poenostavljeni carinski postopki v podjetju kozmetika afrodita … · 2017. 11. 27. · lea...
Post on 04-May-2021
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Lea Jesenko
POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPKI V PODJETJU
KOZMETIKA AFRODITA D.O.O.
diplomsko delo
Celje, junij 2010
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Lea Jesenko
POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPKI V PODJETJU
KOZMETIKA AFRODITA D.O.O.
diplomsko delo Mentor: doc. dr. Rosi Bojan
Celje, junij 2010
IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela
Spodaj podpisana Lea Jesenko, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20002464, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v
diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;
• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Snježana Soldat, prof. slovenščine in sociologije.
V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:_________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi bili v pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Posebej se
zahvaljujem mentorju doc. dr. Bojanu Rosiju za pomoč pri izbiri naslova, za potrebne
napotke pri izdelavi diplomske naloge ter za korekcijo naloge. Zahvala velja tudi
mentorici ge. Mariji Zupanec, iz podjetja Afrodita d.o.o. za vso pomoč pri izbiri gradiva
ter predstavitvi celotnega podjetja Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina.
Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o.
V današnjem času, ko postaja globalizacija nuja in je zato neizbežna, se mednarodne povezave vedno hitreje razvijajo, sodobne oblike transporta pripomorejo k večji učinkovitosti, elektronsko poslovanje je neizogibno. Da lahko v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. še naprej učinkovito in uspešno poslujejo, se morajo tem spremembam prilagajati, saj lahko samo tako ohranijo konkurenčnost na svetovnem trgu. EU si prizadeva za harmonizacijo in poenostavitve v carinskih postopkih, kar zelo pripomore k premagovanju administrativnih ovir pri pretoku blaga iz Skupnosti. V diplomskem delu predstavljamo carinske poenostavitve, ki so jih uspeli pridobiti v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina. Prikazali smo, da je možna pridobitev dovoljenj za tovrstne poenostavitve in da prenova carinskega poslovanja zelo znižuje stroške. Ključne besede: carinski sistem, carinsko pravo, poenostavljeni carinski postopki, hišno carinjenje, poreklo blaga.
Simplified customs procedures in company Kosmetics Afrodita d.o.o. In today´s world, when a globalization is becoming a necessity, international connections are developing faster and faster. Modern means of transport contribute to better efficiency and electronic operation is inevitable. In order to be able to continue with efficient management, we have to adapt ourselves to these changes as the only option to preserve competition in the world market. EU is striving for harmonization and simplification in customs proceedings, which significantly contributes to overcoming administrative obstacles considering current of goods out of Community. Customs simplifications, which we managed to acquire in Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina enterprise, are presented in my diploma work. What has been showed is a possibility of gainig permissions for such simplifications and that modernization of customs management significantly lowers the costs. Keywords:customs system, customs law, simplified customs proceedings, house customs examination, origin of goods.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
KAZALO
UVOD............................................................................................................................... 1
PREDSTAVITEV PROBLEMA ............................................................................................ 1 PREDSTAVITEV OKOLJA ................................................................................................. 2 METODE DELA ............................................................................................................... 3
1 UVOD V CARINSKI SISTEM IN CARINSKO PRAVO ....................................... 4
1.1 ZGODOVINSKI UVOD V CARINSKI SISTEM.................................................................. 4 1.2 NALOGE CARINSKE SLUŽBE...................................................................................... 7 1.3 PRAVNI VIRI ............................................................................................................. 8
1.3.1 Avtonomno nacionalno pravo.......................................................................... 8 1.3.2 Evropsko pravo ................................................................................................ 8 1.3.3 Primarno pravo Skupnosti ............................................................................... 9 1.3.4 Sekundarno pravo Skupnosti .......................................................................... 9
1.4 CARINSKI ZAKONIK SKUPNOSTI.............................................................................. 12 1.4.1 Blago.............................................................................................................. 13 1.4.2 Posamezni carinski postopki.......................................................................... 14 1.4.3 Zastopanje...................................................................................................... 16 1.4.4 Odločbe.......................................................................................................... 16 1.4.5 Carinski dolg.................................................................................................. 17
2 PREDSTAVITEV PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. .................. 20
2.1 RAZVOJNA POT KOZMETIKE AFRODITE D.O.O. ....................................................... 20 2.1.1 Proizvodni program....................................................................................... 21 2.1.2 Lastna blagovna znamka ............................................................................... 22
2.2 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA IN ZAPOSLENIH....................................... 23 2.3 POSLANSTVO, CILJI IN VREDNOTE PODJETJA........................................................... 25 2.4 PRIHODNOST PODJETJA .......................................................................................... 26
3 POENOSTAVLJENI POSTOPKI CARINJENJA................................................. 29
3.1 NEPOPOLNA DEKLARACIJA..................................................................................... 29 3.1.1 Uporaba nepopolne carinske deklaracije...................................................... 30 3.1.2 Vloga za nepopolno carinsko deklaracijo ..................................................... 31
3.2 POENOSTAVLJENI POSTOPEK DEKLARIRANJA ......................................................... 32 3.2.1 Postopek za pridobitev dovoljenja................................................................. 33 3.2.3 Dopolnilna deklaracija .................................................................................. 36
3.3 PRIJAVLJANJE BLAGA NA PODLAGI HIŠNEGA CARINJENJA ...................................... 39 3.3.1 Postopek za pridobitev dovoljenja................................................................. 40 3.3.2 Izvajanje postopka ......................................................................................... 41
4 NOTRANJI TRG EU IN POREKLO BLAGA....................................................... 43
4.1 POREKLO BLAGA V EVROPSKI SKUPNOSTI.............................................................. 44 4.2 SKUPNOSTNO IN NESKUPNOSTNO BLAGO ............................................................... 45 4.3 KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. – POOBLAŠČENI IZVOZNIK...................................... 46
4.3.1 Postopek za pridobitev dovoljenja................................................................. 46 4.3.2 Uporaba dovoljenja ....................................................................................... 50
4.4 IZJAVA DOBAVITELJA NA NOTRANJEM TRGU .......................................................... 50 4.4.1 Uporaba izjave dobavitelja............................................................................ 51
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. VI
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. VII
4.4.2 Preverjanje izjave dobavitelja ....................................................................... 52
ZAKLJUČEK................................................................................................................ 53
OCENA UČINKOV IN POGOJI ZA UVEDBO....................................................................... 53 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................................................. 55
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 58
KAZALO SLIK
SLIKA 1: BLAGOVNA ZNAMKA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ............................... 23 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. LETA 2008....... 24
KAZALO TABEL
TABELA 1: SEZNAM BLAGA, KI JE PREDMET IZVOZA............................................................. 50
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 1
UVOD
Predstavitev problema
Z vstopom Slovenije v EU so se spremenili pogoji zunanje trgovine, saj so postali del
notranjega trga Skupnosti. Vstop Slovenije v EU pomeni tudi vstop v carinsko unijo, za
katero je značilno ne samo, da med državami članicami ni nobenih uvoznih dajatev in
drugih trgovinskih ukrepov, temveč da članice unije uporabljajo pri uvozu blaga iz
tretjih držav oziroma izvozu v te države skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko
politiko, ter da uporabljajo ista osnovna carinska pravila. Cilji, katerim sledijo osnovna
carinska pravila opredeljena v zakoniku in izvedbeni uredbi, niso več kot v preteklosti
zbiranje carin zaradi zagotovitev sredstev za državno blagajno, temveč ohranitev
proizvodnje v Skupnosti oz. narediti to proizvodnjo bolj konkurenčno, povečati izvoz,
pripeljati proizvodnjo v Skupnost, poleg tega pa tudi zaščititi intelektualno lastnino,
zdravje državljanov, okolje, javni interes.
