oof¥* •» « danes na jesenice! -...

O O f ¥ * •» «

DANES NA JESENICE!

e L A S I u--ro XIII.,

L O S O C I A L I S T I

ŠT. 30 - C E N A 10 D I N

Č N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I Z A G O R E N J S K O

S R E D A , 9. M A R C A 1960

Zaključni računi ^Prejemanje zaključnih računov, ' >e v teh dneh pred kolektivi

^Podarskih organizacij, je zelo f^embna gospodarsko-politična

m na osnovi sklepnih raču-Za preteklo poslovno leto

p0^ namreč delavci pregledali °5ezene proizvodne uspehe, plod-

r^ff S i V 0 , C Z0SPGdarske politike in nv ^ a n i Pr*&osP°dar)ena sred-

SpT

ion

( "Ujemanju zaključr dajejo letos se večji

h raču---/-/~ . u « « u^ji pomen

t at?ra važna dejstva. Na pr-

"* mestu velja poudariti, da *Podarske organizacije razpola­

gi0 s pomembnim delom druž-dohodka (v povprečju

f0 odstotkov). Ob tem se ob H t n o razširilo ekonomsko *^.°rje delovnih kolektivov: za-

' Jo presojati gospodarstvo, po-jjj cz*ie probleme itd. vse bolj

5 n o i n v s c bolj perspek-inH°: ^ c ^ a v c ' prihajajo do spo-

n1<*, da so s tolikšnim deležem *°<lnega dohodka dobili eko-

Zaf objektivne možnosti, da "o M m n . M m / , 'krbeti za raz-

t»0/ "avl

samostojno /Proizvajalnih sil, tako za ob-

p i r l a n l e m povečevanje strojnega kot za neposredne in po-

n e življenjske potrebe delav-cev

n°vim načinom delitve do *°*« in zlasti e s prehodom na

delovnem učinku *%Y«jevanje po ^ 5 e je začel tudi vse bolj širiti y% delavcev, ki praktično ob­od ; . ̂ a *° zaslužki organsko j&toni od gospodarskega uspeha, , &a doseže pri delu posameznik,

lo/lna' ekonomska enota in ce-p delovni kolektiv. Od tod L . C a " interes posameznih de-^ u Za tehnične, orgatuzacij-p*jek°nomske in druge probleme ve'-et'J- Od l°d Pa tudi občutno 4<\h Z a n i m a n J c delavcev za čisti .. *^ek podjetja m za to, kako

R ^jbol; smotrno upora biti.

' ,a?-prave o sklepnih računih pa dosegle svoj ekonomski in

>J!lčni učinek le, če ne bodo demonstracija kopice številk,

, ^foi> itj} ampak priložnost, ob r[ delovni kolektivi skrbno l c realne proizvajalne mož­

ati L: -i • • • I imajo m ugotove, v

Yf,Jni meri so takšne možnosti ifL?lr.ah- Ob tem pa se morajo tifa fCt pogovoriti tudi o opera-t g " ' %ospodarski politiki, ki jim | j * podjetju v prihodnje poma-

da bodo obstoječe proizva-• rnožnosti bolje izkoristili ali Pa

• F tudi povečali

" je že drugo pomembno Pa ^ a W / 0 ) fc, (,đ morajo napraviti ikl°^nl kolektivi ob sprejemanju ' U^'J* raču-nov: določiti morajo, ir(j l c namene naj se porabijo kliL??a> ^ ' 1^ le kolektiv v pre >«. poslovnnem razdobju

ki jih je po • v . . " V l ' s skupnostjo

r 1 čistega dohodka.

u Prt-delitvi

dobil '-•

je*j-j*^° naj v posameznih pod-fj j r"zdele lani prigospodarjena

o tem ni m ne more h^n°henih šablon. Res pa je, da

° delovni kolektivi najbolj bf^trn° razporedili sredstva, če ht ° nuiprcj ugotovili vse potre-kp^ Potem pa razglabljali, kako P0 * l t l razpoložljiva sredstva. UV)

%eni razumljivo je, da kolek-tem ne smejo več rajprav-

t'Vp x v*dika enoletne perspeh-J>nj-a'' z vidika trenutnih potre'' N Kk kplletia- Presoditi bodo J i t t l - n e perspektive imaio

orali, doto*

i>'l Proizvodni postopki, kakvie 'o > ! n i A Panoga, kakšni izgUai

fiiho-ve proizvode nt doma-pt na tujem trRu, kakšna je Pnf^ktiva v komun:, kakšne so

glede

PnJ7r""'-i ***

in Cf't"'.a standarda delavcev in

m porabo

n.i tnnon in /c bodo potem lahko odločil,

• 'dočeno razdelite 'fed *tev.

Seminar n% gimnazij

Jr>iz ITnnazijJ V K r a n j u so O P

i^. . " r a l i IdeoloSko-politićnl ln»r- l ' r , d , l , , » i

5 plenuma Občinskega sindikalnega sveta Kranj

Le z združevanjem sredstev Iso možno dograditi v$e potrebne objekte

K r a n j , 7. m a r c a — V K r a n j u je b i l danes osmi razširjeni p l e ­n u m Občinskega s ind ika lnega sveta, k i so se ga udeležili t u ­di p r edsedn ik i s i n d i k a l n i h po­družnic.

Na jpre j je načelnik odde lka za gospodarstvo Občinskega l judskega odbora K r a n j razložil osnovne značilnosti pred loga družbenega p l ana za leto 1960. V r a zp rav i so se pr i so tn i z a n i ­ma l i , kdaj bodo pričeli z g r a d ­njo objektov , k i so b i l i po re ­zu l ta t ih lanske ankete, na p r ­vem mestu. Tovariš Jože Benčič je poveda l , da bodo letos p r i ­čeli z gradn jo zobne ambulante , šole na P l a n i n i , oskrbova lnega centra , nove porodnišnice i n o p r e m i l i obrat družbene p r e ­hrane v S i n d i k a l n e m domu. Z a vse to pa bo potrebno oko l i 140 mi l i j onov d inar jev , k i naj b i j i h dob i l i z združevanjem p ro ­st ih sredstev gospodarsk ih o r ­ganizac i j .

P r e d s t a v n i k i manjših podjet i j so se z a n i m a l i p redvsem za ugodnost i nakupa oz i roma k r e ­d i t i r an j a gradnje s tanovanj . S tanovan j sk i p r o b l e m je n a m ­reč p r i n j i h zelo pereč, brez s tanovanja pa ne morejo dob i t i

de lovne si le . Razen tega so v razp rav i neka t e r i vpraševali, k a k o je z gradnjo mostu čez K o k r o , ke r bo viseči most k m a ­l u povsem neuporaben.

V d r u g i točki dnevnega reda je tovariš B o r i s Krvštufek ra z -

r Na IV. kongresu SZDLJ

nas bodo zastopali N a m i n u l i h občinskih k o n ­

ferencah Socialistične zveze delovnega l judstva na G o ­ren jskem so b i l i za delegate na V . kongresu S Z D L Jugo ­s lav i je , k i se bo pričel dne 18. ap r i l a v Beogradu, i zvo l je ­ni nas lednj i de legat i :

B l e d : M A R I J A S T A R E ; B o ­h i n j : JOŽE B U R J A ; Jesenice : S T A N E K A V C l C , R O M A N

T R Z A N , L E O P O L D L A M O V -ŠEK; K r a n j : dr . A N T O N VRATUŠA, J A K O B ŽEN, S I L V O H R A S T , L O J Z K A H R A S T , S T A N E B O Z l C ; R a ­dov l j i ca : V L A D I M I R P A V -S I C - M A T E J B O R : Škofja L o k a : F R A N C KR IŽAJ ; T r ­žič: TOMAŽ A H A C I C ; Želez­n i k i : L O V R O G A J G A R ; Žiri: F E L I K S M R A V L J E .

J

Nesorazmerje V ponedel jek popoldne je b i l

na Jesen i cah s k u p n i posvet čla­nov vseh svetov p r i Občinskem l judskem odboru . R a z p r a v l j a l i so o osnu tku letošnjega družbe­nega načrta jeseniške občine V p r i h o d n j i h dneh bodo o njem ra zp rav l j a l e še nekatere k o m i ­sije i n v o l i v c i na svo j ih zbo r ih , ob k o n c u meseca pa bo o n jem sk l epa l občinski l j u d s k i odbor.

P r e d l o g letošnjega družbene­ga načrta jeseniške občine p r e d v i d e v a povečanje b ru t t o pro i zvodnje za 7 odstotkov i n je predv idena na skora j 40 m i l i ­j a r d d inar j ev . N a r o d n i dohodek se bo povečal za skoraj 9 o d ­stotkov. H k r a t i določa družbeni načrt nad 42 odstotkov več i n ­vest ic i j kot l an i . S k u p n o bodo letos p o r a b i l i za invest ic i j e 3691 mi l i j onov d inar j ev . Gospoda r ­ske invest ic i j e povečujejo za nekaj nad 58 odstotkov, med ­tem ko negospodarske le za 17 odstotkov. Člani svetov so d a l i na predlog nekaj pomis lekov in p r i pomb , z last i na razmer je med gospodarsk imi i n negospo­d a r s k i m i i nves t i c i j am i , na v p r a ­šanje razvo ja obr t i , t rgov ine i n tu r i zma . N a t o r k o v i sej i je svet

za družbeni p l an i n f inance po­novno r a zp rav l j a l o pred log ih in j i h skušal v sk l ad i t i .

-k

Povečan naskok

De lovn i ko l ek t i v jeseniške že­lezarne je v februar ju dosegel skora j 21.059 ton blagovne pro­izvodnje i n s tem prekoračil me­sečno obveznost za 7 %. P l a n skupne pro izvodnje je dosegel s 106.2% in tako povečal naskok, k i ga je us t va r i l v j anua r ju . Skupno je v januar ju in fehru-ar ju pro izvede l za 5 % več b la ­ga kot je bi lo s p lanom dolo­čeno.

Letošnji družbeni načrt jese­niške železarne predv ideva za skora j 7 % večjo bruto pro i zvod­njo, kot jo je ko lek t i v dosegel l an i , ko je pro izvede l približno 898.677 ton blaga. Po p r v i h dveh mesecih sodeč, bo ko l ek t i v iz­po ln i l letno obveznost.

ložil p r i so tn im, kako n a m e r a v a ­jo v I s k r i v K r a n j u zapos l i t i žene in inva l i d e ; gre namreč za skrajšani de lovn i čas. Mnogo žena h i se namreč rado zapos l i ­lo, v e n d a r z a rad i otrok in dela doma ne more jo de la t i 8 u r na dan. N a p l e n u m u so zato sk l e ­n i l i da bodo priporočili vsem gospodarsk im organ i zac i ­j am, naj proučijo možnost z a ­pos lovanja l j u d i s skrajšanim d e l o v n i m časom. To ve l ja p r e d ­vsem za žene — matere i n za delovne inva l ide .

N . P .

