pasti v diagnostiki in obravnavi celiakije · pasti v diagnostiki in obravnavi celiakije doc. dr....

Post on 02-Sep-2019

4 Views

Category:

Documents

0 Downloads

Preview:

Click to see full reader

TRANSCRIPT

Pasti v diagnostiki in obravnavi celiakije

doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.

Klinika za pediatrijo

Univerzitetni klinični center Maribor

Maribor, 24. 11. 2018

1

• uvod

• smernice

• diagnostične metode

• klinična slika

• serologija

• histologija

• genetika

• skupine s tveganjem

• sledenje

• zaključek

Pregled

Uvod

Celiakija – definicija

• sistemska reverzibilna avtoimuna bolezen

• genetska predispozicija (HLA DQ2/DQ8)

• gluten (pšenica, rž, ječmen, oves?)

• tanko črevo (atrofija resic, hiperplazija resic, povečano

število IEL – klasifikacija po Marshu)

• kompleksna imunologija

• T-celični odgovor

• serologija (EMA, t-TG, d-AG)

Smernice

Diagnostične smernice

Klasične smernice - ESPGHAN 1969• zlati standard

• biopsija tankega črevesa – tkivna diagnoza celiakije

• 3 biopsije

Revidirane smernice - ESPGHAN 1979

• 1 biopsija

• serološki označevalci (AGA, kasneje tudi EMA in t-TG)

Nove smernice - ESPGHAN 2012

• serološki označevalci (t-TG, d-GP, EMA)

• HLA tipizacija

• biopsija morda ni potrebna v vseh primerih

Diagnostične smernice

Smernice ESPGHAN

Redefinicija bolezni

• immunološko pogojena sistemska bolezen

• predominantni znaki avtoimunosti

• povzročena z glutenom (žita)

• gluten in sorodni prolamini

• tipična genetska predispozicija

• HLA DQ2 ali DQ8

• dve skupini bolnikov

Smernice ESPGHAN

Dve skupini

1. otroci in adolescenti s simptomi

2. skupine s povečanim tveganjem

sorodniki v prvem kolenu

deficienca IgA

Druge avtoimune bolezni

DM tip 1

Tiroiditis

Avtoimuni hepatitis

Kromosomske nepravilnosti

Downov sindrom

Turnerjev sindrom

Williamsov sindrom

Smernice ESPGHAN

Smernice ESPGHAN

Pasti

Celiakija – diagnostične zamude

13,9

5,4

11

1

13,2

10

1

9,7

12

10

1,6

5,15

0,68

2

0 2 4 6 8 10 12 14 16

Davidson et al. Can Fam Physician. 1992 (960)

Lankisch et al. Z Gastroenterol. 1996. (408)

Green et al. Am J Gastroenterol. 2001. (1138)

Rashid et al. Pediatrics. 2005. (168)

Gray et al. BMC Health Serv Res. 2010. (788)

Rodrigo-Sáez et al. Rev Esp Enferm Dig. 2011. (144)

Rodrigo-Sáez et al. Rev Esp Enferm Dig. 2011. (43)

Norström et al. BMC Gastroenterol. 2011. (1031)

Pulido et al. Can J Gastroenterol. 2013. (5912)

Fuchs et al. Scand J Gastroenterol. 2014. (825)

Biagi et al. PLoS One. 2014. (185)

Navalón-Ramon et al. Semergen. 2016. (65)

Navalón-Ramon et al. Semergen. 2016. (41)

Vavricka et al. Dig Liver Dis. 2016. (1689)

Celiakija – diagnostične zamude - CE

Rižnik P, et al. ESPGHAN 2018.

Prvisimptomi

diagnozaPrvi obisk pri pediatričnem

gastroenterologu

diagnostične zamudemediana 8mpredšolski 6m

šolski 9m

mediana 6mpredšolski 4m

šolski 6m

mediana 1mpredšolski 1m

šolski 1m

Celiakija – diagnostične metode - CE

3.3%

delay > 4y!!!(84.6% girls,

age 12y)

Rižnik P, et al. ESPGHAN 2018.