V današnjem času, ko postaja globalizacija nuja, je hiter in prost pretok blaga med
podjetji, ki so v različnih državah, ne le želja, temveč zahteva posameznega podjetja. V
podjetjih je prilagajanje na nove pogoje poslovanja postalo stalnica. Zato je poslovne
procese potrebno vseskozi prenavljati in se ustrezno prilagajati okolju in zahtevam po
učinkovitem ter uspešnem sodelovanju.
Prodajalec in kupec sta danes povezana z novimi sodobnimi oblikami transporta, ki
pripomorejo k hitremu in učinkovitemu pretoku blaga. Čas informacijske družbe in
vedno nujnejša informacijska tehnologija uspešno prispevata k izvajanju novitet v
poslovnih procesih. Vse našteto se dotika tudi carine, ki v veliki meri vpliva na razvoj
svetovne trgovine. Slednja je s tem mnogo pridobila na času, predvsem pa na denarju.
Priča smo neverjetnemu liberalnemu sodelovanju med carinskimi uradi in
gospodarstvom. Nova zakonodaja omogoča vrsto poenostavitev, za uvedbo in izvajanje
katerih pa je potrebna zajetna količina znanja in začetnega kapitala. V podjetju
Kozmetika Afrodita d.o.o. so uspešno uvedli vse možne poenostavitve in pridobili
kopico dovoljenj, ki jim omogočajo hiter pretok blaga in s tem večji pregled ter
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 2
sledljivost nad pošiljkami. Zavedajo se, da je carinsko poslovanje kompleksno in da
morajo bdeti nad spremembami in novostmi, katere jim napovedujejo carinski uradi.
Prav ta neizbežna uporaba carinskih poenostavitev omogoča podjetju konkurenčnost na
tujih trgih, na katerih vlada učinkovitost in hiter pretok. Umikajo se iz držav, kjer so
velike upravne ovire in z njimi povezani visoki stroški.
V diplomski nalogi bi želeli predstaviti carinske poenostavitve, ki jim jih je omogočila
evropska carinska zakonodaja. Podjetje je priča hitremu napredku v komunikaciji med
carino in gospodarskimi subjekti. Tega v preteklosti ni bilo, saj so carino poznali kot
zelo togo ustanovo. V podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. so sprva vse uvozne in
izvozne posle urejali preko različnih špediterjev, ki so v njihovem imenu vlagali
carinske deklaracije in urejali vse potrebno za nemoten carinski postopek. Stroški
najetih špediterjev so bili zelo visoki, obenem pa so bili dolgotrajni tudi postopki
carinjenja.
Predstavitev okolja
Podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. je podjetje za proizvodnjo in prodajo kozmetičnih
izdelkov, ki temeljijo na učinkih naravnih zelišč in plodov. Dejavnost Kozmetike
Afrodite d.o.o. je proizvodnja kozmetičnih preparatov široke potrošnje in specialnih
preparatov, ki so namenjeni izključno profesionalni uporabi v kozmetičnih in frizerskih
salonih. Podjetje svoje izdelke trži na tržiščih Slovenije, Hrvaške, Bosne in
Hercegovine, Makedonije, Srbije, Črne gore, Madžarske, Poljske, Rusije, Ukrajine,
Avstrije, Nemčije, Združenih arabskih emiratov in Irana. V zelo kratkem času pa
nameravajo vstopiti še na trg Norveške in Švedske.
Začetki podjetja segajo v leto 1970, ko je gospa Danica Zorin Mijošek odprla prvi
kozmetični salon za nego obraza in telesa v Rogaški Slatini v okviru zdraviliškega
jedra. Povpraševanje po kozmetičnih storitvah je bilo veliko, saj so učinkovito
dopolnjevale ponudbo zdravilišča, ki je bilo zelo obiskano. Težavo pa je predstavljalo
pomanjkanje kozmetičnih izdelkov za nego obraza in telesa. Zato so začeli na osnovi
lastnega znanja izdelovati različne zeliščne maske.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 3
Obiskovalci kozmetičnega salona so bili s tem zelo zadovoljni in so se z veseljem
vračali. Prav to je spodbudilo idejo o lastni proizvodnji kozmetičnih izdelkov.
Danes je podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. še vedno v popolni lasti enega samega
lastnika, gospe Danice Zorin Mijošek, ki je hkrati tudi direktorica podjetja. Kozmetika
Afrodita d.o.o. je srednje veliko in relativno hitro razvijajoče se podjetje.
Podjetje se od leta 2005 dalje nahaja na 6.000 m² površine. Od tega je tretjina poslovnih
prostorov in dve tretjini sodobno urejenih proizvodnih prostorov. Veliko površine
zajema skladišče za gotove izdelke, polizdelke, embalažo in surovine. Nahaja pa se v
neposredni bližini proizvodnje. Največ prostora pri skladiščenju zavzame embalaža.
Podjetje zaposluje 116 delavcev različne izobrazbene strukture in razvojne
naravnanosti.
Metode dela
Uporabili smo naslednje metode raziskovanj:
svetovni splet (internet);
deskripcija ali opis stanja je metoda, s pomočjo katere bomo predstavili preučeno
literaturo in vire, ter podali teoretično podlago obravnave diplomske naloge;
z deduktivno metodo bomo na osnovi teoretičnih izhodišč prišli do določenih
spoznanj in jih predstavili v zaključku naloge;
zgodovinsko metodo bomo uporabili v prvem poglavju, kjer bomo predstavili
zgodovino carinskega sistema;
metodo sinteze bomo uporabili v tretjem in četrtem poglavju ter v zaključku naloge.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 4
1 UVOD V CARINSKI SISTEM IN CARINSKO PRAVO
1.1 Zgodovinski uvod v carinski sistem
»Carina je dajatev, ki se pobira za blago, ki se uvaža v določeno carinsko območje,
izvaža iz tega območja ali tranzitira carinsko območje. Obstajala je že v starem veku, o
čemer nam pričajo tudi svetopisemski zapisi. Beseda carina izhaja iz grščine »telos«
(cilj, konec, končno plačilo) in latinščine »teloneum« (dajatev). Carina ni bila vedno
dajatev za uvoz in izvoz blaga, temveč je zajemala zelo različne dajatve, odvisno od
potreb vladarja, stopnje razvoja družbe, zlasti pa od potreb in zahtev vsakokratne
oblasti. Služba, ki je pobirala dajatve, se je prilagajala tistemu, ki mu je v danih
zgodovinskih okoliščinah lahko služila, predvsem pa zagotavljala stabilen in enostaven
vir dohodka. V srednjem veku je šlo pogosto za pobiranje denarja za prehod mest,
uporabo mostov in podobno; dajatev je bila bolj podobna današnjim cestninam kot
carinam, vendar je bilo vsem dajatvam še vedno skupno to, da je šlo za dajatev na
prevoz oziroma uporabo določenih prometnih sredstev in objektov in tudi to, da je šlo
za enostaven način pobiranja. Te dajatve so imele različna imena, odvisno od tega, za
kaj so se pobirale. Razdrobljeno gospodarstvo in fevdalna posest srednjega veka sta
pogojevala tudi pestrost in nepreglednost pobiranja dajatev, kar je pomenilo tudi veliko
oviro za razvoj trgovine. Odkrivanje novih dežel in razvoj trgovine, še zlasti pa vpliv
merkantilizma, so močno pospešili tudi razvoj carin kot modernega instrumenta za
uravnavanje trgovinske menjave in pospeševanje gospodarstva. Absolutistična država je
razumela, da je moč z vzpostavitvijo carin na državni meji ovirati tujo konkurenco in
omogočiti domačemu gospodarstvu in državi neovirano rast in razvoj. Carina je tako
postala močan ekonomsko politični instrument, s katerim so države izvajale tudi
ekonomsko-politične cilje, kot so:
reguliranje mednarodne trgovine;
zaščita domačih industrijskih izdelkov;
plačilna in devizna izravnava;
pospeševanje menjave z določenimi državami;
gospodarski pritisk v določenih območjih sveta;
polnjenje državne blagajne.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 5
Popolnoma svobodna uporaba carin je imela zlasti s pojavom protekcionizma tudi
škodljive posledice; določena območja in določeno blago so se diskriminatorno
(neenakopravno in neenakovredno) obravnavali, na določene države se je vršil pritisk
ter se je spodbujalo izkoriščanje določenih, zlasti nerazvitih dežel. Uvajale so se t.i.