D A N E S P O P O L D N E O B ŠTIRIH S E B O V GLEDALIŠČU T O N E T A C U F A R J A N A J E S E N I C A H Z A V R T E L B O B E N SREČE Z A NAŠE NAROČNIKE. Z A P R I J E T N O RAZPOLOŽENJE M E D ŽREBANJEM B O D O P O S K R B E L I G O R E N J S K I H U M O R I S T I : O C A IZ K R A N A , L I P E REVŠE I N F R E N K T E R G R E G A . Z A LETOŠNJE N A G R A D N O ŽREBANJE S M O P R I P R A V I L I N A ­ROČNIKOM N A S L E D N J E N A G R A D E :

1. moped C o l i b r i , 2. žensko športno ko lo . 3 . -5. radio aparat i Vesna , 6.-8. prešite odeje (Odeja Škofja Loka ) , 9. vo lnena žen­ska ob leka (Špik Kran j ) , 10. tona premoga ( K u r i v o K ran j ) , 11. do 13. stenske ure ( Iskra K ran j ) , 14. gumi rana ležalna b laz ina (Sava Kran j ) , 15. blago za žensko obleko ( Induplat i Jarše), 16. garn i tura poste l jn ih v zmet i (Železarn? Jesenice) , 17. ženski čev­l j i (-Storžič« V isoko ) , 18. čevlji ( P l an ika K ran j ) , 19. p rvov rs tna v e l i ka koža za aktovko a l i torbice (Tovarna usnja K a m n i k ) , 20. podplatno usnje Standard K ran j ) , 21.—22. blago za ženski ob l ek i . 23.-24. blago za pidžami, 25.-26. blago za ju t ran j i ha l j i ( T i ska-n ina Kran j ) , 27.-29 blago za spodnje per i lo (Inteks K ran j ) , 30. blago ( K o k r a K ran j ) , 31. moška srajca (Trgov ina P r i K r a n j c u . K ran j ) . 32. umetno kovaško okovje za knjižno pol ico ( U K O K r o ­pa), 33. 2 k g vo lne (P red i ln i ca Nak lo ) , 34.-35. po 6 kruvat najno­vejših vzorcev (Sv i lan i t K a m n i k ) , 36.-37. dva gumi plašča i n dve zračnici za kolesa (Sava K r a n j ) . 38.-29. vreča cementa ( K r a n j ­sko gradbeno podjetje), 40. 2 k u b . metra žamanja (Projekt Kran j ) , 11. ga rn i tura orodja (Tovarna kovanega orodja K a m n i k ) , 42. d a m ­ska torbica i n par rokav i c (Moda Kran j ) , 43. sanke (Oferema Kran j ) , 44. 7 dn i brezplačnega b i van ja v P a r k hote lu B l e d (Park hotel Bled) , 45. 5 dn i b i van ja v Top l i cah B l e d (Topl ice Bled ) , 16. 5 dn i b ivan ja v hote lu Je l o v i ca B l e d (Je lov ica Bled ) , 47. dar i l o Žage Br i t o f ; 48.-49. h ladna ondulac i ja (B r i v sko - f r i z e r sk i sa lon Kran j ) i n grelec (Sava K ran j ) , 50. p leskanje ene garn i ture k u ­hin jske opreme (P leskarstvo K ran j ) , 51. gajbica jabo lk (Sadje K ran j ) , 52.-54. p l a n i n s k i k l o b u k i (Šešir Škofja Loka ) , 55. dve krava t i , 56. par ženskih ny lon nogavic i n gamaše (E l i ta K r a n j ) . 57. k l u b s k a mi z i ca ( L I P Cešnjica), 58. dve m i za r sk i d let i (To­varna kos in srpov Tržič), 59. umetniška s l i k a (Kn j i g a rna S i m o n Jenko , K ran j ) , 60.—64. po 5 kg žičnikov (Železarna Jesenice) , 65. okovje za smuči (P lamen Kropa ) , 66.-67. po dve s tek len ic i o l ja (Ol jar ica Br i to f ) , 68.-69. po 5 stek len ic v i na , 70. s tek len ica l i ­ker ja i n s tek len ica ma l inovca (V ino K ran j ) , 71. s tek len ica l i k e r j a i n s tek len ica v i na (Restavrac i ja ••Iskra« K ran j ) , 72. ogledalo (Ste­k lars tvo K ran j ) , 73. velik-«, mlečna lešnikova čokolada (Goren j ­ska tovarna čokolade Lesce), 74. sa lama (Mestna k l a v n i c a K ran j ) , 75. ko lobar s i ra ( l ekarna K ran j ) , 76. torta (Mestna slaščičarna Kran j ) , 77. s tek len ica v e rmuta (Potrošnik Kran j ) , 78. b laz ina za stol (Tapetništvo K r a n j ) , 79.—90. ce lo letna naročnina n a »Glas Go ren j ske * in od 90.—100. knjižne nagrade.

S plenuma O K LMS Kranj

Mlade je treba upoštevati Včeraj dopoldne je b i l v dvoran i zbora pro izva ja lcev na

O L O K r a n j p l enum O K L M S K r a n j . P l e n u m a se je od go­stov udeležil tud i p redsedn ik de lavske komis i j e p r i C K L M S tovariš Janez Marinšek.

r > Priprave na družbeni plan v radovljiški

občini

25 mililonov dinarjev z a izgradnlo kmetijskega

p o s e s t v a Polite

l _ r i e a e i m i namerava jo \& Dr ' Sluša I o l j i so z c p o s l u š a l i

o R ( , v , , n J ; i statuta I * M in /.K. n e t

8P°darskih prob l emih k o m u -litjjjj r ° notranj i i n zumin j i po-

Na vprašanjn, k i j i h je na -ie uredništvo p r i p rav i l o pred • l i n • j i - u i M i i j e m občinskih druž­benih p lanov za vse predsed­n ike občinskih l j udsk ih odbo­rov, je tokrat odgovor i l p red-K r d n i k Občlnskeft ljudskega odbora Radovljica Jakob E R ­ŽEN.

-V kakšni fazi je, tovariš predsednik , p r i p rava p lana v vaši občini?-»Priprave so \ zaključni fa­

ci, P redv idevamo, da bo l j ud ­ski odbnr o p lanu sk l epa l že na seji 25. marca. Svet i so o predlogu že r a z p r a v i i a ' i . ker pa se Iz dneva v d i n pojav­ljajo nov i prob 'emi , sve l i pO potrebi še vedno zasedajo. Zbor i vo l ivcev bođo 15. in '<;. marca. Sveti '<» razpravljali tudi >e o predlogu proračuna, vendar so postav i l i ver je za­hteve, kot so naše proračun­ske možnosti /;< leto 1960, za­to bodo mora l i svoje predloge • \ klajevatl / razpoložljivi­

mi proračunskimi sredstvi.« • In kaj je v pred logu za leto 1960 najbistvenejše?« • Predvsem moram na pr­

vem mestu poudar i t i gradnjo k o m u n a l n i h objektov. Ra/en tega predv ideva predlog p l a ­na za leto 1960 precejšnje go­spodarske invest ic i je , pred­vsem za izgradnjo K m e t i j ­skega posestva Poljče i n za rekonst rukc i jo opekarne za Radov l j i co i n Jesenice, zato bo z inves t i c i j ami sodelovala tudi jeseniška ob f ina . Po predlogi! bo naša občina i n ­vest i ra la v izgradnjo togt po­sestva 25 mi l i j onov dinarjev, približno isto vsoto pa tudi v celotno rekonstrukcijo ope­karne v Dvo r sk i vas i , k i je /e zelo zastarela, k i pa bo po predv idevan j ih potem lahko k r i l a vse potrebe Radov l j i ce in Jesenic po opek i .

Pred log p lana predv ideva tudi precejšnja sredstv i H modernizac i jo t rgovsk ih l oka ­lov v občini in z« gradnjo nov ih lokalov . TrgOVtke k a ­pacitete so namreč v r.idov Ijiški občini zelo šibke, na en trgovski l oka l pride oko l i 600 prebivalcev. P r i p r a v i j amo pa tudi načrte za. adaptaci jo Grajskega dvora.« -t

Po k r a t k e m poročilu o p r i p r a ­vah na vo l i t ve v organe de lav­skega samouprav l jan ja , k i ga je prebra l Igor Janha r , se je raz­v i l a zelo živahna razprava . V njej so mnog i govo rn ik i omen i l i predvsem dve slabost i , in sicer premalo zan iman ja vodstev pod­jetij za delo mlad ine i n neakt i v ­nost neka te r ih tovarniških m l a ­d insk ih organizac i j .

E D V A R D M I K I C je povedal , da se je v Sko f j i L o k i zgodi l pr imer , da je b i lo povab l j en ih na skupno posvetovanje, k jer so go­vo r i l i o de lu m lad inske organ iza ­cije, 40 predsednikov DS , U O in

svetovanje pa so na žalost prišli samo tr i je . Tov . V I D O J A P E L J iz Škofje L o k e je dejal , da v ne­ka te r ih podjet j ih na Goren j skem nočejo razumet i , da tud i m lad i lahko prav tako ak t i vno sode lu­jejo v organ ih de lavskega samo-mouprav l j an ja . J A N E Z ČUDEN z Jesen ic je govor i l , da je treba mlade l jud i predlagat i t ud i v obratne de lavske svete, kot se je to zgodi l v jeseniški Žele­zarni k j e r so i z vo l i l i 25 m l a ­dincev. P o u d a r i l pa je tud i , da srednje s trokovne šole posredu­jejo premalo snov i o de lu orga­nov samouprav l jan ja . D o t a k n i l

s i n d i k a l n i h podružnic. Na to po -pa se je tud i nagrajevanja k jer

je povedal , da so v jeseniški Že­lezarn i še vedno p r i m e r i , ko se pr i de lu ocenjuje človeka ne pa delovno mesto. DRAGIŠA M R -K A l C iz K r a n j a je med d rug im poudar i l tud i to, da so nekater i profesorj i na šolah še premalo seznanjeni z našo družbeno ure ­d i tv i jo i n so prav zaradi tega n j i ­hova predavanja včasih zelo to­ga. M A R J A N A N T O N I C z Jese­nic pa je govor i l o zelo težkih de lovn ih i n življenjskih pogo j ih m lad ih delavcev v gradbeništvu na Jesen icah . M A R J A N P E N E S iz K r a n j a pa je deja l , da je t re ­ba v organe de lavskega samo­uprav l j an ja vključiti tud i žensko mlad ino .

N a p l enumu je b i l za novega sekretar ja O K L M S K r a n j i zvo­l jen IGOR JANHAR.

M . 1.

J Cez 14 dn i bodo v do l in i pod Po icamj na i'.'n m skaka ln i c i ob s r e b r n e m jub i l e j u P lan ice smučar­

sk i polet i , k jer bodo nastop i l i vs i svetovno znani skaka l c i .

Sreda, fl. marca 10

Te dni po svetu E K S P L O Z I J A V H A V A N I

K o n e c prejšnjega tedna je v hnvanskem pristanišču na K u b i prišlo d o hude eksploz i j e , k i je ter ja la skoraj 100 s m r t n i h žrtev. D o eksp loz i j e je prišlo, k o so s f rancoske tovorne ladje izgovar­j a l i orožje i n stre l ivo . K u b a n s k i p r eds tavn ik i so i z r a z i l i mnenje , da gre za p r ip rav l j eno sabotažo, k i na j b i preprečila tuje dobave vojaškega mate r i a l a k u b a n s k i v l ad i . Ob h u d i nesreči je pred­sednik r epub l i k e T i to posla l p r edsedn iku r epub l i k e K u b e s c -žalno brzo javko .

I Z J A V A F E R H A T A A B A S A

P r e d s e d n i k začasne alžirske v l ade Fe rha t Abas je v zvez i z de G a u l l o v i m i i z j avami od zad­n j e m o b i s k u v Alžiriji de ja l , da pomeni jo ko rak naza j . S svo j im i i z j a vami je f rancosk i m i n i s t r s k i predsednik ob jav i l Alžircem to­ta lno vojno. Za to za alžirsko osvobodi lno g ibanje n i d ruge i z ­bire, kot oborožen boj, d ok l e r se ne zagotovi alžirskemu l juds t vu p rav i ca do samoodločbe.

I Z B R U H V U L K A N A

V razrušenem A g a d i r j u v M a ­roku so še vedno na de lu reše­va lne ek ipe , čeprav obstaja ve­l i k a -nevarnost okužb. A g a d i r je pred d n e v i znova o b i s k a l m a r o ­ški k r a l j M o h a m e d V . Ob tej p r i l i k i j e i z j a v i l , da je v l ada že določila 100 m i l i j onov do lar jev z « zgradi tev novega Agad i r j a in da upa , d a bodo dograd i tev p r ­vega de la mesta s lovesno pro­s l a v i l i 2. marca 1961. le ta , to je ob ob l e tn i c i maroške neod­v isnost i .

