vo rabotite okolu `ivotot i smrtta. Ako mi se posre}i da spasam `ivot, blagodaram. No, mo`ebi }e imam situacija da prekinam `ivot, ova neverojatna odgovornost mora da se izvede so skromnost i svest za mojata sopstvena slabost. Nad se, ne smeam da izigruvam Bog.

]e zapomnam deka ne lekuvam temperaturna lista, kancerski rast, no bolno ~ove~ko su{testvo ~ija{to bolest mo`e da ja zasegne i familijata na pacientot i ekonomskata mo}. Mojata odgovornost gi vklu~uva i ovie problem, ako se gri`am za bolniot kako {to treba.

]e preveniram bolest sekoga{ koga }e mo`am, bidej}i prevencijata e podobra od lekuvaweto.

]e zapomnam deka ostanuvam ~len na op{testvoto, so posebna dol`nost kon moite sogra|ani, onie silnite kako i nejakite.

Ako ne ja prekr{am ova zakletva, neka go u`ivam `ivotot i mojata umetnost, po~ituvan dodeka `iveam i zapomnet zasekoga{. Neka sekoga{ dejstvuvam za za~uvuvawe na najsvetlite tradicii na mojot poziv i neka dolgo se raduvam na izlekuvaeto na onie koi pobarale moja pomo{.

-Napi{ano vo 1964 od Louis Lasagna, Dean of School of Medicine at Tufts University, a koristen vo brojni medicinski fakulteti denes.