krizne, izravnalne in antidampiške carine za zaščito pred financiranimi izvozi.«
(Zupančič, 2008, str. 15, 16)
»V avstrijskih dednih deželah je bila carina kot gospodarski ukrep uvedena proti koncu
17. in na začetku 18. stoletja, ko je bil uvoz blaga, ki ga je bilo mogoče izdelati v državi,
prepovedan. Do obdobja Marije Terezije so bile posamezne dežele samostojna carinska
območja s svojimi uvoznimi in izvoznimi carinami. Leta 1775 so bile notranje carine
med temi deželami ukinjene. Leta 1784 je cesar Jožef II. izdal patent o skupnem
carinskem postopku z novo carinsko tarifo. V času Ilirskih provinc, kamor je spadal
pretežni del slovenskih dežel, je skušal guverner maršal Marmont z nižjo carinsko
stopnjo zavarovati domačo industrijo, hkrati pa je podpiral prihajanje blaga iz Avstrije
na jug, zlasti v pristanišče Reka. Leta 1814, po propadu francoske oblasti, so spet začeli
veljati stari avstrijski carinski predpisi, Trstu in Reki pa so bili priznani stari privilegiji
prostih pristanišč iz leta 1719. V letih 1822 do 1826 so bile med zahodnimi avstrijskimi
deželami, kamor je spadalo današnje ozemlje Slovenije, ukinjene vse carinske meje;
odtlej so te dežele sestavljale enotno carinsko območje.« Zupančič (2008, str. 16).
»Leta 1835 je bila vpeljana sistematična carinska in monopolna ureditev, ki je s
spremembami in dopolnitvami veljala do leta 1919. Leta 1851 je bila ukinjena notranja
carinska meja v vsej monarhiji in veljati je začela splošna carinska tarifa. Leta 1891 sta
prosti pristanišči Trst in Reko zamenjali manj liberalni prosti carinski coni in ukinjene
so bile tranzitne carine. 1866 so bila uvedena javna carinska skladišča. Po letu 1867, ko
je prišlo do nove ustavnopravne ureditve med Avstrijo in Ogrsko (pod Ogrsko je
spadalo današnje Prekmurje), sta ti dve državi vsakih deset let sklepali carinsko in
trgovinsko zvezo ter sprejemali enake carinske zakone in tarife.« (Zupančič, 2008, str.
16).
»Leta 1919 po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je začela carinska
zakonodaja predvojne Srbije 11. 3. 1919 veljati tudi na območju Slovenije in malo
pozneje še na območju s Trianonsko mirovno pogodbo priključenega Prekmurja. Leta
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 6
1925 je bil sprejet Zakon o splošni carinski tarifi z uvozno in izvozno tarifo, ki je
zaključil svoje obdobje v predvojni Jugoslaviji do padca Kraljevine Jugoslavije.«
(Zupančič, 2008, str. 16)
»Po drugi svetovni vojni so do leta 1948 veljali carinski predpisi predvojne Jugoslavije.
Prvi povojni carinski zakon je bil sprejet leta 1948, a šele uvedba novega gospodarskega
sistema leta 1952 je dala carini večjo vlogo. Do takrat je imelo glavno vlogo plansko
gospodarstvo, pri katerem carine niso imele omembe vredne vloge, ki bi lahko vplivala
na razvoj. Leta 1959 sprejet novi carinski zakon je postavil pravni in organizacijski
okvir novemu carinskemu sistemu, ki je bil že prilagojen novemu tržnemu načinu
gospodarjenja.
Nov carinski zakon je bil sprejet še leta 1976, ki pa se je pozneje večkrat spreminjal.«
(Zupančič, 2008, str. 16,17).
»Leta 1952 je bila sprejeta prva carinska tarifa FLRJ. Nato je bila leta 1961 na podlagi
Bruseljske konvencije sprejeta Začasna splošna carinska tarifa, leta 1965 pa Zakon o
carinski tarifi. Nov Zakon o carinski tarifi je bil sprejet še 1978 in 1988 na podlagi
Konvencije o harmoniziranem sistemu. Samostojna Slovenija je uvedla samostojno
carinsko območje 8.10.1991, ko se je vzpostavila južna meja in ko se je tudi na tej meji
začel izvajati carinski nadzor ob prenosu blaga. Dejansko pa je Republika Slovenija
začela samostojno izvajati carinski nadzor že v noči s 25. na 26. junij 1991, ko je začela
veljati Temeljna ustavna listina in ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o
samostojnosti in neodvisnosti RS. Ta dan je bila ustanovljena tudi carinska uprava RS
(Republiška carinska uprava). Do uveljavitve novih slovenskih carinskih predpisov so
se na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti R Slovenije v R Sloveniji uporabljali carinski predpisi nekdanje SFRJ.
Prvi slovenski carinski zakon, ki je bil sprejet decembra 1994 in je začel veljati 1. 1.