V ponedel jek se j e približno 3 k m od obale p r i A g a d i r j u d v i g ­n i l v e l i k a n s k i ob lak d i m a , mor je pa j e začelo v re t i . Sk lepa jo , da je prišlo do i zb ruha podmorske­ga v u l k a n a . V u l k a n je i z b r u h n i l zarad i p r em ikov morskega d n a ob potresu.

V S E P O S T A R E M

Nede l j ske vo l i t v e na Koroškem niso pr ines l e noben ih sprememb v razmer ju političnih s i l v po­k r a j i n s k i skupščini. Soc ia l i s t i so obdržali isto število mandatov kot dos le j , p rav tako tudi l j u d ­s k a s t r anka n i mog la dob i t i od ­ločujočega tr inajstega mandata , marveč j e ce lo i z gub i l a nekaj glasov. Udeležba na vo l i t v ah je b i la zelo pičla, saj j e v o l i l o le 8(5.9 % vo l i vcev .

IZ N A Š I H K R A J E V r N A Š R A Z G O V O R

RAZŠIRJENI P L E N U M L M V petek, 4 . februar ja , je b i l na

občinskem komi t e ju v Škofji L o k i razširjeni p l a n u m L judske mlad ine , na ka te rem so razprav ­l j a l i o vključevanju m lad ine v de lavsko i n družbeno uprav ' j a ­nje. P l e n u m a so se udeležili v s i člani občinskega komi te ja . S laba udeležba je b i l a s s t ran i članov s i n d i k a l n i h podružnic — od 30 povab l j en ih so na p l e n u m prišli le tr i je .

V ap r i l u i n ma ju letos bodo vo l i t ve v de lavske svete. N a p le­n u m u so ugotov i l i , da je bi lo do­sle j v de l a v sk ih sve t ih i n druž­benem uprav l j an ju zelo ma lo m l a d i h l j ud i . To poman jk l j i vos t mora jo v pr ihodnje v sekakor od­p rav i t i . V jeseni bodo o rgan i z i ­r a l i s eminar za mlade l j ud i i n si tako zagotov i l i kader . V p r i ­hodnje naj b i člani m lad inske organizac i je vnes l i v svoj p ro ­g ram dela tud i razgovore s po­litičnimi de lavc i i n d r u g i m i člani k o l e k t i v a v podjet ju. V . R.

VEČERNA P R E D A V A N J A

K r a n j P l a n i n s k o društvo je za K r a n j ­

čane p r i p r a v i l o c i k lus z a n i m i v i h predavan j . L jud j e j i h kaj rad i obiskuje jo . M i n u l i teden je b i lo na sporedu že drugo predavanje te vrste pod nas l ovom »-V stenah M o n t Blanca«. Ob številnih b a r v n i h d i apoz i t i v ih je predava l C i r i l Debe l jak , član jugos lovan­ske h ima la j ske odprave iz Ce l j a . — V s a k o sredo pa je na Sredn j i tehniški t eks t i l n i šoli predavanje v o k v i r u k ran j ske De lavske u n i ­verze. Zadnje predavanje je vo ­d i l profesor Bohanc , i n s icer o književnosti v a z i j sk ih deželah.

U S T A N O V N I OBČNI Z B O R L T Tržič

V soboto, 5. marca zvečer, je b i l v M l a d i n s k e m domu v Tržiču us tanovn i občni zbor občinskega odbora L j u d s k e tehn ike Tržič. — N a zboru so pouda r i l i potrebo po us tanov i t v i organa, k i bo sk rbe l

za splošno tehnično izobraževa­nje i n spec ia l i zac i jo , posebno na t i s t ih področjih, k i so za posa­mezna podjet ja i n ustanove na j ­važnejša. Spre j e l i so sk l ep o us tanov i t v i komis i j e za delo L T v i ndus t r i j i . L e - t a bo ime l a svoje s t rokovne komis i j e za posamez­ne indus t r i j ske panoge. Vso sk rb bodo posvečali rac iona l i za to rs tvu . nova tors tvu i n i zumi t e l j s t vu . — B o l j kot doslej morajo skrbe t i za razvo j i n mehanizac i jo k m e -

r VI VPRiSlJErE - Ml ODGOVARJAMO Številni b ra l c i »Glasa Gorenjske« so nam v zadnj ih

dneh v svo j ih p i s m i h r edakc i j i , p red laga l i , naj uvedemo posebno r u b r i k o , v ka t e r i b i j i m odgovar ja l i na na j ­različnejša vprašanja. K e r tud i m i men imo , da b i s tako r u b r i k o časopis l a h k o prece j popes t r i l i , obenem pa naveza l i tesnejše s t ike z našimi b ra l c i , bomo odslej vsak teden v sredah odgovar ja l i na Vaša vprašanja v r u b r i k i »V i vprašujete, m i odgovarjamo«. Seveda brez Vašega ak t i vnega sode lovanja ne bo šlo, zato V a s po­z ivamo, da nam vprašanja v kar največjem številu po­šiljate.

Danes že odgovar jamo na dvoje vprašanj, k i nam j i h je pos la l naš dop isn ik Janez Florjančič z B l eda . — Tako l e n a m piše:

Prav bi bilo, da bi v Vašem časopisu začeli objavljati odgovore na vprašanja, ki Vam jih pošiljajo Vaši bralci. Mene zanima, za koliko se je zvišalo število bralcev oziroma naročnikov »Glasa Gorenjske* po Novem letu, ko je začel izhajati trikrat na teden in kako potekajo ter kakšen namen imajo novinarski večeri, kakršnega ste letos priredili na Senturški gori.

1. K o n e c leta 1959 je »Glas Gorenjske« i zha ja l v na ­k l a d i 12.550 izvodov, od tega je bi lo naročnikov 10.670. Po N o v e m le tu , ko smo začeli i zha ja t i t r i k ra t tedensko, pa so se i z dneva v dan p r i j a v l j a l i številni nov i naročniki, vzpo­redno s tem pa smo seveda dob i l i tud i nekaj odpovedi . K o n e c meseca februar ja smo že i zha ja l i v nak l ad i 13.270 i zvodov , število naročnikov pa je poraslo na 11.231.

2. »Novinarski večer« b i z drugo besedo l ahko ime­nova l i tud i »ustni časopis«. T u se preb i va l cem kra ja , k i ga obiščemo, predstav i jo vs i sode lavc i i n dop i sn ik i našega l i s ta s članki, ves tmi , reportažami i n komentar j i z n j i ­hovega področja, vmes pa naniza jo še nekaj komentar jev i n člankov iz notranjega i n zunanje-političnega življenja, vse skupa j pa povežejo z glasbo i n p r i j e tn im i dov t i p i , k a ­ter ih avtor ie znani k r a n j s k i humor i s t L i p e Revše, v enovi to celoto. — Nov ina r ske večere je naša redakc i ja pred let i pogosteje pr i r e ja la . O b i s k a l i smo Selško in Po l jansko do l ino , K r a n j s k o goro in Cerk l j e . Letos smo b i l i zarad i ob i l i ce de la , v zvez i s t r i k r a t n i m i zha jan jem l i s ta , le na Šenturški gor i . V enda r bodo tud i v pr ihodnje nov ina r sk i večeri še ostal i ob l i ka popu la r i z i r an j a našega l i s ta i n tes­nejšega s t ika z bra l c i .

Uredništvo

t i j s tva , za povezavo s s tanovan j ­s k i m i skupnos tm i , za tehnično vzgojo mlad ine po šolah ter za tesnejšo povezavo z d r u g i m i or­gan izac i jami . P redsedn ik novega odbora je ing. Pavčič. - a -

K R A T K E I Z P O D B R E Z I J

Letos poteka že 5 1 . leto od ustanov i tve K U D Tabor v P od -brez jah. D r a m s k a sekc i ja , k i je i m e l a nekdaj že lepo opreml jen oder, je med drugo svetovno vo jno obubožala. V e n d a r pa to odrske dejavnost i po osvobodi tv i n i ov i ra lo . Gledališke predstave so b i l e s icer Jo leta 1 9 4 8 v šoli, odtlej pa v g a ^ l s k e m domu.

P e v s k a sekc i ja je i z dneva v dan številnejša. V zbor je v k l j u ­čenih precej nov ih članov, p red­vsem mlad incev . Zato sedaj pev­s k i zbor, k i ga vod i Janez Koz j ek , precej obeta. To je po­kaza l tud i že s p r v i m samosto j ­n i m koncer tom, k i je b i l pr^d dnev i .

Knjižnica ima že od neV<iaj širok k rog bra lcev . Čeprav j t r>a knjižnih po l i cah le nekaj n.T4

1 0 0 0 kn j i g , vendar domači b ra l c i rad i segajo po n j i h .

Vse bol j se uve l j av l j a i zobra­ževalna sekc i ja . Zan iman j e je z las t i za predavan ja iz področja zdravs tva ter kmet i j s t va .

K l j u b s k r o m n i m de l o vn im po­gojem, člani društva iščejo nove ob l ike družabnega življenja. Zato so p r i r e d i l i že plesne vaje. Sedaj pa si bodo skušali ured i t i k l u b ­s k i prostor, k i ga namerava jo opremi t i tud i s t e l e v i z i j sk im sp re j emn ikom.

E N A N E Z A D O S T U J E K a m n i k Z a izboljšanje a la rmne službe

v K a m n i k u b i r a b i l i še eno s i ­reno v južnem d e l u mesta . S i ­rena iz g lavnega de la mesta se namreč s labo sliši na Zapričah. Novo naj bi names t i l i na g i m n a ­z i j i a l i na pos lop ju mestne u p r a ­ve, veza l i pa naj b i jo n a is t i sprožilec.

N O V A Č R P A L K A K a m n i k

Ob L j u b l j a n s k i cest i v K a m ­n i k u bodo pos tav i l i novo ben­c insko črpalko, na prostoru na ­sprot i n o v i m b l okom, tako da bo stala neposredno ob k r a n j s k i ce­sti . G r a d b e n i prostor so že zako­ličili. S tem bo iz mesta ods t ra ­njena v e l i ka nevarnost , k i jo ob živahnem prometu predstav l ja benc inska črpalka m e d hišami.

N O V I O D B O R K a m n i k

Za novega predsedn ika Občin­skega odbora S Z D L K a m n i k j e bi l i z vo l j en r u d a r s k i tehnik r u d ­n ika kao lna V i n k o Gobec. Izvo­l i l i so tudi komis i je . Z a de l av ­sko i n družbeno uprav l j an j e Franceta Svete la , za društvo i n družbene organizac i j e Joža B i -niča, za vas ing. V i l k a P lesna rja in za delo med ženami S i l v o Ivanetič.

M L A D I N S K A O R G A N I Z A C I J A K o k r i c a

V nedel jo, 6. marca , je b i l v spodnj i dvoran i prosvetnega do­m a na K o k r i c i us tanovn i občni zbor O O L M S K o k r i c a , k i se ga je udeležilo 50 mlad incev in m l a ­d ink . — Po živahni razprav i so spre je l i p rogram dela za leto 1960. Najtesneje namerava jo so­delovat i s p rosve tn im i n gas i l ­s k i m društvom i n v o k v i r u or­ganizac i je ra zv i t i široko športno dejavnost. Ze lan i so pričeli z gradnjo športnega igrišča na V e ­l i k e m v r h u . P a tud i v prosvet­nem domu bodo dob i l i svoje pro­store. Za predsedn ika osnovne organizac i je so i z v o l i l i 18-letnega I vana H u d o b i v n i k a , za sekre ­tar ja pa B r a n k a Dežmana.