Kje/kaj je problem?

Znanje/osveščenost

7,4%

22,1%

17,4%

7,1%

13,3%

9,5%

23,3%

Milyen gyakori a coeliakia Európában?

1/5000-10.000

1/1000-5000

1/500-1000

1/200-500

1/100-200

1/50-100

Nem tudom.

Znanje/osveščenost

63,8%

24,4%

94,4%

6,9%

54,4%

3,1%

33,8%

15,6%

2,5%

31,3%

16,3%

6,9%

35,0%

13,1%

19,4%

33,1%

0,0%

20,0%

40,0%

60,0%

80,0%

100,0%

Avt

oim

uni tiro

iditis

Ato

pijs

ki derm

atitis

Pri

sotn

ost

celia

kije

v o

žjem

soro

dst

vu

Cis

tičn

a fibro

za

Slad

korn

a bole

zen t

ip 1

Slad

korn

a bole

zen t

ip 2

Kro

nič

na

vnetn

a čr

eve

sna

bole

zen

Ast

ma

Klin

efe

lterj

ev

sindro

m

Do

wnov

sindro

m

Turn

erj

ev

sindro

m

Will

iam

sov

sindro

m

Avt

oim

uni hepat

itis

Ankilo

zira

joči

spondili

tis

(Mb.

Bech

tere

w)

Juve

niln

i id

iopat

ski ar

tritis

Imunodefici

enca

IgA

Katero od naštetih stanj/bolezni predstavlja večjo verjetnost za

razvoj celiakije?

Znanje/osveščenost

5,8%

2,7%

19,7%

3,7%68,2%

Az alábbi HLA típusok közül melyik NEM köthető coeliakiához?

DQ2/DQ2

DQ2/DQ5

DQ5/DQ6

DQ5/DQ8

Nem tudom

Celiakija – diagnostične metode

Celiakija – diagnostika

Diagnostične smernice

• ESPGHAN 2012 (možno „no-biopsy“)

• NASPGHAN 2005/20016 (obvezna biopsija)

• AGA 2013 (obvezna biopsija)

• BSPGHAN 2013 (možno „no-biopsy“)

• Oslo definicija (biopsija)

Ni mednarodne harmonizacije!!!

Diagnosticiranje celiakije

Diagnostični postopek

• klinična slika

• serologija

• genetika

• biopsija tankega črevesa

Diagnostični postopek

• družina z manj glutena

• uvedba diete pred testiranjem

• imunosupresivi

• …

Klinična prezentacija

Clinical presentation

• simptomatska celiakija

• “klasična” celiakija

• simptomi/znaki s strani GIT z

malabsorpcijo

• “ne-klasična” celiakija

• drugi (vključno z ne – GIT)

simptomi/znaki

• asimptomatska celiakija

Celiakija – sistemska bolezen

okvare sklenine

DHD

celiakija

epilepsija in možganske

kalcinacije

avtoimune

bolezni

bolezni jeter

limfom

osteopenija

ataksija

DR3, DQ2 DR4, DQ8

GLUTEN

Klinična slika - spremembe

• Rampertab SD, et al. Am J Medicine 2006

Rampertab SD, et al. Am J Medicine 2006

Klinična slika - CE

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0%

Asymptomatic

Abdominal pain

Growth retardation

Diarrhoea

Iron deficiency

Abdominal distension

Constipation

Unexplained fatigue

Other symptoms

Spremembe v klinični sliki pri predšolskih in šolskih otrocih

PRESCHOOL

SCHOOL-AGED

Rižnik P, et al. ESPGHAN 2018.

Starost ob diagnozi - CE

Rižnik P, et al. ESPGHAN 2018.