1996, je bil že v veliki meri povzet po novem evropskem carinskem zakoniku, saj je
Slovenija že izvajala politiko približevanja EU. V letu 1999 je bil slovenski carinski
zakon bistveno spremenjen, deloma kot posledica spremembe evropskega carinskega
zakonika in njegove izvedbene uredbe, deloma pa tudi kot rezultat njegove dosedanje
uporabe v Sloveniji, kjer pogoji le niso bili popolnoma identični razmeram poslovanja v
veliki EU.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 7
Glede uvedbe carinske tarife je bil prvi Zakon o carinski tarifi v R Sloveniji sprejet leta
1994, uporabljati pa se je začel 1. 1. 1996. 13. julija 2000 je bil sprejet nov Zakon o
carinski tarifi, ki se je začel uporabljati 1. 1. 2001. Po 1. maju 2004 R Slovenija pripada
enotnemu carinskemu območju Unije in uporablja njene carinske postopke, predpisane
z Uredbo Sveta št. 2913/1992, in skupno carinsko tarifo, predpisano z Uredbo Sveta
2786/87. Gre za predpise Unije, ki imajo nadnacionalni značaj; nacionalni predpisi se
lahko uporabljajo le na področjih, ki jih predpisi Unije ne urejajo, pri čemer je treba
omeniti, da je pristojnost urejanja carin pristojnost Unije in ne pristojnost države
članice.« (Zupančič, 2008, str. 17,18)
1.2 Naloge carinske službe
Zupančič (2008, str. 18) je mnenja, da se carinske službe ukvarjajo z različnimi
nalogami, kot so:
pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu;
izvajanje prepovedi in omejitev glede uvoza in izvoza blaga;
ob vnosu in iznosu blaga redna kontrola blaga v državo z vidika varnosti;
nadzor nad prometom s trošarinskimi izdelki in pobiranje trošarin;
zbiranje podatkov za statistične potrebe;
naloge po drugih predpisih – naloge prenesene na carinsko službo.
Zupančič (2008, str. 18) je mnenja, da carinska služba kot državni organ, na podlagi
zakonov in drugih predpisov z različnih področij, izvaja zelo zahtevne naloge. Pri tem
ima carinska služba različne vloge, včasih nastopa kot organ, ki pobira dajatve, včasih
kot organ, ki izvaja le nadzor, ali pa kot organ, ki odkriva kazniva ravnanja in jih celo
kaznuje. Carinska služba je nenazadnje tudi ena izmed prepoznavnih služb vsake
države, ki kaže njeno samostojnost in suverenost, saj se ob prestopu državne meje takoj
srečamo s carino. Carina uporablja pri svojem delu naslednje predpise, ki urejajo:
carinski sistem;
zunanjetrgovinski sistem;
finančni sistem;
davčni sistem;
okoljevarstveni sistem.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 8
»Carinski sistem zajema tiste predpise, ki določajo sistem in ustroj carinske službe in
sistem pobiranja carin, tj. dajatev, ki se pobirajo na uvoz in izvoz blaga, in izvajanje
carinskih postopkov za blago, ki se vnese ali iznese iz carinskega območja.
Zunanjetrgovinski predpisi določajo pogoje za vnos in iznos blaga ter trgovanje s
tretjimi državami. Med zunanjetrgovinske predpise sodijo vsi ukrepi trgovinske politike
in nekatere prepovedi in omejitve. Davčni sistem določa pobiranje davkov ob uvozu,
kot so DDV, trošarine, ekološke takse, okoljevarstveni sistem pa urejajo predpisi s
področja varstva okolja; to področje se je razvilo zlasti v zadnjem desetletju in carini
nalaga izvajanje različnih prepovedi in omejitev za blago ob uvozu in izvozu.«
(Zupančič, 2008, str. 19)
1.3 Pravni viri
Zupančič (2008, str. 20) je mnenja, da pravni viri določajo, kako je treba ravnati in kaj
morajo delati državni organi. Glede na subjekt, ki je izdal pravni akt, se formalni pravni
viri delijo na:
avtonomno nacionalno pravo;
mednarodno pravo;
sodne odločbe in druge pomožne pravne vire.
1.3.1 Avtonomno nacionalno pravo
Pravni viri avtonomnega nacionalnega carinskega prava so zakoni, uredbe, pravilniki in
drugi predpisi, ki jih samostojno (avtonomno) sprejemajo zakonodajni, izvršilni in sodni
organi oblasti določene države in s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in
odgovornosti gospodarskih in drugih oseb na področju carine, carinske zaščite in
carinskega postopka. (Zupančič, 2008, str. 20)
1.3.2 Evropsko pravo
Pravo Skupnosti je po 1. maju 2004 sestavni del prava RS. Pravo Skupnosti sestavlja
nov pravni red, ki ga ni moč uvrstiti niti v klasično mednarodno pravo niti med
nacionalno pravo. Pravni subjekti prava Skupnosti niso le evropski organi in države
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 9
članice, ampak tudi nacionalni organi, npr. carinski uradi in sodišče. (Zupančič, 2008,
str. 21)
»Pravo EU ni mednarodno pogodbeno pravo držav članic, temveč predstavlja
samostojen pravni red Skupnosti kot naddržavne tvorbe. Viri prava (ES) so torej
avtonomni in niso odvisni od držav članic. Oblikujejo in ustvarjajo jih organi Skupnosti
oz. EU.[…]Vire prava EU razvrščamo na primarne in sekundarne […].« (Bohinc,
2007, str. 37).
1.3.3 Primarno pravo Skupnosti
V primarno pravo Skupnosti spadajo najprej ustanovne pogodbe Evropskih skupnosti z
vsemi dopolnitvami in so običajno imenovane temeljne pogodbe, ki so konstitutivne.
Uporablja se celo izraz Ustava EU. (Zupančič, 2008, str. 22)
»Zapisano primarno pravo torej sestavljajo ustanovne pogodbe, vključno s kasnejšimi
spremembami, in pogodbe o pristopu novih držav članic, ter vsi pravni akti, ki
spreminjajo pogodbe. Pravo EU je avtonomni pravni red, ki vsebuje tudi obvezujoče
pravne norme za države članice. Pri tem je primarno pravo temeljna ureditev ES in EU.
Ustanovitvene pogodbe so torej neke vrste Skupnosti.« (Bohinc, 2007, str. 38)
1.3.4 Sekundarno pravo Skupnosti
Zupančič (2008, str. 23) pravi takole: »Med sekundarno pravo Skupnosti spadajo pravni
akti, ki jih izdajo organi Skupnosti, ki na ta način izpolnjujejo vlogo, ki jim jo nalaga
primarno pravo Skupnosti. Najpomembnejša norma na tem področju je čl. 249 (1) PES,
ki določa kakšne pravne akte izdajajo evropske institucije za uresničevanje
sekundarnega prava. Ti akti so uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja. Sicer
pa ta določba ni pooblastilo za urejanje posameznih področij, kajti Parlament, Svet in
Komisija lahko urejajo le tista področja, za katera so pooblaščeni v primarnih aktih, kot
npr. na področju carin in davkov v členih:
čl. 26 PES: skupna carinska tarifa;
čl. 96 PES: harmonizacija indirektnih davkov;
čl. 94, 95 PES: harmonizacija prava, zlasti notranjega trga;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 10
čl. 133 PES: skupna trgovinska politika;
čl. 300 PES: asociacijski sporazumi.«
Uredba
Je splošne narave in je neposredno zavezujoča in uporabna v državah članicah, ne da bi
bilo potrebno posebno sprejemanje v zakonodajnih postopkih držav članic. Uredba ima
podobno veljavo kot zakon in nadomešča nacionalno pravo. Neposredno namreč ureja
pravice, obveznosti in pravne položaje. Uredba je najučinkovitejši dokument, ki ga
predvideva pogodba, saj nadomešča pravo države članice z evropskim pravom.