K a d r i i n o p r e m a U p r a v n i k u zobozdravstvene

ambulante v Sko f j i L o k i smo postav i l i nekaj vprašanj, na katere n a m je z vese l jem od­govor i l :

»Kakšne uspehe je l an i do­segla zobozdravstvena služba v Sko f j i Lok i? «

»Lani smo v naši zobni a m ­bulant i odprav i l i nepotrebno čakanje pacientov. L jud j e so s čakanjem zgub i l i precej časa. V le tu 1958 smo opra­v i l i 6500 o rd inac i j , medtem ko smo lan i o p r a v i l i 14.875 or­d inac i j v 33400 de l o vn ih u rah , kar je skora j 7000 de l ovn ih ur več kot v le tu 1958.«

»Povejte, kako ste zmog l i tolikšno delo p r i i s tem številu zobozdravstvenega osebja?«

»Izboljšali smo organizaei jo dela. U v e d l i smo za paciente točno uro i n dan zdrav l j en ja , nadal je smo tud i povečali de­l o vn i čas zobozdravstvenega osebja. — Uspeh n i izostal . L jud j e sedaj pr ide jo hi tre je na vrsto i n so z našim de lom zadovoljni.«

»Kako pa je z zobozdrav­s t ven im kadrom?«

»Tega nam še vedno p r i ­man jku j e . Samo za našo a m ­bulanto b i potrebova l i na j ­man j štiri dentiste a l i zobo­zdravn ike . K e r teh n i , smo pač sami obremenjen i i n i m a ­mo povprečno 14 nadur na teden. Potrebe po tem k a d r u so tud i v G o r e n j i vas i , P o ­l janah i n Zireh.«

» In kaj menite , kako bi ta prob lem najbol je redili?«

» T o b i rešili tako, da bi • impre j us tanov i l i šolo z* dentiste i n da b i zobozdrav­stvene delavce v oddaljenej" ših k r a j i h bolje plačali.«

»S kakšnimi zobn imi obole­n j i se največ srečujete?«

»Največ je gni t ja zob. — L jud j e pa se premalo pazijo« ker pr idejo v ambulanto , ko je že prepozno i n je treba zob i z ruva t i . Zelo slabo zo­bovje i m a naša mlad ina . Lan i je b i lo v naši ambu lan t i 4250 m l a d i h l jud i — največ šolar­jev. — Zato bi potreboval i z d r a vn i ka , k i b i se ukvar ja l samo z zdrav l j en j em mlad i ­ne.«

» In kakšne želje imate?« »Radi b i ime l i v naših am­

bu lantah bol j sodobno opremo i n zobozdravstveni material) seveda je pa tud i nov zobo­zdravs tven i kader dobrodo­šel.« V . R

J

O B D A R I T E V

Strmec M a l o vasico S t rmec p r i B o v c u

so N e m c i leta 1943 razde ja l i i n pos t re l i l i 16 moških. V nedeljo, 6. marca , j e delegaci ja ak t i v a Z B tovarne »Tiskanina« i z K r a ­n ja ob i ska la v o k v i r u programa pros lav Dneva žena to p a r t i ­zansko vasico i n pe t im prežive­l i m ženam pr ines la l epa da r i l a — tovarniško blago. V K o b a r i d u so ob i ska l i še upoko jenko — n j i ­hovo nekdanjo de lavko, v vas i L o g p r i K o b a r i d u p a so med va -ščane razde l i l i še nekaj k i l o g ra ­mov blaga.

-an

Z o b č n e g a z b o r a

turist ičnega društva

PRESEŽEN NAČRT

K r a n j V tovarn i . industr i j e obutve

»P lanika« v K r a n j u so v fe­bruar ju letos presegl i opera­t i v n i p ro i zvodn i načrt. Name ­sto 1 0 8 . 0 0 0 parov čevljev so nared i l i 1 0 9 . 0 8 6 parov. To je za 1 0 0 0 parov več, kot je bi lo predv ideno po načrtu.

P r e d dnev i je b i l v K r o p i r e d ­ni l e tn i občni zbor Turističnega društva K r o p a . Ugo tov i l i so, da je de lovanje turističnega d r u ­štva tesno povezano z de l om i n obstojem kovaškega muze ja v K r o p i , saj so prav muze j sk i ob­jek t i ko t so muze j , Vigenc, . V i c e in S l o venska peč, največje za ­n im i vos t i za vse obiskova lce . N a podlagi stat ist ike, dobl jene i z vpisov v k n j i g i kovaškega m u ­zeja je razv idno , da je ob i sko ­valo K r o p o nad 8 0 0 0 tur is tov in iz le tn ikov , med k a t e r i m i je b i lo okrog 3 0 0 0 inozemcev, k i so p r i ­haja l i v K r o p o predvsem z B l e ­da i n oko l ice .

P r i r ed i t e v z nas lovom Nage-tjev teden namerava jo obdržati, i n s icer vsako leto v j u n i j u . K o t lan i , tako bodo tud i ' v pr ihodnje

p r i p r a v i l i večer ope rn ih arij 1

napevov, na ka te rem naj bi P° možnosti sode lova l i umetni l 0 ,

doma i z K r o p e a l i n jene o k o l i c c. R-

I Z O B R A Ž E V A L N I C E N T E R V » P L A M E N U «

V nedel jo, 6. marca- > bH \ S i n d i k a l n e m domu v K r o n i redu le tn i občni zbor s ind ika lne P 0" družnice tovarne P l amen . R° r° čilo je prebra l predsednik A « ' 0

Bešter. . V ra zprav i pa so še pose*

govor i l i o s tanovan jsk i zadrug 1

P l a m e n u , k i jo bodo ustanov' 1

v nedel jo, 13. marca . Največ V so ra zprav l j a l i o r ekons t ruk c , J

tovarne i n o vzgoj i strokovi"^ kadrov . V tovarn i bodo tudi ust*' n o v i l i izobraževalni center.

P R O S L A V A

Predosl je V nedel jo popo ldne so v P r e -

dosl jah p r i p r a v i l i pros lavo, po­svečeno p r a z n i k u žena — 8. m a r ­cu . P r o g r a m pros lave , k i ,ga je p r i p r a v i l a osnovna organ i zaci j a Zveze borcev Predosl je , je bi l zelo pester. P o uvodnem govoru, pa r t i z ansk ih pesmih in rec i ta ­c i jah je s led i la še upr i zor i t ev par i t zanske igr ice M A T I .

DRUŽBENI P L A N

K a m n i k

V soboto, 5 . m a r c a , je b i l v K a m n i k u plenum S Z D L i n Z K za občino K a m n i k . Na prog ramu je b i l a razprava o družbenem p lanu občine za leto 1 9 6 0 .

P L E N U M OO U R O J

K r a n j

V petek, 4 . marca popoklne, je b i l v K r a n j u redn i p l e a u m o l -filmskega odbora URO. I . Na nj m so med d r u g i m ugotov i l i , da se je po združitvi r e ze rvn ih o f i c i r ­jev in p o d o f i c i r j e v v mo orga­nizacijo, le-ta močno okrep i l a in dosegla Lep napredek. M e d /.i v ; i i m o razpravo jo predsednik O O U R O I M i l a n Dolenc i z jav i l , da je le precej t ak ih , k i Se v organizac i jo nfl marajo vključili. T u d i pr izadevanje za dono in i l e v vojaškega strokovnega z a a n j a .

k i j i m je kot r e z e r vn im o f i c i r ­j em nujno potrebno, je prema j h -no. Ob zaključku so spre je l i ne­kaj pomembn ih sk lepov za n a ­dal jn je de l o organizac i je .

-an

O možu, k i ga v id i te na s l i k i , smo v našem l i s tu že pisal i- i je 35-letni Ivan B l a t n i k , doma iz Novega mesta, k i je kot ̂ v 0 j

9

i n va l i d zaposlen v l e sno - indus t r i j skem podjet ju »Jelovica« T r a t i . N a svoje de lovno mesto k l jub t emu. da ne v i d i i n ne s*1' ' p r iha ja od D o m a s lep ih v S t a r i L o k i brez spreml jevalca pr idno ter dobro oprav l j a svoje delo

Proslave ob Dnevu žena Boh in j ska B i s t r i c a , 8. marca . —

V B o h i n j s k i B i s t r i c i je b i la sinoči pros lava ob D n e v u žena, k i se jo je udeležilo več kot 3 0 žena in i >;' -1! i h ob iskovalcev . Na pros lav i je govor i l d a n predsedstva O b -( inskega odbora S Z D L F ranc F i -sier, kulturni program pa so iz­vajal i člani D P D Svoboda in šol­ska m lad ina .

K o k r i c a , 8. marca . — V nedeljo, 6 . marca popoldne je b i la v Z a ­družnem domu na K o k r i c i pro­s lava v počastitev Dneva žena, k i

jo je o rgan i z i ra l K r a j e v n i S Z D L .

J

Izdaja C P - G o r e n j s k i tiak« -

Ure ju j e uredniški odbor.

G L A V N I URPDNTIK Slavko N » i k Te l . : uredništva 475, uprave 3t7 - Tekoči račun pri K o m u na ln l bank i v K r a n j u 607-70-1-135 - Izhaja ob ponede l jk ih , sredah in sobotah - L e tna naroč, 900 d in . tneaečna 75 d in

K a m n i k . Proslava v poč is l i tev , ) n

/.'•na |e bila v K a m n i k u v P " ! l

del j ek, 7. marca zvečer, v v t

dvo ran i kulturnega doma. nizacijo je prevzel občinski < bor S Z D L , program pa so >z';' • jal: ba l e t glasbene šole, peV*£ zbor južne osemle tke in reč' torji g imnazi je . S lavnos tn i » var je imela l judska •l> l>s l ; ,'\.j, A d a K r i v iceva. Po prireditvi materam p r i p r a v i l i zakusko mal i d v oranj kulturnega ' i 1 1 " 1 .

p r e -••ast'1

pri

K r a n j N a osnovni .šoli (Franc

žepen« je 3 . a razred poč* ^ svoje mamic - ob njihovem P1"3*^ n i k u že v petek, 4 . marca . I'1 • slava je imela z . l o lep l < l l l t l " j n

program s pevsk im zboru 1 1 1

r i - r tae i jami. Ob zaključku i , ,,,. ,.»-*čefl'' učenci razvese l i l i prese ne*-«*' ,

mamice t l ep im i d a r i l i .

K r a n j s k a : »Kar napre j , j i h je p r ema lo ! -

Šenčur V ponedeljek, 7. marca z V °

so tudi v Šenčurju dostojno s l av i l i 8 . marec — Dan ž ' ' 1 ^ Akademi j o .sta pripravili P svetno društvo Svoboda . osnovna šola. Pester kult '* program je i zpopo ln i l l u d i P* s k i zbor - F r a n c e PresereiTl" K ran j a .

S s o d i š č a N E D O V O L J E N A T R G O V I N A

Pomanjkanje govejega mesa, 1 s e je po jav i l o v neka t e r ih

Področjih v d r u g i po l ov i c i l an i , Je spretno o b r n i l v svojo ko r i s t

poslovodja »Mesnine« v ""ovnici. Čeprav so posamez­

na mesarska podjet ja težko n a ­v a l a potrebno govejo živino

* a zakol, je ta v času od meseca ]unija do decembra 1959 n a k u -

Pri posameznih k m e t o v a l c i h v okolici Žirovnice ka r t r i g l a -V J goveje živine. K u p l j e n o ži-V l n ° je z a k l a l k a r p r i p r oda j a l -C l n- čeprav je to v naspro t ju s sanitarnimi p redp i s i , naka r je tteso brez ev idence podjet ja v t r§ovskem l o k a l u , k jer je b i l Z aPcsIen kot pos lovod ja , p r e ­d a j a l potrošnikom. Dobiček J e seveda v t a k n i l v svoj žep. zaradi nedovol jenega načina Prodaje se je m o r a l zagovar ja t i ^ r e d sodiščem v R a d o v l j i c i . O b ­č i l i so ga na 20.000 d i n denar -n e kazni, plačilo stroškov k a -zenskega postopka i n povpreč-n i n o v znesku 3000 d inar jev .