Diagnostične metode

Diagnostične metode

• bolezensko specifične metode

• serološki testi

• genetski testi

• biopsija/histologija

• ne-specifične metode

• klinična slika

• testi malabsorpcije

• …

Celiakija – serologija

• Serološki označevalci

• AGA IgA in IgG• nezanesljiva

• označevalci avtoimunosti

• EMA IgA (IgG) - IIF

• t-TG IgA (IgG) - ELISA

• dGP IgA (IgG) - ELISA

• pomen določanja celokupnih IgA

• deficienca IgA (določanje IgG protiteles)

Celiakija – serologija

• PoC testi

• hitri testi (kapljica krvi)

• imunokromatografija

• antigen: lastna t-TG (d-GP)

• mnogo komercialnih testov

• poceni

• srednja občutljivost in specifičnost

• izkušeno osebje

Anti-IgA antibody

(Control line)

Celiakija – genetika

Genetska predispozicija za CD

• HLA lokus (kromosom 6p21.3)

• HLA-DQ2 ali HLA-DQ8

DQ2.2

DQ2.5

Celiakija – genetika

Genetska predispozicija za CD

• HLA DQ2/DQ8 negativni bolniki (4/1008) (61 je imelo polovico verige)

Megiorni, Journal of Biomedical Science 2012

Karell, Hum Immunol 2003

Celiakija – genetika

• HLA DQB1 tipizacija

• DQ SSP Low Resolution kit

• metoda PCR

• aleli HLA DQB1

• DQB1*02 (DQ2)

• DQB1*0302 (DQ8)

• 30% splošne populacije

• nizka PPV, visoka NPV

HLA-DQ2, DQ5

HLA-DQ2, DQ4

HLA-DQ5, DQ7

HLA-DQ8, DQ8

negativno

Celiakija – genetika

HLADQ2/8neg (70%)

HLADQ2/8 pos (30%)

Celiakija(1%)

Ni celiakije (97%)

Celiakija(3%)

HLA-DQ2/8 pozitivniCelotna populacija

Celiakija – histologija

• Histološke spremembe – biopsija tankega črevesa

• aspiracijska kapsula

• endoskopska biopsija

Celiakija – histologija

Površina sluznice tankega črevesa

• 30 m2 vs 300 m2

Helander HF. Scand J Gastroenterol 2014.

Celiakija – histologija

Celiakija – histologija

Histološke spremembe

• atrofija sluznice

• klasifikacija Marsh/Oberhuber

• tip 0: preinfiltrativna faza (normalno)

• tip 1: infiltrativna faza

• tip 2: infiltrativno-hiperplastična faza

• tip 3 (a, b, c): destruktivna faza

• tip 4: atrofično-hipoplastična faza

• atrofija resic, hiperplazija kript, število IEL

Celiakija – histologija

Histološke spremembe

• atrofija sluznice

• klasifikacija /Marsh/Oberhuber vs. Corazza/Villanacci

Standardizacija – Reproduktibilnost ocene po Marshu

• Mubarak et al. Reproducibility of the histological diagnosis of coeliac disease. Scand J Gastroenterol 2011 (The Netherlands)• Interobserver variability for the different Marsh classifications as moderate, Kappa value 0.486

• Corazza et al. Comparison of the interobserver reproducibility with different histologic criteria used in celiac disease. Clin Gastroenterol Hepatol 2007 (Italy)• Interobserver variability for the Marsh-Oberhuber classification was fair, Kappa value 0.35

• Arguelles-Grande et al. Variability in mall bowel histopathology reporting between different pathology practice settings: impact on the diagnosis of coeliac disease. J Clin Pathol 2012 (USA)• Within different Marsh score categories, agreement was poor (Kappa <0.0316) for score 1 and 2 and

fair or moderate for scores 3a and 3b.

• Picarelli et al. Weaknesses of histological analysis in celiac disease diagnosis: new possible scenarios. Scand J Gastroenterol 2014 (Italy)• Our study stresses the limits of histological interpretation due to the lack of uniformity in the use

of Marsh-Oberhuber classification

No readout allowed Reoriented, recut

Marsh 0-I Marsh IIIc

Marsh I Marsh IIIb

Marsh 0-I Marsh IIIc

Marsh 0-I Marsh IIIb

Marsh I Marsh IIIb

No readout allowed Reoriented, recut

Marsh 1??? Marsh 2!!!