Člen 249/2 PES določa, da se uredba splošno uporablja; zavezujoča je v celoti in se
neposredno uporablja v vseh državah članicah. Uredba je torej splošni in abstraktni akt
prava EU, zato se uporablja za nedoločeno število naslovnikov in za vnaprej nedoločeno
število pravnih položajev. Objavljajo se redno v uradnem listu EU in običajno začnejo
veljati 20. dan po njeni objavi. (Bohinc, 2007, str. 43)
Direktiva
»Direktiva […] zavezuje vsako državo članico, na katero je naslovljena, za rezultate,
ki jih je treba doseči, organom oblasti v posameznih državah članicah pa prepušča
presojo o uporabi oblik in metod. « (Bohinc, 2007, str. 44)
Gre za neke vrste okvirne zakone Skupnosti. Direktiva je še posebej primerna za
usklajevanje zakonov. Obdeluje cilje, ki jih je treba doseči, toda državam članicam
prepušča, da se odločijo za oblike in načine, potrebne za njihovo doseganje. Člen 249,
pododstavek 3 določa, da je direktiva za vsako državo članico, na katero je naslovljena,
zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom
izbiro oblike in metode. Naslovniki direktiv so vedno države članice EU. Praviloma se
direktive naslovijo na vse države članice, lahko pa le na nekaj ali samo na eno državo
članico. Ker je direktivo treba prenesti v nacionalno pravo, je pri vsaki direktivi določen
rok, v katerem jo je treba prenesti v nacionalno pravo. Država z vsebino direktive ni
vezana pred potekom postavljenega roka, vendar velja načelo lojalne razlage prava EU.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 11
Če pa država, katera je zavezana z izdano direktivo ne prenese vsebine v nacionalno
pravo v roku, je to neizpolnjena obveznost iz člena 226 PES. Kakor koli gledano je
obveznost držav članic, da na podlagi direktive dosežejo rezultat, ki ga ta predvideva. Iz
dolžnosti lojalnega sodelovanja pa izhaja tudi dolžnost, da države članice sprejemajo
vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi se zagotovilo izpolnjevanje teh
obveznosti. Prav tako morajo nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnega prava
upoštevati namen direktive. Če direktiva v nacionalno pravo ni prenesena pravočasno
ali popolno, ali je celo napačno prenesena, ima posameznik na podlagi sodne prakse
sodišča pravico do odškodninskega zahtevka na podlagi prava Skupnosti pod pogojem,
da je cilj direktive oblikovanje pravic posameznika, nadalje da je vsebina pravice
določena na podlagi direktive, in da je škoda morala nastati zaradi napačnega,
prepoznega ali ne izvedenega prenosa direktive v nacionalno pravo. (Bohinc, 2007, str.
44).
Odločba
Odločba je pravni akt, ki je naslovljen na posameznika, skupino ali vrsto naslovnikov in
je za naslovnike neposredno zavezujoča. Naslovnik je lahko država članica, ena ali več
skupaj. Naslovnik je lahko zgolj fizična oseba oz. druge pravne osebe. Odločba je
individualni pravni akt, katero je potrebno neposredno vročiti. V veljavo vstopi s samo
vročitvijo in ne na podlagi objave v uradnem listu, kot to velja za uredbe in direktive.
Odločba je v celoti zavezujoča za vse, na katere je naslovljena. To določa člen 249,
pododstavek 3 PES. Po naravi je individualni in konkreten akt. Naslovniki odločbe so
lahko posamezniki ali države članice. Po mnenju Evropskega sodišča ima lahko odločba
neposredne učinke in dodeli posameznikom pravice, ki jih mora varovati pravosodje
države članice. (Bohinc, 2007, str. 45)
Priporočilo, mnenje, resolucije, skupna stališča in skupni ukrepi
Priporočilo lahko Svet EU ali Evropska komisija sprejme kot neobvezno usmeritev.
Podobno kot mnenje, ki je prav tako neobvezno. Nacionalna sodišča pri razlagi prava
ES uporabljajo priporočila kot sredstvo za razlago. Člen 230 PES izključuje sodni
nadzor nad akti, ki imajo naravo priporočila. Določa namreč, da sodišče nadzira
zakonitost aktov, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet EU, Komisija in
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 12
ECB, razen priporočil in mnenj. Na drugi strani člen 234 PES določa, da Evropsko
sodišče prehodno odloča o veljavnosti in razlagi vseh aktov institucij Skupnosti, torej
tudi glede priporočil. (Bohinc, 2007, str. 45).
1.4 Carinski zakonik skupnosti
»Vstop Slovenije v EU pomeni tudi vstop v carinsko unijo, za katero je značilno ne
samo, da med državami članicami ni nobenih uvoznih dajatev in drugih trgovinskih
ukrepov, temveč da članice unije uporabljajo pri uvozu blaga iz tretjih držav oziroma
izvozu v te države skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko ter da
uporabljajo ista osnovna carinska pravila. Cilji, ki jim sledijo osnovna carinska pravila
opredeljena v zakoniku in izvedbeni uredbi, niso več kot v preteklosti zbiranje carin
zaradi zagotovitev sredstev za državno blagajno, temveč ohranitev proizvodnje v
Skupnosti oz. narediti to proizvodnjo bolj konkurenčno, povečati izvoz, pripeljati
proizvodnjo v Skupnost, poleg tega pa tudi zaščititi intelektualno lastnino, zdravje
državljanov, okolje, javni interes. Carinski zakonik je uredba, uredbe Skupnosti pa se v
državah članicah izvajajo neposredno. To pomeni, da ni potrebno določbe carinskega
zakonika prenesti v notranjo zakonodajo. Z nacionalnim predpisom se lahko urejajo le
tista področja, za katera je v zakoniku dano pooblastilo državam članicam, da jih lahko
uredijo oziroma tista področja, ki v predpisu Skupnosti niso zadosti urejena. Države
članice zato, da zagotovijo izvajanje določb zakonika, sprejmejo podrobnejše predpise.
Takrat, ko so pogoji, ki veljajo za celotno območje carinske unije določeni z uredbo
Skupnosti, nacionalna zakonodaja ne sme določati dodatnih pogojev.
Področja, ki jih carinski zakonik prepušča ureditvi držav članic so:
vodenje upravnega postopka;
pristojnosti carinskih uradov (krajevne in stvarne);
zaseg in prodaja zaseženega blaga;
zastopanje pred carinskimi organi;
prekrški;
prepovedi in omejitve zaradi javne morale;
določitev prostih con;
pogoji za prepustitev blaga državni blagajni;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 13
predpisane poti do urada carinjenja;
pogoji za razveljavitev ali preklic odločb carinskih organov.
Pristojnosti carinskih uradov so opredeljene v zakonu o carinski službi, pravila vodenja
postopka v zakonu o davčnem postopku, vsa ostala carinska področja pa so opredeljena
v zakonu o izvajanju carinskih predpisov Evropske Skupnosti – ZICPE-u.
Zakonik naj ne bi posegal v posebne predpise, ki veljajo za druga necarinska področja.