D I V J I L O V E C

. ̂ N. z Jesen ic je svojo pre-5 ano lovsko strast tešil z d i v -

lovom. V ta namen si je m e d ^ t o m 1959 sam i zde la l lovsko p u -, 0 ter začel na škodo L o v s k e

div ^ne Jesenice pokončavati Jačino. Po ugotov i t vah orga-

. 0 v l judske m i l i c e je l an i i n v i j ^ a r j u letos u b i l i n si p r i t a ­ji tri vever ice i i i enega s rn j a -,'a' ki g a j £ us t r e l i l v va rs t ven i

z ° • Sodišče v Radov l j i c i ga je Pretirano lovsko strast, k i b i

0 kihko k r o t i l v o k v i r u l ovske -?? d ruštva, k a r pa n i hote l , obso-JJ na 18 dn i zapora i n 2000 d in

e n arne k a z n i . Razen tega bo ..°ral l o v sk i družini pov rn i t i

° d o v znesku 11.500 d in , seve­

da pa m u je sodišče odvzelo t u ­d i l ovsko puško.

P O S T R A N S K I D O H O D K I N I S O D O P U S T N I

V s amsk ih nase l j ih Železarne na Jesen icah se, žal, še vedno precejšnje število tamkajšnjih stanovalcev, posebno delavcev i z d rug ih r epub l ik , ob prostem ča­su izživlja s h a z a r d n i m i i g r am i . So p r i m e r i , k jer so stave p r i t a ­k i h i g rah precej v i soke . Z a r a d i tega niso r edk i po jav i , da ob ta ­k i h p r i l i k a h navdušeni hazarder -j i i zgubi jo celotne pre jemke, t a ­ko da j i m ne ostane n i t i za h r a ­no. Eden i zmed teh navdušenih kvar top i rcev je b i l tud i M . K . Z nič manj navdušenim hazar-der jem V . L . sta v drug i polo­v i c i lanskega leta večkrat i g ra la v samskem domu na Jesen icah hazardno igro »žandarja« za zneske od 1000 do 2000 d inar jev . K e r V . L . n i b i l p r i i g r i dovol j spreten je i zgub l ja l . Z a i g r a l je 84.000 d inar jev k i j i h je p r i s l u ­žil z de lom v Železarni. Strast po k va r t an ju pa ga n i m i n i l a , ampak je vedno znova s i l i l M . K . h k v a r t a n j u za vedno višje vso­te. K e r so igre za denar prepo­vedane, se je mora l M . K . zago­var ja t i pred sodiščem v Radov ­l j i c i . De janje je n a sodišču ske ­sano p r i zna l . Sodišče ga je ob­sodilo na 5 mesecev zapora po­gojno za dobo t reh let s pogo­jem, da v treh mesec ih vplača znesek 84.000 d in , k i ga je pr ido ­b i l s hazard i ran j em, v proračun. Plačati bo mora l tud i stroške kazenskega postopka i n povpreč-nino v znesku 3000 d in . V k ra t ­k e m se bo znašel pred sodiščem zarad i enakega kazn ivega de ja­nja tud i V . L . , k e r je za dejanje, p r i ka te rem je i m e l s icer i z gu ­bo, prav tako soodgovoren.

T E L E S N A K U L T U R A

Kdo be letos zmagovalec? r Pr ihodn jo soboto i n nedel jo,

12. i n 13. marca , bo v K r a n j u zaključni del ek ipnega nami zno -teniškega prvenstva S loveni je za moške. N a t em prvens tvu bodo sodelovale naslednje ek ipe : L j u b ­l j ana , Odred , I l i r i j a , M a r i b o r , Fužinar, »Part izan« Škofja L o k a , Mladost i n Tr i g l av .

Reči moramo, da bo letošnje prvenstvo v K r a n j u izredno za­n imivo . E k i p e se ne bodo bor i l e samo za naslov republiškega p r ­vaka , ampak tud i za vstop v zvezno namiznoteniško l igo. D i ­rek ten vstop v zvezno l igo bodo ime le prve t r i p las i rane ekipe.

Četrto i n peto p las i ran i ek ip i pa bosta mora l i še na kva l i f i kac i j e .

L a n i je republiško prvenstvo osvo j i la L jub l j ana . M o r d a se j i bo letos posrečilo spet ponov i t i l a n s k i uspeh, vendar ne tako l a h ­ko, ke r ima tokrat L j u b l j a n a resnega tekmeca v domačem T r i ­g lavu . 6j P r vens t vo je tokrat v o rgan i -£ zac i j i N T K T r i g l a va iz K r a n j a . 0 B o v s t ransk i dvo ran i S i n d i -g) ka lnega doma. V soboto bodo O i g ra l i od 8. do 13. ure i n od 16. 9) do 21. ure, v nedel jo pa od % 8. do 12. are i n od 14. do 17. m ure. -č

Kaj liliji IVfl Parita \Mi\ Predsedn ik društva S lavko V e ­

sel n a m je n a to vprašanje od ­govor i l tako le :

»Društvo deluje peto leto. Skupno imamo 95 članov, smo brez strokovnega kadra . Imamo neurejeno igrišče, nekaj pokva r ­jenega orodja, razen krogov, k i smo j i h k u p i l i nove, smo brez potrebnih rekv i z i tov , brez last­nega prostora i n končno m a n j k a nam množičnega športnega i n telesnovzgojnega udejstvovanja.«

»Kakšne p a so vaše možnosti za poživitev de la v društvu?

»Prva stvar, k i jo bo treba najpreje rešiti, j e to, da bomo m o r a l i čimprej osposobit i v od ­niški kader . Pop rav i t i pa bo tre­ba orodje i n k u p i t i nekaj nove­ga. Pomoč nam je ob l j ub i l a tud i šola v Predos l jah . Skupno s šo­lo bomo zgrad i l i ustrezno šport­no igrišče, k i bo takoj za šolo.

N a tem igrišču bo prostor za no­gomet, košarko, odbojko, a t l e t i ­ko \ \ še za nekatere druge športe.

K o bomo premost i l i te težave, se bo članstvo povečalo na več kot 300 članov, go j i l i pa bomo lahko vse športe i n tako našli m l a d i n i mesto, k i j i pripada,« je zaključil razgovor tov p r e d ­sednik .

-an V . .

Pred srebrnim jubilejem Plenice K o m a j 14 dn i nas še loči od

v e l i k i h planiških dogodkov. V do l in i pod P o n c a m i se bodo konec marca zbra l i skoraj v s i najboljši skaka l c i i z vse E v ­rope. Letos, kot vse kaže, naši skaka l c i ne bodo i g ra l i tako podrejene vloge kot na prejšnjih pr i r ed i t vah . To po­tr juje jo tud i zelo dobri re­zu l ta t i domačih skakalcev , k i so j i h letos dosegli na ra zn ih t ekmovan j i h v t u j i n i . K a k o potekajo pr ip rave skaka lcev za s rebrn i jub i l e j P lan i ce , nam je povedal zvezn i trener tovariš Klančnik.

»Letos so bi le p r ip rave z a ­rad i odličnih snežnih pogojev zelo dobre. S k a k a l c i so na snegu že od novembra , tako da so b i l i skoraj vs i konec decembra že v dobr i f o rmi . P r e d dnev i so se v s i k a n d i ­dat i zb ra l i na enotedenskem skupnem t ren ingu na 80-me-t r sk i skaka ln i c i . M i n u l o sredo so se v r n i l i domov, nekater i pa so odpotova l i v tuj ino na razne tekme. V p r i h o d n j i h dneh pa se bodo spet zb ra l i v

P l a n i c i , da se z z adn j im i tre­n ing i k a r najbol je p r ip rav i j o za letošnjo največjo smučar­sko pr i red i tev p r i nas.«

Z a n i m a nas, k o l i k o naših skaka lcev bo nastopi lo na 120-met rsk i skakalnici«

»Računam, da bo šlo preko mostička naše v e l i kanke okrog 12 skaka lcev . To bodo razuml j i vo sami izkušeni mojs t r i poletov, nastopi lo pa bo tud i nekaj mlajših.«

»Ka j pričakujete od naših skaka lcev na tej v e l i k i p r i r e ­d i t v i v Planici?«

»Upam, da se bodo z last i nekater i m l a d i skaka l c i , po­sebno pa še Jemc , Pečar, O m a n i n Šlibar v močni med ­narodni konkurenc i uve l j a v i l i tako kot doslej še nobeden naših skaka lcev na podobnih planiških pr i r ed i t vah . To še posebej ve l ja za Jemca , k i je prav v tem času, lahko re­čem, v življenjski formi.«

% Od 24. do 27. marca bo P l a -$ niča spet zbirališče naše t) mlad ine . Do l ino sedaj po-t* k r i v a debela snežna odeja % i n tako upamo, da bo tud i t) v času poletov, ob srebrnem g j ub i l e ju svetovno znane P lan ice , vse nared. J . J .

J

telovadile Svoj redn i l e tn i občni zbor je

ime lo pred nedavn im tud i teles-novzgojno društvo P a r t i z a n K a m ­na Gor i ca . N a n jem so kritično preg leda l i delo v pre tek l em le tu , poudar i l i pa so tud i uspehe. N a j ­

in a I i o g l a s i

prodam zaz id l j i vo parcelo 1

r i r , i i a t l ' Nas lov v og lasnem od-^ k u 841

l ik ' k o r n D ' e ^ z o 0 1 " 0 ™ ' n svor -3o ' K 2 * 1 v° 'ks\vagen, prvo in d r u -0 , b r u-šenje. prodam. Nas lov v ^ a s n e m odde lku 840

P r o d a m še dobro ohranjeno kuh in j sko pohištvo i n otroško postel j ico. Nas lov v oglasnem odde lku 84T

P r o d a m 150 k g semenske gra-horo. Sredn ja vas 55, Šenčur 843

P r o d a m 2 v isoko bre j i k r a v i i n peč za žganjekuharski 40 do 50-l i t r s k i kote l . Luže 29, Šenčur

849

Č A S O P I S N O P O D J E T J E

^ G o r e n j s k i t i n k "

- R E D A K C I J A

,Qlasa G o r e n j s k e "

razpisuje nas lednja de lovna mesta':

1. D V A S O D E L A V C A v uredništvu

f ° go j : dokončana srednješolska izobrazba, znanje s loven­ščine in vesel je do nov inarskega pok l i ca . K a n d i d a t i so l ah ­ko tudi začetniki.

2. S T F . N O D A K T I L O G R A F K A - tajnica redakci je

^°goj : administrativna a l i srednja ekonomska šola z z n a ­njem stenograf i je i n pe r f ek tn im znan j em stro jepis ja . Plača °<i 18.000 do 20.000 d inar jev .

3. Š O F E R J A M E H A N I K A B K A T E G O R I J E , k i b i " n e l veselje, <la se priuči f o torepor l e rskemu pok l i cu in da Postane dop isn ik G l a s a Goren jske .

Prošnje pošljite na tajništvo redakci je » G L A S A G O -P P N J S K E - - najpozneje do 25. marca. Nastop službe takoj a l i po dogovoru.

De l a v ska un i ve r za v K r a n j u razpisuje delovno mesto

T E H N I Č N E G A P O M O Č N I K A

s Pogoji :

' " ' m i l , / najmanj 5-letno prakso v gospodarstvu i n z ve­t j e m do izobraževalnega de la :

Plača po p r a v i l n i k u DU v K r a n j u od 20.000 do 30.000 din. _ Pr i jave spre jema De lavska un i ve r za v K r a n j u , s i n d i k a l n i dom.

Z A I I V A L A

Ob težki izgubi našega dragega očeta

J A N E Z A K N I I T C A

! • i skreno zahva l ju jemo vsem dobrim sosedom, so­rodn ikom, pr i ja te l j em m znancem, k i so ga spremi l i n ; i n jegovi zadnj i pot i , darovali vence in i z r ek l i sožaljt«. I;i.ren;i hva la tudi g. Ivanu P a v l i n u , dr. H r i -berniku in k o l e k t i v u Tovarne »Oven« .