Celiakija – histologija

Risdon et al. Gut 1974: Only those biopsies were considered in which the plane of sectioning was prependicular to the luminal surface, as judges by the fact that the crypts of Lieberkuhn were cut longitudinally and not in cross section.

Celiakija – histologija

Celiakija – histologija

Marsh MN, Rostami K. What is normal intestinal mucosa?Gastroenterology 2016, http://dx.doi.org/10.1053/j.gastro.2016.09.030

- The Marsh classification needs no counting nor morphometric measurements, its 4 stages being easily recognizable by experienced histopathologists. Marsh stages IIIa, b and c subdivisions are entirely unsatisfactory, get rid of Oberhuber’s meddling.

- The usefulness on VH:CrD ratios or villus-crypt units as measuring devices vanishes with Marsh stage II/III lesions, because there are no villi to measure, and because the true crypt-villus interphase cannot be objectively defined.

- Surfaces of flat mucosae do not lie at the level of crypt openings, but are raised above it by 150-200 um.

Future- Reconstructing biopsies in virtual space, rotating them through 360 degrees.

Celjenje sluznice tankega črevesa

Celiakija – celjenje sluznice t.č.

Učinek BGD

• popolna normalizacija sluznice??

• 7648 odraslih na Švedskem

• 5 let po uvedbi diete

• 3317 (43%) perzistentna atrofija

• 4o otrok

• 6 (15%) perzistentna atrofija

Lebwhol B, et al. Aliment Pharmacol Ther 2013. Ghazzawi Y, et al. J Pediatr Gastroenterol Nutr 2014.

Zdravljenje

Gluten/gliadin/glutamin/glu……

Celiakija – zdravljenje

Koliko glutena je dovoljeno

• kaj pomeni 20 ppm???

• varen vnos glutena???

• 10 mg/dan

• brez sprememb črevesne sluznice

• 50 mg/dan

• več kot 20% znižanje resic po 6 tednih

• rezina kruha (cca 25 g) = 2-2,5-5 g glutena

Catassi C, et al. Am J Clin Nutr 2007.

56Kasarda DD. Tampere 1997.

Celiakija – kaj je gluten

58

Celiakija – kaj je gluten

59

Celiakija – kje je gluten

Kvaliteta življenja bolnikov s celiakijo

Celiakija – QoL

Breme zdravljenja z BGD

Shah S, et al. Am J Gastroenterol. 2014.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

DM (69) GERD (61) CHF (41) IBD (67) IBS (37) ESRD (18) HTN (75 CD (341)

Breme terapije

Zaključki

Zaključki

• pogosta/pogosto spregledana/nediagnosticirana bolezen

• prevalenca narašča

• prizadene otroke in odrasle

• klinična slika se spreminja in je nespecifična

• obstajajo skupine z večjim tveganjem

• resni zapleti, če se ne odkrije/zdravi

Zaključki

• diagnostične metode so dobro opisane in dostopne• TODA!

• pomembno je boljše poznavanje

• seroloških testov

• vloge, pomena in pomanjkljivosti genetike

• vloge, pomena in pomanjkljivosti histologije

• pomen rednega sledenja

• potreba po ustreznem dietetskem svetovanju

• Two groups – probably not any more

• all children and adolescents with symptoms and/or risk groups

• intestinal biopsy – not in all patients

• dominant role of serology (t-TG)

• genetic tests – probably not needed in all cases

• histology remains important

• for many of patients

• no changes in the treatment• STRICT LIFELONG GLUTEN FREE DIET

Nove smernice ESPGHAN – 2019

Zaključek

The true gold standard is not histology but the real gold standard in thediagnosis of CD is the

gastroenterologist, the only one who knows the patient, establishes the tests and their timing, andthe only one who can reasonably interpret all the panels of available data(clinical, serological, histological and genetic).

Gold standard in coeliac disease diagnosis. V Villanacci , Dig Liver Dis 2010

jernej_dolinsek@hotmail.com

top related