Še posebej je to razvidno na področju kmetijske politike, kjer obstajajo številne uredbe,
ki včasih določajo pravila, ki veljajo samo za npr. določene izdelke. Če pride do razlik
med takšnimi specifičnimi pravili in splošnimi carinskimi pravili, je potrebno upoštevati
specifična pravila za to necarinsko področje.« (Koren, 2004, str. 1–3)
1.4.1 Blago
Če sledimo določbam zakonika, je predvideno naslednje ravnanje z blagom, ki se vnese
na carinsko območje Skupnosti: blago je od trenutka vnosa na carinsko območje
Skupnosti predmet carinskega nadzora, lahko pa tudi kontrole, kadar je to predvideno v
določbah. Blago mora tisti, ki ga vnese, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo
določijo carinski organi, prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi
ali pa v prosto cono, če se blago v cono vnese neposredno iz tretje države. Ko je blago
predloženo carini, se lahko zaradi pridobitve carinsko dovoljenje rabe ali uporabe z
dovoljenjem carinskih organov pregleda ali pa se vzamejo njegovi vzorci. Po
predložitvi blaga mora biti oddana skupna deklaracija. Blago se brez dovoljenja
carinskega organa ne sme odstraniti ali pretovoriti s prevoznega sredstva. Neskupnostno
blago predloženo carini mora v roku petinštiridesetih dni od dneva vložitve skupne
deklaracije oziroma v roku dvajsetih dni pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali
uporab. Do pridobitve ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab je blago v začasni
hrambi na kraju, ki ga odobri carina.
Carinsko dovoljena raba ali uporaba pomeni:
vnos blaga v carinski postopek;
vnos blaga v prosto cono ali prosto skladišče;
ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 14
uničenje blaga in odstop blaga v korist državne blagajne.
Za blago, ki je dano v carinski postopek, je treba vložiti deklaracijo. Če sprejem
carinske deklaracije povzroči nastanek carinskega dolga, se sme blago, ki je predmet te
deklaracije, prepustiti samo po plačilu zneska carinskega dolga ali njegovem
zavarovanju. Sprostitev v prost promet pomeni uporabo ukrepov trgovinske politike za
uvoženo blago, izpolnitev drugih formalnosti, predvidenih za uvoz blaga, in uporabo
zakonsko dolgovanih dajatev. S sprostitvijo blaga v prost promet pridobi neskupnostno
blago carinski status skupnostnega blaga. (Koren, 2004, str. 3–5)
1.4.2 Posamezni carinski postopki
»Zunanji tranzit se uporablja za gibanje blaga znotraj Skupnosti, in sicer
neskupnostnega blaga zato, da ne bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih ali drugih
dajatev ali ukrepom trgovinske politike ali za gibanje skupnostnega blaga, ki je predmet
ukrepov Skupnosti, predpisanih za izvoz oziroma so zanj bile opravljene izvozne
formalnosti.« (Koren, 2004, str. 5)
Koren (2004, str. 6) pravi takole: »Postopek carinskega skladiščenja omogoča
skladiščenje v carinskem skladišču:
neskupnostnega blaga, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali
ukrepom trgovinske politike;
skupnostnega blaga, kadar zakonodaja Skupnosti, ki ureja posebna področja,
predvideva, da je vnos tega blaga v carinsko skladišče povezan z izvajanjem
ukrepov, ki so običajno vezani na izvoz takega blaga.«
Postopek aktivnega oplemenitenja zajema: obdelavo (izdelavo), predelavo ali
popravilo blaga ter uporabo določenega blaga, ki je delno ali v celoti uporabljeno pri
oplemenitenju, ne pojavi pa se v pridobljenih proizvodih. (Koren, 2004, str. 6)
»Postopek predelave pod carinskim nadzorom (kontrolo) omogoča predelavo
neskupnostnega blaga na carinskem območju Skupnosti, ki spremeni njegovo naravo ali
stanje […] in omogoča sprostitev predelanih proizvodov po stopnji uvozne dajatve, ki
velja za te predelane proizvode.« (Koren, 2004, str. 6, 7)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 15
»Postopek začasnega uvoza omogoča, da se neskupnostno blago, ki je namenjeno za
ponovni izvoz in ni doživelo nobene spremembe, razen običajnega razvrednotenja
zaradi uporabe, uporablja na carinskem območju Skupnosti s popolno ali delno
oprostitvijo uvoznih dajatev, pri tem pa se za to blago ne uporabljajo ukrepi trgovinske
politike.« (Koren, 2004, str. 7)
»Postopek pasivnega oplemenitenja omogoča, da se skupnostno blago začasno izvozi
s carinskega območja Skupnosti, zato da se na njem izvedejo operacije oplemenitenja in
da se izdelki, nastali v takih operacijah, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno
oprostitvijo uvoznih dajatev. Kot operacije oplemenitenja se štejejo: obdelava
(izdelava), predelava ali popravilo začasnega izvoznega blaga.« (Koren, 2004, str. 7)
»Postopek izvoza omogoča, da skupnostno blago zapusti carinsko območje Skupnosti.
Ta postopek pomeni za blago, ki je v postopku, uporabo izstopnih formalnosti vključno
z ukrepi trgovinske politike, po potrebi pa tudi izvoznih dajatev. (Koren, 2004, str. 7)
»Postopek notranjega tranzita omogoča gibanje skupnostnega blaga od enega do
drugega kraja na carinskem območju Skupnosti preko ozemlja tretje države, ne da bi pri
prečkanju ozemlja tretje države skupnostno blago spremenilo svoj carinski status.«
(Koren, 2004, str. 7, 8)
»Proste cone in prosta skladišča so del carinskega območja Skupnosti ali prostori na
tem območju, ki so ločeni od preostalega dela tega območja in na katerih se
neskupnostno blago, v primeru uporabe uvoznih dajatev in ukrepov trgovinske politike,
pri uvozu obravnava, kot da se ne nahaja na carinskem območju Skupnosti […]«
(Koren, 2004, str. 8)
»Neskupnostno blago je lahko ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti,
uničeno ali odstopljeno v korist državne blagajne […]. Pri ponovnem izvozu se po
potrebi uporabijo formalnosti, predvidene za iznos blaga vključno z ukrepi trgovinske
politike. […] Neskupnostno blago se lahko uniči pod carinskim nadzorom, ker npr. za
blago velja uvozna prepoved ali pa se ne želi plačati carinski dolg. Odpadki in ostanki,
ki nastanejo po uničenju morajo pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab –
ponavadi je to sprostitev v prost promet« (Koren, 2004, str. 8, 9)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 16
Blago se lahko vrne s carinskega območja Skupnosti brez plačila dajatev le, če so
izpolnjeni pogoji za vrnjeno blago. Blago, ki zapušča carinsko območje skupnosti, je
pod carinskim nadzorom, carinski organi pa lahko opravijo kontrolo tega blaga. Blago
mora zapustiti območje Skupnosti. (Koren, 2004, str. 9)
1.4.3 Zastopanje
Carinski zakonik določa, da lahko vsaka oseba imenuje zastopnika, ki zanjo pred
carinskimi organi opravlja formalnosti. Zastopanje je lahko:
neposredno (direktno), pri čemer zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun,
ali
posredno (indirektno), pri čemer zastopnik nastopa v svojem imenu in za tuj račun.