Zgorn ja Besn ica , 7. marca 1900

Žalujoči Knifičcvi

P r o d a m tel ico, k i bo v štirinaj­st ih dneh te let i la i n prašiča, tež­kega 45 kg . Prebačevo 27, Šenčur

850

P r o d a m opremo za b r i v s k i sa ­lon. A n t o n Janžekovič, Šempe-trska 50, K r a n j 851

Prodan i seno in otavo. Straži-ška u l . 2 — na v r h u stopnic 852

P r o d a m več sto k i l o g ramov repe. N a k l o 42 853

P r o d a m nedograjeno hišo — za­betonirano ploščo in z os ta l im gradbenim mater ia lom, potreb­n im za dograditev. Lo j ze L u k a n , S t rah in j 23, N a k l o 854

P r o d a m zgodnj i k r o m p i r F r i -mele i n B l ed . Po l i c a 2, N a k l o 855

Opel - I tekord t ipa 1954, dobro ohran jen , prodam. Ogled p r i M e ­hanični de lavn i c i Markič, N a k l o

856 P r o d a m gume 550-600X16 eol­

ske. K e r n , t ax i , K r a n j 857 K u p i m manjši b rus i l n i stroj na

dve ko lu t i . K e r n , t ax i , K r a n j 858

Zaz id l j i v o parcelo v K r a n j u k u p i m . Ponudbe oddati v og lasni oddelek pod »Lepa lega« 859

K u p i m h l ad i l n i k za avto — rab­l j en a l i nov. Rok Jekovec , Z i g a -nja vas 41, Križe 860

K u p i m ročno gnojnično črpal­ko. F ranc Grošelj, G r a d , Ce rk l j e

861 K u p i m nekaj dobro ohran jen ih

p razn ih panjev »Znidaršičev«. Jože Sodn ik , Zg. Be l a 56, P r e d ­dvor 862

Prodam j e d i l n i bel i a l i semen­sk i k r o m p i r Cve tn ik , p r ipoznan z.i seme. Strahinj 61, N a k l o 863

O d d a m opreml jeno sobo z last­n i m vhodom i n n u d i m hrano upoko jencu, de l a vk i a l i delavci : . (Vstalo po dogovoru. Nas lov v oglasnem odde lku 864

Tovarniškemu de lavcu n u d i m stanovanje in hrano. Ostalo po doi 'ovoru. Nas lov v oglasnem odde lku 865

De l a vka , na 3 izmene, bi po službi pomagala v gospodinjstvu. P o n u d b e « oddati v oglasni odde­lek 866

Tovarniški de l a vk i n u d i m h r a ­no in stanovanje, ' l i b o j e 12. Smledn ik 867

Starejša ženska dobrosrčna i n vajena vsega dela, želi p r i t i k star i onemogl i osebi z lastno hišo v pomoč in strežbo. K r t i n a želja, da se j i odstopi ena sobica. P o ­nudbe oddati v oglasni oddelek pod »Kran j « 8 6 8

Uslužbenka išče prazno a l i Opremljeno sobo v K r a n j u a l i oko l i c i . Plačam za 1 leto vnapre j . Ponudbe oddat i v oglasni odde­lek

Iščemo gospodinjsko pomoč­nico takoj a l i po dogovoru. M r . P h . Lavička Zdenko , L e k a r n a , Tržič 869

K u p i m rabl jeno k u h i n j s k o gredenco. Z a v r l V a l e n t i n a , Zg . B i tn j e , p. Z a b n i c a 870

P r o d a m ma l inove sadike. J e ­zerska 126, K r a n j 871

k i n o

večji uspeh so l a n i dosegli v at­l e t i k i , saj je med n j i m i nekaj goren jsk ih prvakov . K o t ek ipe so sode lova l i na republiškem p r ­vens tvu Pa r t i z ana v Ce l ju , k jer so dosegl i nekaj pomembn ih uspehov. Seveda pa tud i v t em društvu n i man jka l o finančnih težav. P r edvsem je ve l i ko po­man jkan j e te lovadnega orodja, športnih r ekv i z i t ov i n igrišč. K e r niso i m e l i na razpolago mize za nami zn i tenis, niso mog l i letos organ iz i ra t i t rad ic iona lnega no­voletnega namiznoteniškega tu r ­n i r j a , k i bi b i l že tret j i po v r s t i .

Večletna pr i zadevanja m a r l j i ­v ih članov se bodo letos konč­no le uresničila z dode l i tv i jo zemljišča za letno telovadišče. U p r a v n i odbor je na svoj i zad­n j i sej i že sk l en i l , da bo d r u ­štvo v l e tnem času organ iz i ra lo

prostovol jno m lad insko delovno brigado, k i bo de la la p r i g rad­ben ih de l ih na novem igrišču. Pričakujejo pa, da j i h bodo f i ­nančno podpr la sosednja podjet­j a i n občina.

M a

REPUBLIŠKO P R V E N S T V O V S A N K A N J U

Pre tek lo nedeljo. 6. marca , so se na republiškem prvens t vu v B o h i n j u pomer i l i tud i sankači. N a 800 metrov dolg i prog i z Rov -tar ice je nastopi lo oko l i 80 tek­mova lcev i z K r a n j a , Radov l j i ce , B o h i n j a . Idr i je , Tržiča, Begun j i n z Jesenic . Re zu l t a t i : člani — A r h (Begunje) 4:35,6: članice — Strgar (Begunje) 5:04,0; m l a d i n c i - M e d j a (Bohinj ) 4:58,0; m l a d i n ­ke - Ta l a r (Bohinj ) 5:14,0; dvo­sedi — Teran-Cesen (Tržič) 2:29.5.

Jesenice » R A D I O « : 10 i n 11. marca ameriški ba r vn i f i lm » D A N , K O S O D E L I L I O T R O ­K E « .

Jesenice » P L A V Z « : 10. i n 11. marca angleški f i l m »UREZI N J E N O I M E S PONOSOM«.

Dov je : 10. marca jugos lovansk i ba r vn i c inemaseope f i l m » S A M « .

B l e d : 11. marca ob 20. ur i ame­riški ba r vn i c inemaseope f i lm » M O Ž V S I V I OBLEKI « .

Radov l j i c a : 10. i n 11. marca ob 20. u r i ameriški ba r vn i c inema­seope f i l m »ZBOGOM OROŽJE« po r omanu E . Hem ingwaya . Z a ­radi i z redne dolžine f i lma so cene vs topn icam zvišane.

K r o p a : 10. marca ob 19.30 i ta ­l i j ansk i ba r vn i f i l m »ODISEJ« .

K r a n j » S T O R Z l C « : 9. marca ob 10. u r i mat ine ja f rancoskega f i lma » L ISBONSKE N O C l « ; 10. i n 11. marca ob 10. u r i mat ine ja f rancoskega barv. f i lma »SLEP I P O T N I K « ; 9., 10. in 11. marca ob 16., 18. i n 20. u r i p r emie ra ame­riškega barvnega cinemaseope f i lma » M L A D A K R A L J I C A -E L I Z A B E T A I « .

Stražišče » S V O B O D A « : 9. mar ­ca ob 18. in 20. u r i f rancosk i f i lm »L ISBONSKE NOCl « .

P r i m s k o v o » T R I G L A V « : 10. marca ob 18. in 20. ur i f rancoski f i lm »L ISBONSKE N O C L T *

Škofja L o k a » S O R A « : 11. mar ­ca angleški c inemaseope f i lm » I N T E R P O L « .

Domžale: 11. marca ob 20. u r i ameriški barvn i f i l m » N E V I D N O OBSOJEN«.

g l e d a l i š č e

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Petek, 11. marca ob 10. u r i Rose B u d j u h n : D V A N A J S T P O R O T N I K O V — red I skra . — O b 20. u r i Rose B u d j u h n : D V A ­N A J S T P O R O T N I K O V — red p r e m i e r s k i .

Vs topn ice prodane za ome­njeno predstavo dne 15. j a ­nuar ja 1960 je zamenja t i p r i gledališki b laga jn i .

Pravni nasveti L. F. Boh in j ska B i s t r i c a Vprašanje: Stanujete p r i b r a ­

tu, k i je las tn ik hiše. Z a n i m a vas, a! i dobite nadomest i lo za povečano stanar ino v denar ju a l i v bon ih .

Odgovor : Po p r v e m ods tavku 2. člena Uredbe o izplačevanju nadomest i l za povečano s t ana r i ­no (Ur. l ist F L R J , št. 48/59) p r i ­pada nadomest i lo za povečano stanar ino v bon ih osebam, ka te -družJnskega člana se ne šteje odnos med brat i . K e r je v v a ­šem p r i m e r u brat l as tn ik hiše, v a m pr ipada nadomest i lo v de­nar ju .

O. M . Mo j s t rana Vprašanje: P r e d t remi let i ste

se ločili od svoje žene. P o raz­vez i zakonske zveze ste isto zo­pet obnov i l i . Z oz i rom na otro­ke b i sedaj radi u red i l i ponovno zakonsko zvezo s svojo ženo in vas zan ima, kaj vam je nap ra ­v i t i .

Odgovor : Po 52. členu Zakona o zakonsk i zvez i (Ur. l ist F L R J , št. 29/46) se v razve l j av l j en i z a ­konsk i zvez i r o j en i o troc i s m a ­trajo kot zakonsk i . Ce n a m e r a ­vata obnov i t i zakonsko zvezo, boste isto m o r a l i ponovno s k l e ­n i t i , ker je vaša poprejšnja pa pravnomočni sodb i razve l jav ­l jena.

P. J . Goren ja vas Vprašanje: V podjet ju ste b i ' i

zaposleni preden ste odšli na o d . s'uženjc vojašk^a roka . Po od ­služitvi ste se z-ejei zapos l i l i pr i prejšnjem delodaja lcu in vas zan ima, a l i v a m pr ipada v l e ­tošnjem letu l e ln i dopust.

Odcovo r : P o 30. členu Zakona o de l o vn ih razmer j ih (Ur. l i s t

n e z g o d e

A . M . iz S rakove l j se je v službi vseka l v sredinec des­ne r oke ; M . N . . i z K r a n j a je po­voz i l motor is t in j r a n i čeio; A . K . i z G o l n i k a s i je p r i p a d ­cu z l o m i l desno nogo; A . P. i z K r a n j a se je p r i s ekan ju d r v vsekal v palec desne roke.

F L R J , št. 53/57) se čas, k o je b i l delavec v de l o vnem razmer ju preden je odšel k vo j akom, šteje v de lovno dobo za pr idob i t ev p rav i c do letnega dopusta , če stopi v de lovno razmer je na jpo­zneje v 30 dneh , k o je odslužil vojaški rok.

D. J . Se lca

Vprašanje: Hišni svet št. 123 K r a n j ima hišno št. 12 in 13, k i sta v hišnem svetu. V hiši št. 13 je l oka l , s t ranka , k i je p ravn i dedič, pa n i vključena v hišni svet. Sedaj ste pred vo l i t v am i v hišni svet i n bi rad i vključili to s t ranko v hišni svet.

Odgovor : K o t je iz dopisa ra z ­v idno , je hiša št. 13 last sploš­nega l judskega premoženja i n ima s t ranka prav ico do uporabe stanovanja . Zato ne v i d i m o no­benega pravnoga raz loga, k o l i ­ko r se s t r anka s t r in ja , da se ne bi vključila v hišni svet.

Z. J . K r a n j Vprašanje: Imate 1 ha i n 20

arov zemlje . Z em l j a je v IV . k a ­tegori j i i n plačujete davek letno 6.000 in občinsko doklado v v i ­šini 19.000 d in , k a r se v a m pa zdi preveč i n b i rad i vede l i , če je to prav i lno .