Zastopnik mora izjaviti, da nastopa za zastopano osebo, pojasniti, ali gre za neposredno
ali za posredno zastopanje, ter biti pooblaščen, da nastopa kot zastopnik. Država članica
lahko omeji pravico do vlaganja carinske deklaracije preko neposrednega zastopnika ali
preko posrednega zastopnika s tem, da mora biti zastopnik carinski posrednik, ki
opravlja svojo dejavnost na ozemlju te države. Tako mora oseba, ki opravlja posle
zastopanja v okviru svoje dejavnosti (Zupančič, 2008, str. 44, 45):
imeti sedež ali stalno prebivališče na območju Slovenije;
imeti sama oziroma zaposlovati osebo, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo
in poseben strokovni izpit za osebe, ki opravljajo posle zastopanja v carinskih
zadevah.
1.4.4 Odločbe
Carinski zakonik definira odločbo kot pravni akt, s katerim odločajo carinski organi v
skladu s carinskimi predpisi o določeni zadevi, pri čemer ima to dejanje pravni učinek
za eno ali več določenih ali določljivih oseb. Odločba se izda po naravni poti ali na
zahtevo stranke. V slednjem primeru mora stranka podati pisni zahtevek, kateremu je
treba priložiti vse podatke in dokumente, potrebne za izdajo odločbe. Rok za izdajo
odločbe je v carinskih predpisih različno določen. Praviloma je ta trideset dni, možno pa
je podaljšanje roka, vendar mora v tem primeru carinski organ še pred potekom roka o
njegovem podaljšanju obvestiti vložnika zahtevka in navesti razloge. Vsako odločbo, ki
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 17
jo izda carinski organ, je treba sporočiti osebi, na katero se nanaša. Možna je tudi
odprava odločbe, ki je za udeleženca ugodna, če so kumulativno izpolnjeni naslednji
pogoji:
odločba je bila izdana na podlagi netočnih ali nepopolnih informacij;
vložnik zahtevka je vedel ali bi moral vedeti, da so bili podatki nepravilni ali
nepopolni;
taka odločba (odločitev) ne bi mogla biti izdana na osnovi pravilnih in popolnih
podatkov.
Carinski organ lahko odpravi vsako svojo odločitev tudi ustno, če so izpolnjeni ti
pogoji. Pri tem ni pomembno, če jo stranka že izvršuje. O odpravi odločbe se mora
stranka obvestiti. Odprava odločbe učinkuje od dne izdaje prvotne odločbe. Odločbe
carinskih organov so izvršljive takoj, kar pomeni, da vložitev pritožbe ne zadrži njene
izvršitve, pri čemer pa sta dve izjemi. Če carinski organ utemeljeno domneva, da je
izpodbijana odločba v neskladju s carinskimi predpisi in če bi takojšnja izvršitev
udeleženemu povzročila nepopravljivo škodo. (Zupančič, 2008, str. 45, 46)
1.4.5 Carinski dolg
Carinski dolg pomeni obveznost, da oseba plača uvozne dajatve ali izvozne dajatve v
višini, ki velja za določeno blago po veljavnih predpisih Skupnosti. Carinski dolžnik je
predvsem oseba, ki je s svojim ravnanjem povzročila nastanek carinskega dolga. To
lahko stori predvsem z dejanjem, lahko pa tudi z dopustitvijo ali opustitvijo.
Te osebe so:
deklarant;
oseba, ki je blago nezakonito vnesla;
oseba, ki odstrani blago;
kršitelj dolžnosti iz postopka ali začasne hrambe;
oseba, ki blago porabi v prosti carinski coni.
Poleg tega je lahko carinski dolžnik tudi udeleženec, ki je bil udeležen pri nezakonitem
vnosu, odstranitvi blaga ali porabi blaga. Nadalje je lahko carinski dolžnik oseba, ki je
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 18
zadevno blago pridobila ali hranila. Uvozni carinski dolg za blago, ki je zavezano
plačilu uvoznih dajatev, nastane s sprostitvijo blaga v prost promet in s prepustitvijo
blaga v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev. V obeh
primerih gre za nastanek carinskega dolga zaradi pravilnega izvajanja predpisov.
Carinski dolg nastane zaradi samega sprejema carinske deklaracije kot posledice
deklarantove volje uvesti blago v določen carinski postopek. Carinski dolg nastane v
trenutku sprejetja carinske deklaracije. Carinski dolžnik je deklarant, v primeru
posrednega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, za račun katere je deklarant
vložil carinsko deklaracijo. (Zupančič, 2008, str. 245, 245)
Zavarovanje carinskega dolga
Carinski dolg je potrebno zavarovati. Zavarovanje carinskega dolga pa je povezano s
posameznimi primeri nastanka carinskega dolga ali morebitnega nastanka carinskega
dolga. Včasih je zavarovanje obvezno. Če je nastal carinski dolg pri sprostitvi v prost
promet, blago ne more biti prepuščeno, dokler carinski dolg ni plačan ali zavarovan. V
določenih primerih lahko carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja pri začetku
določenega postopka. Nastali carinski dolg in nastale obveznosti mora zavarovati
carinski dolžnik. Če pa gre za carinski dolg, ki bi morda lahko nastal, ga zavaruje oseba,
ki bi lahko v zvezi s tem postala carinski dolžnik. Carinski dolg se lahko zavaruje z
bančno garancijo ali gotovinskim pologom. Praksa v Sloveniji je, da se kot instrument
zavarovanja skoraj izključno uporablja bančna garancija na prvi poziv. (Zupančič, 2008,
str. 247, 248)
Uporaba podlag za določitev carinskega dolga
Pri izračunu carinskega dolga so zelo pomembne podlage, ki se uporabljajo za določitev
carinskega dolga. Določevanje podlag pomeni, da mora carinski organ blagu določiti
lastnost, vrsto in s tem tarifno oznako, carinsko vrednost, poreklo in količino. Znesek
uvoznih ali izvoznih dajatev se določi na osnovi podlag za izračun dajatev, ki velja za to
blago v trenutku, ko zanj nastane carinski dolg. Če trenutka nastanka carinskega dolga
ni mogoče natančno določiti, je pri določitvi podlag za izračun dajatev, ki veljajo za
zadevno blago, merodajen trenutek, ko carinski organi ugotovijo, da se to blago nahaja
v položaju, ki je povzročil nastanek carinskega dolga. (Zupančič, 2008, str. 259, 260)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 19
Obračun carinskega dolga
Carinski zakonik pri obračunavanju in plačevanju dajatev predpisuje naslednji vrstni
red:
pristojni carinski organ izračuna znesek dajatev;
carinski organ vknjiži obračunani znesek carinskega dolga;
carinski organ sporoči znesek carinskega dolga carinskemu dolžniku;
dolžnik plača obračunani znesek carinskega dolga.
Obračun carinskega dolga pomeni tista dejanja carinskega organa, s katerimi ta na
osnovi ugotovljenih podlag za obračun carinskega dolga izračuna višino carinskega
dolga in ga evidentira v svoje evidence. Najpogosteje se znesek carinskega dolga potrdi
ob sprejemu carinske deklaracije. Pri poenostavljenem deklariranju in deklariranju na
podlagi knjigovodskih vpisov se carinski dolg določi naenkrat za posamezno, v
dovoljenju določeno obdobje. To obdobje ne more biti daljše od enega meseca.
(Zupančič, 2008, str. 262)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 20
2 PREDSTAVITEV PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA
D.O.O.