Of lgovor: Višino občinske do-k lade od kmet i j ske dohodnine predpiše pr i s to jn i občinski l j u d ­s k i odbor z od lokom. Ce s m a t r a ­te, da je prev i soko odmer j en ob­činski davek, v opravičenem p r i ­meru lahko pros i ta za znižanje.

J . M . B l e d Vprašanje: Z a n i m a vas, a l i

v a m pr ipada kot snahi denar a l i boni za povečano stanar ino.

Odgovor : V s k l a d u z 2. čle­n o m Uredbe o izplačevanju n a ­domes t i l za povečano stanar ino (Ur. l i s t F L R J , št. 48/59) p r i pada nadomest i lo v tbomih osebam, k i so ožji družinski člani l as tn ika al i solastnika s-l.unovan.ja. Z a ožje družinske člane se štejejo otroc i , zakonec i t d . K e r je mat i moža las tn ica s tanovanja , p r i ­pada v a m nadomest i lo v denar ­ju vašemu možu pa nadomest i lo v bon ih .

Sreda, 9. marca 1$

Z A N I M I V O S T I OD V S E P O V S O D • H i m n i LOVČEVA HČI R A Z S T A V A P I V A V L O N D O N U

O d 3. do 7. oktobra letos bodo v L o n d o n u v razs tavn ih prosto­r i h zgradbe O l v m p i j a p r i p r a v i l i mednarodno razstavo p i va . T u bodo pr ikazane vse de javnost i v i n d u s t r i j i p i v a po svetu.

ELEKTR IČNA K L J U Č A V N I C A

E l e k t r o n s k i s t r okovn jak i U p r a ­ve za atomsko energi jo v V e l i k i B r i t a n i j i so v zadn jem času i z ­de la l i ključavnico, k i de luje s pomočjo električnega toka. T a ključavnica i m a dvanajst gumbov i n i m a to prednost, da je noben v l omi l e c ne more odpret i , ke r takoj sproži a l a r m n i zvonec.

E L E K T R O N I K A V ČEBELARSTVU

N e k i b r i t a n s k i čebelar je i z ­našel e lekt ronsko napravo , k i točno 15 dn i opozor i čebelarja na rojenje čebel Tako je precej laže na j t i mat ico , medtem ko jo je treba v naspro tnem p r i m e r u i ska t i tud i po več ur.

»RADIJSKE B L A Z I N E «

N e k a l en ing ra j ska tovarna električnih aparatov je pred ne­d a v n i m začela i zde lovat i posebne b laz ine — zg lavn ike — k i naj b i prišle posebno prav b o l n i k o m , a l i pa t i s t im , k i zvečer rad i dolgo poslušajo r ad i j sk i p rogram, pa ne spijo sami v sobi . V takšni b l a z in i je vgra jen m i n i a t u r n i t ranz i s to rsk i r ad i j sk i aparat za poslušanje kra jevne i n močnej­ših bližnjih r a d i j s k i h postaj. R a ­d i j s k i aparat v b l a z i n i i g ra zelo t iho , tako da ne mot i n ikogar i n da ga sliši samo t i s t i , k i ga ne­posredno posluša. >

36 T E L E F O N S K I H R A Z G O V O R O V H K R A T I

N o v i t ransa t lan tsk i podmorsk i kabe l , k i so ga pred k r a t k i m spus t i l i v promet, omogoča h k r a t i 36 t e l e fonsk ih razgovorov po en i sami žici, k i je debela samo t r i m i l ime t r e .

N O V A V R S T A J E K L A

Novo vrsto j ek l a , k i je dobi lo ime straks, so i zde l a l i v l abora ­t o r i j i h neke ameriške tovarne k o v i n . J e k l o je sedemkrat moč-nej e i n trajnejše od dosedanj ih najboljših vrst , lažje je i n bolje vzdrži v i soke temperature .

P L A S T I Č N I T R A N Z I S T O R J I

V Sov je tsk i zvez i so i zde la l i t ranz is tor je iz plastične snov i , k i so j i m doda l i p rah germani ja . T i t ranz is tor j i so boljši od doseda­n j i h , ker j i h lahko izde luje jo v vseh ob l i kah , razen tega pa so cenejši i n trajnejši. Sedaj delajo poskuse za izde lovanje plastič­n i h t ranz istor jev , k i b i l ahko sp r e j ema l i rad i j ske va love vseh dolžin.

POTN IŠKO L E T A L O -2000 K I L O M E T R O V N A U R O

V V e l i k i B r i t a n i j i namerava jo zg rad i t i nadzvočno potniško le­talo. Nekate re br i tanske t v rdke

P R V A Z A S E B N A A T O M S K A C E N T R A L A V Z D A

P r e d nedavn im so v mestu Monroe v M i c h i g a n u ( Z D A ) zgrad i l i prvo atomsko centralo, k i je zasebna last nekega pod­jet ja. Ta bo i m e l a zmogl j ivost 100.000 k W i n bo pričela p r edv i ­doma obratovat i konec letošnjega leta.

NAJVEČJA E L E K T R A R N A S P L I N S K O T U R B I N O

V jugovzhodn i Švedski so te dn i uspest i l i v pogon največjo e lektrarno s p l i n s k i m i t u rb inam i . Moč te e l ek t rarne je 40 mega vatov. Z g r ad i l i pa sto ja dve švedski podjet j i .

A M E R I K A N C I B O D O I Z D E L A L I P R V I N U K L E A R N I R E A K T O R

N A A N T A R K T I K I

Združene države A m e r i k e na ­merava jo na A n t a r k t i k i zgrad i t i t r i nuk l ea rne reaktor je . T i reak­tor j i bodo p rav gotovo da l i ce­neno energi jo t emu ledenemu kon t inen tu .

T O K I O B O I M E L L E T A 1970 12,270.000 P R E B I V A L C E V

Po oceni statističnih podatkov predv ideva jo , da bo i m e l Tok i o le ta 1970 12,270.000 preb iva lcev . V začetku j anuar j a letos je ime l Tok i o že 9,166.956 preb iva lcev . J

Riše Milan Patist*

85.

Boštjan se je n a m e n i l na S leme v svoj stan. Z nočjo je p r i ga z i l v gol icavo. H l a d e n mo lk noči ga je p o m i r i l . Mesečina je l i l a v s r eb rn ih c u r k i h v škarjasto pečevje. N a Z m u l u , k j e r je k a k o r skrčena r oka u m i r a ­jočega starca mo l e l nad prepad i v i h a r n i , okleščeni macesen, se je us tav i l . B i l o m u je, k a k o r d a čuti zavetje očeta. Sovraštvo i n s la po življenju sta se spros t i la v n j em k a k o r d i v j a povodenj i n spet p r iha ja l a v strugo. »Majhne so vse te s t va r i . S e l b om po svoje i n m i m o njih,« je m i s l i l . Zag l eda l se je v Os t r i v r h . Zaželel s i je boja z goro.

86. P r e spa l je v koči i n k u r i l vso noč. Sonce

ga je našlo razkoračenega pod p i ramido t r iko tne gore. S tena je vab i l a i n ga odb i ­j a l a . Domača m u je b i l a i n tuja. S pogle­d o m je t i pa l preko kaminov , po l ic , k sve t l emu v r h u . H o t e l je spoznat i njeno skr i vnos t . Spopade l se je s s t rmino . Rog l j i derez so hrs te l i v led. N a okovano pal ico se je op i ra l . P r e p a d i so ras t l i . Radost bo ja se je mešala s tesnobo. Zda j je b i l sam z goro i n svojo močjo, s pogumom, s t ra ­h o m i n vol jo , d a hoče i n m o r a p r i t i na v r h . U r e so tekle , g lob ina je rast la , pogled prot i v r h u pa so zap i r a l i p rev i s i i n strehe.

87. V p rev i snem k a m i n u se je zaplezal-

N i h a l je med ogabnim prepadom, od kod^ bi pade l nekaj sto metrov naravnost v

melišče. Krči so ga p r i j ema l i v roke '"j ra zum ga je s va r i l , na j odneha. O d nek«"1

sta p r i p l a va l a d va k roka r j a , črna grobatt 8 ' Slišal je n jun hreščeči » k r e « in šel e S

k r i l , ko sta krožila oko l i njega. Šele, %° se je pr i go l ju fa l skoz i trebušasti prevj* se je otresel more, k i se ga je pri jem^* ' Po tem je k m a l u dosegel greben. Oster i * b i l i n prepaden, tak, da ga je zdelo*'* skra jno počasi, jahaje. S t r m i n a se je seo« pognala naravnost v n e l ).

m

V . .

Zadnje vesti B r u x e l l e s , 8. maiv,.*. Glas i l o be l g i j sk ih soc i a l i ­

stov »Peuple « komen t i r a ne­davne iz jave de G a n i l a v A l ­žiriji. M e d d r u g i m poudar ja , đa te iz jave ustvar ja jo m u ­čen vt is i n pomeni jo osnovo za nadal jevanje te zadnje vojne 20. stoletja. Po mnen ju l ista so samoodločbo ponud i l i Alžircem samo zato, k e r so upa l i , da jo bodo u p o r n i k i odk l on i l i .

N e w D e l h i , 8. marca . Iz dobro obveščenih krogov

se je zvedelo, da bo premie r N e h r l u ob i ska l Sovjetsko zve­zo s red i maja . P r edsedn ik i n ­d i jske v lade bo pred t em 30. a p r i l a odpotova l v L o n d o n na konferenco šefov v lad b r i t an -

O b i ­ske skupnos t i narodov, s k a l bo tud i F ranc i j o .

N i k o z i j a , 8. marca . T u upajo, da se bo ta te­

den pokazalo , če je mogoč kak sporazum med predstav­n i k i C i p r a i n državnim pod­sekre tar jem v b r i t anskem z u ­nan jem m in i s t r s t vu A m m e r v -j em. V k o l i k o r b i do spora­z u m a prišlo, b i ver jetno t a ­koj razg las i l i c ip rsko neod­visnost. Danes sta se nadškof Vlakar ios i n A m m e r v j i ponov­no sestala.

Tok io , 8. marca . Japonsko zunanje m in i s t r ­

stvo je sporočilo, da bo za-hodnonemški kanc l e r Ade -nauer ob i ska l 25. marca J a ­ponsko. N a J a p o n s k e m bo ostal do 1. ap r i l a . S tem bo v r n i l obisk j aponskemu pre­m i e r u Kišiju.

o d i c

V laboratoriju za pomorska raz­iskovanja na univerzi v Miami ju (Florida), pe ukvarjajo s poskusi, k i bodo omogočali uporabo radarja za meteorološke napovedi. Radar bo zapisoval deževne kaplje kot tudi razne druge vremenske nepri­l ike. Dež ustvarja neke vrste zave­so, od katere se odbijajo oddajni valovi in se vračajo kot odmevi. Na ekranu se dež pojavlja kot svetla bliskajoča toč'ka: katere in ­tenzivnost je odvisna od jakosti dežja. Posebni fotografski aparati neprestano snemajo slike, k i ise draga za drugo menjajo na ekranu radarja. Z analizo teh fotografij in drugih podatkov, dobljenih s po­močjo radarja, meteorologi lahko

določijo kraj kjer dežuje, smer premikanja deževnih oblakov, hit­rost premikanja iO množino dežja.

V dveh urah čez Atlantik

V e l i k a B r i t a n i j a išče par tner ja , da b i skupno z n j i m zgrad i la l e ­talo, k i b i prelete lo A t l a n t i k v dveh urah . Ponudbe so že po­sla l i Združenim državam A m e r i ­ke i n F r a n c i j i . Predv ideva jo , da j i h bo to letalo ve l ja lo oko l i 10 mi l i j onov funtov ster l ingov.

^ S o d o b n a p i s a r n a " -koristna revija

»Sodobna pisarna«, r ev i j a za rac iona l i zac i jo i n mehanizac i j o pisarniškega pos lovanja je moč­no razširjena, čeprav izhaja šele drugo leto. N j ena vsebina je zelo bogata i n izredno poučna. K l j u b t emu, da še n ima t rad i c i j , je za ­n i m i v a , k a r l ahko vsakdo , k i je doslej še n i pozna l , oceni iz zad­nje dvo jne številke, k i je izšla pred dnev i . V tej številki je več z a n i m i v i h sestavkov o sodobni

že proučujejo posamezne načrte, u red i t v i pisarniškega pos lovanja , da b i i zde la l i letalo, k i bi letelo Ze lo poučni so ses tavk i o n a -2000 k i l omet rov na uro . činu dela pisarniških uslužben­

cev pa tud i v o d i l n i h u p r a v n i h kadrov .

Z a t iste ve l ike gospodarske or ­ganizaci je , k i še n imajo ure je ­nega dak t i l ob i r o j a kot posebne de lovne enote, je v tej številki s icer k ra tek vendar poučen se­stavek o pomenu te enote za vsako dobro pisarniško pos lova­nje.

O m e n i m o naj še d va z a n i m i v a sestavka iz zgodovine s lovenske stenograf i je i n sestavek »Prenos s lovenske stenograf i je na hrva t ­s k i i n s rbsk i j ez ik« . Ribiška sreča

A V sredo, po pustu, mc je t° daljšem času pot spet zanesla 11

Jesenice. Med vožnjo z osebnih avtomobilom pa sem se moral'" Podbrezjah ustaviti. Gospodih' od daleč sem že slutil, da so tje' razpoložene, so se postavile c t

cesto. »Prosimo vas, stopite ve"' da vam še me eno nataknemo " vaše bodice,* so vpile kar dl*l, čez drugo, potem pa so špecati: »Blejske peke je pust W*? pobodel, da bomo v PodbretF1

danes ves dan vsi brez kruha , n

peciva.* — No, ker kruha res nl' sem imel pri sebi, jim z M1"' nisem mogel postreči. Na pot P* mi je dala moja ljuba Marja«? nekaj fancatov, ki pa sem r. z velikim veseljem razdelil f otroke, ki so se bili zbrali za žen­skami.

A Ker bom vsak čas stopil * abrahamova leta in sem že z e

blizu upokojitvi, mi ne zamen1*-' če imam že dlje grdo navado, & povsod, kamor pridem, naj?re-zaidem v gostilno. "Tudi na f*f\, nicah sem jo zato najprej ma>"" v Delavsko uslužbensko Kazina. V precej velik pr°^°\ sem se gosposko vsedcl za eno 'z' med dvajsetih miz. Razen rnen

so bili takrat v lokalu še ^ i r l

gostje. Lačen in žejen sem bil, za

sem nestrpno čakal natakaric0- . • je prišla, sem ji v največji naZ \ povedal željo, nadvse vljuden 0

govor, pa me je presenetil: *' t zešna, oprostite, pri šanku )e , naval, da mc bodo nahrulih' ^ bom še jaz zaradi vas sitnarit • Potem pa je še dodala: *Ce

vam ne mudi, pa kar malo P dite.*

Vaš Bodo***

K M I C A s i m o v

42 eklene kletke »Za boga, Bale.v. kod hodiš?« B a l e v je skomi/.ni l I r amen i i n r e k e l : »Ka j hočemo? K j e je

nočna izmena?« Po t em pa je v i d e l , da je v u radu še ena oseba. Bre z i z ra zno je r e k e l : »Dr. Gerr igel ! « S i vo l as i robotičar se je ne jevo l jno o b r n i l i n se lahno p o k l o n i l .

»Veseli me ,da vas zopet v i d i m , gospod Balev.« K o m i s a r je premes t i l naočnike i n pogledal Ba l eya . »Vse

osehje je na zasliševanju, podpisuje jo iz jave. I ska l sem te, da b i b i l skora j znore l . Čudno se m i je zdelo, d a te ni.«

»Ke r m e n e ni bilo?« je poudar jeno vprašal Ba l e v . »Tudi druge sem i s k a l . To je n a p r a v i l nekdo i z Odseka In

t i s l i nekdo bo ta svoj račun tud i plačal. Kakšna strašna zmeda ! Kakšna strašna, s t rahotna zmeda!«

D v i g n i l je roke, kot d * b i se hotel pred nečim zaščititi, potem pa se m u je pogled us tav i l na R. Danne lu .

Ba l e v je sarkastično p o m i s l i l : prvič gledaš /daj Danee la v obraz . L e dobro poglej , J u l i u s .

K o m i s a r je zadržano r eke l : »Tudi on bo mora l podpisat i iz javo. Ja z sem jo tud i mora l . Jaz! «

Ba l e v Je r ek e l : »Poslušaj, komisa r , s i prepričan, da R. S a m >iy ni končal preprosto zaradi defekta? K a k o veš, da ga je nekdo namenoma uničil?«

K o m i s a r se je trdo vsedel . »Vprašaj njega,« je r eke l i n po­kaza l na dr . G e r r i g e l a .

Dr . ( i e r r i ge l se je odkašljal. »Ne v em, k a k o naj začnem, gospod Ba lev . V i d i m , da ste presenečeni, ke r me v id i te tu.«

»Nekoliko že,« je odgovor i l Ba l ev .

»Pa, ni se m i mud i l o nazaj v VVashington in moj i ob i sk i Ne\v Y o r k u niso tako pogosti , da si ne bi želel daljšega b i van ja tuka j . A bi lo je še nekaj važnejšega: ime l sem občutek, da bom zagrešil k r i m i n a l , če bom zapus t i l mesto in ne b i še enkrat poskus i l , če ne bi p ros i l za dovol jenje , d;» še enkrat a n a l i z i r a m vašega lepega robota, k i ga imate , k a k o r v i d i m , s seboj.« Nadvse pr i j a zno je pogledal robota.

Ba l e v se je nemi rno p r e m a k n i l . » Z a l m i je, toda to ne bo mogoče.«

Robotičar je b i l razočaran. »Morda kasneje?« Ba l e v n i odgovor i l ne da, ne ne. Dr . G e r r i g e l je nada l j eva l : »Kl ical s em vas, pa v s n isem

mogel naj t i i n nihče m i n i vede l povedat i , k je ste. Vprašal sem komisa r j a i n pros i l me je, naj p r i d em v štab i n vas tuka j po­čakam.«

K o m i s a r m u je h i t ro vpade l v besedo. »Misli l sem, da bo tako najbol j prav . Vede l sem, da si i s k a l tega človeka.«

Ba l ev je p o k i m a l . »Hvala . « Dr . G e r r i g e l je r eke l : »Na nesrečo je mo ja pilica-vodič od­

povedala , a l i pa sem morda v h i t r i c i napačno ocen i l njeno t em­peraturo. Dejstvo je, da sem na pot i zašel i n pr ispe l v neko ma jhno sobo . . . «

K o m i s a r ga je spet p r e k i n i l . »Prišel je v eno izmed foto­g ra f sk ih sob. Li je.«

»Da , « je r eke l dr . G e r r i g e l . » In tam je b i l a na t l eh neka f i gura , k i je očitno b i l a robot. Po k r a t k e m preg ledu sem ugo­t o v i l , da je nepopravljivo d eak t i v i r an . Mr t e v , b i l ahko r e k l i . In ni bi lo težko ugotov i t i v z r oka deaklivizacijc.«

» K a j ? « je vprašal Bale.v. » V robotov i desn i roki,« je nada l j eva l dr. G e r r i g e l , »se je

nahaja la s i ja jna jačasta ob l i ka z m a l i m okencem ob st ran i . T a predmet m u je b i l nas lonjen na glavo, k a k o r da hi zadnje robo-tovo oprav i l o b i lo prav to dot ikan je glave. V rok i je držal a l f a -razpršilec. M i s l i m , da veste, ka j je to?«

Ba l ev je pok ima l . N i potrebova l ne s lovar ja in ne priročniki s številnimi podobn imi apara t i , saj je op rav i l tečaj f i z ike . B i l a je to pravzaprav svinčena cev, k i je ime l a po dolžini ozko lukn jo , na njenem dnu pa je b i l droben košček plutoni jeve so l i . V r h cev i Je b i l pokr i t z okencem iz micae tvar ine , k i le b i la porozna KI a l fa drobce. V smer i tega okenca ie žarcila močna radiaei ja.

Alfa-ra/.pršilec so pogosto uporab l j a l i , verklar ne za uniče­vanje robotov, vsa i legalno ne.

Ba l e v je r eke l : »Naprava je b i l a prav gotovo obrn jena k g l i v i . «

Dr. Ge r r i g e l je r eke l : »Da. In cel ice n jegov ih poz i t ronsk ih možgan so bi le v h ipu deak t i v i rane . Nas ta la je, da rečem tako, t r enutna smrt.«

Ba l ev se je o b r n i l k b l edemu komisa r ju . »A l i se n i z m o t i l ' Je b i l tist<» r<"s -•Ifa-ra/pršilec?«

K o m i s a r je p r i k i m a l i n našobil debele ustnice. »Brez aXOi<l', Števci so ga zabeležili na da l javo deset korakov . F i l m z » f 0

graf i je je b i l popo lnoma zasenčen.« V i d e t i je b i lo , da premišljuje, potem pa je hitro

»Dr. G e r r i g e l , bo j im se, da boste mora l i ostati v mestu vsaj dn i , da bomo zap isa l i vašo iz javo. D a l vas bom pospremit i v s° U p a m . da vas ne bo mot i lo , če boste pod stražo?« ,,,

Dr . G e r r i g e l je nervozno r eke l : »Mislite, da je to po t rebo 0 ' »Varneje je. Dr . ( Ierr ige l se je

Danee lom, in odšel. ves /meden, r okova l z vsemi , celo *

iccr K o m i s a r ie globo v z d i h n i l . »Najbol j me peče to, L«J 0 , J|2|

je to naprav i l nekdo i zmed nas. Nihče od zunaj pe bi P r l ' S prav v Odsek, da b i u b i l robota. T u d i zunaj je dovo l j robot<> En to je mora l bi t i nekdo, k i je i m e l dostop do aira-razprš' 1^ •

R. Danee l ie spregovor i l in slišali je b i lo , kako njegove h I a ( 1

in monotone besede prekr i va jo komisar j ev razbur jen i glas. v ° sal j e : •A l i obstoj i kak motiv za ta umor?« .,,

K o m i s a r ie pogledal It. Daneela / očitnim odporom. P " . pa je spet o d v r n i l pogled od njega. »Tudi m i smo l judje. M«- s"

Se spominjaš, L i , | C da B* da tudi po l ica j i ne mara l o robotov tud i ti n is i maral?«

» To je preslaboten mot iv za umor,« ie reke l R. Daneel »Ne , « se je odločno s t r in ja l Ba lev . » T o n i umor,« le reke l k o m i v i r .

Držimo se legalnih Izrazov .Nesreča i< v Odseku . Ce bi se /godilo k j e r k o l i drugje, ne bi bi lo nič Tako pa bo nastal i/, tega prvorazredn i skanda l . L l jeJ

• Res?« . -Kdaj si zadnjič v ide l R. Samtny.ja?< Bale.v je r eke l : »R. Danee l je govor i l /. R. S a m i m i « " 1

kos i lu . Ce se ne mot im, je hi lo (»krog 13.30. O n nama je 1 1 , 1

da sva se pogovarja la v tvo j i p i sarn i , komisar.« » V moj i p isar i l i ? Zakaj?« »Hotel sem se pogovor i l i /. It. D a n c c l n m na varnem

n i bi lo , pa je bi lo najbol je, da sva uporabi l ;* tvojo p isarno ' ^ »Ra/.uniem.- K o m i s a r je nejeverno poi- ledal. • n i spra

naprej . »Tore j ga t i nis i vider.'..

\ c , ampak slišale sem njegov glas eno uro kasneje.« »Si prepričan, da je b i l on?« »Popolnoma,« » l o je bi lo torej okrog 11.30?«

i'o je poškodba i m o X i ^ v tem, ker se je *tf 0 '

T«'