2.1 Razvojna pot Kozmetike Afrodite d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. je podjetje za proizvodnjo in prodajo kozmetičnih izdelkov,
ki temeljijo na učinkih naravnih zelišč in plodov. Dejavnost Kozmetike Afrodite d.o.o.
je proizvodnja kozmetičnih preparatov široke potrošnje in specialnih preparatov, ki so
namenjeni izključno profesionalni uporabi v kozmetičnih in frizerskih salonih
(Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a).
Začetki podjetja segajo v leto 1970, ko je gospa Danica Zorin Mijošek odprla prvi
kozmetični salon za nego obraza in telesa v Rogaški Slatini v okviru Zdraviliškega
jedra. Povpraševanje po kozmetičnih storitvah je bilo veliko, saj so učinkovito
dopolnjevale ponudbo zdravilišča, ki je bilo zelo obiskano. Težavo pa je predstavljalo
pomanjkanje kozmetičnih izdelkov za nego obraza in telesa. Zato so na osnovi lastnega
znanja začeli izdelovati različne zeliščne maske.
Obiskovalci kozmetičnega salona so bili s tem zelo zadovoljni in so se z veseljem
vračali. Prav to je spodbudilo idejo o lastni proizvodnji kozmetičnih izdelkov. Na
začetku so proizvajali le različne maske za obraz, kasneje pa še razne kreme za nego. Ti
kozmetični izdelki so hitro osvojili trg, ki je bil takrat zelo velik. Domači trg je obsegal
celotno področje bivše Jugoslavije. Prodaja je hitro naraščala in prodajni asortiman se je
širil.
Z odcepitvijo Republike Slovenije od Jugoslavije je podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o.
izgubilo trg vseh bivših republik. Svoje raziskave so usmerili na vzhodnoevropske
države, in sicer Madžarsko, Češko, Poljsko in Rusijo. Vzhodnoevropski trgi so
omogočili podjetju preživetje kriznega obdobja, ki je trajalo približno do leta 1993. V
tem času se je začelo ponovno odpiranje južnih trgov, predvsem Hrvaške in
Makedonije. Podjetje je že imelo izkušnje s teh trgov, tako da jim je poznavanje
njihovih značilnosti omogočilo hiter vstop na trg ter rast tržnega deleža. (Kozmetika
Afrodita d.o.o., 2005a).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 21
Danes je podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. še vedno v popolni lasti enega samega
lastnika, gospe Danice Zorin Mijošek, ki je hkrati tudi direktorica podjetja. Je srednje
veliko in relativno hitro razvijajoče se podjetje. Realni celotni prihodek letno raste
povprečno za 15 %. Hiter razvoj narekuje na eni strani trg, na drugi pa sama dejavnost.
Opraviti imajo z dejavnostjo, ki je zelo živa, saj so dnevno priče vedno novim
spoznanjem na področju nege telesa, obraza in las. Podjetje svoje izdelke trži na tržiščih
Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije, Črne gore, Madžarske,
Poljske, Rusije, Ukrajine, Avstrije, Nemčije, Združenih arabskih emiratov in Irana. V
zelo kratkem času pa nameravajo vstopiti še na trg Norveške in Švedske. (Kozmetika
Afrodita d.o.o., 2005a).
2.1.1 Proizvodni program
Proizvodni program obsega široko paleto izdelkov za nego telesa, obraza in las, ki
temeljijo na zeliščih in naravnih plodovih. To hkrati pomeni, da so koži in lasem
izjemno prijazni. Bili so med prvimi, ki so poudarjali pomen zelišč, ta pa so kmalu
zatem postala absolutna modna smernica. Takšen način sodobnega razmišljanja jim
odpira vedno nova vrata na zahtevna evropska tržišča. V Rogaški Slatini delujeta v
okviru podjetja tudi dva kozmetična salona, in sicer v hotelu Sava in Donat. V vseh
salonih se kozmetične storitve opravljajo izključno z izdelki iz lastne proizvodnje.
Proizvodnja je organizirana na sedežu matičnega podjetja, izdelki pa se tržijo tako na
domačem kot na tujih trgih. Za trženje v tujini skrbijo pooblaščeni generalni zastopniki.
Imajo lasten razvojni laboratorij in laboratorij kontrole kakovosti, kjer deluje strokovno
visoko usposobljena skupina. Ta skupina skrbi tudi za ustrezno strokovno izobraževanje
kupcev profesionalnih kozmetičnih preparatov na organiziranih seminarjih doma in v
tujini. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a).
Proizvodni program podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. je sestavljen iz:
izdelave vseh vrst kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa in las za frizerske in
kozmetične salone ter
kozmetičnih storitev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 22
Program izdelkov za nego obraza, telesa in las pa se pojavlja v dveh skupinah.
Program izdelkov široke potrošnje:
o nega obraza;
o nega telesa;
o specialni izdelki proti celulitu;
o nega rok in nog;
o šamponi, nega in styling las.
Program izdelkov »salon exclusive«, ki je namenjen izključno profesionalni uporabi
v:
o kozmetičnih salonih (nega obraza, nega telesa, aromaterapija, anticelulitni
program, nega rok in nog);
o frizerskih salonih (šamponi, nega las, styling, preparati za trajno kodranje las,
preparati za beljenje las).
Programa sta si po vsebini načeloma podobna, vendar zahtevata popolnoma različen
pristop k trženju. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a).
Podjetje se od leta 2005 dalje nahaja na 6.000 m² površine. Od tega je tretjina poslovnih
prostorov in dve tretjini sodobno urejenih proizvodnih prostorov. Veliko površine
zajema skladišče za gotove izdelke, polizdelke, embalažo in surovine. Nahaja pa se v
neposredni bližini proizvodnje. Največ prostora pri skladiščenju zavzame embalaža. Za
dostavo izdelkov imajo organiziran lasten transport. Gre za uspešno vključevanje
transportne dejavnosti, ki je še posebej pomembna v mednarodnih tokovih. (Kozmetika
Afrodita d.o.o., 2005a)
2.1.2 Lastna blagovna znamka
Podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. je v letih od 2004 do 2007 postalo eno večjih
podjetij v kozmetični dejavnosti pri nas, ki je zraslo v zasebnem sektorju. Z lastno
blagovno znamko se je uspelo uveljaviti doma in v tujini, in to na področju, ki ga sicer
obvladujejo velika podjetja in multinacionalke. Podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o.
uporablja lastno blagovno znamko, ki je zaščitena, saj tako zavaruje svoje izdelke pred
zlorabami konkurence: glejte Sliko 1.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 23
Slika 1: Blagovna znamka podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o.
Vir: Kozmetika Afrodita d.o.o., 2000, str. 3
2.2 Organizacijska struktura podjetja in zaposlenih
Gre za centralizirano organizacijo podjetja, kar pomeni, da vse pomembne odločitve
sprejema vodstvo podjetja. Organizacijski program je popolnoma prilagojen osnovnemu
poslanstvu podjetja. V skladu s tem je opredeljena tudi hierarhija odgovornosti.
Določene funkcije v podjetju opravljajo tako, da ob lastnici podjetja prevzemajo
zahtevnejša opravila in odgovornosti tudi drugi zaposleni: glejte Sliko 2.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 24
Slika 2: Organizacijska shema podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. leta 2008
Vir: Kozmetika Afrodita d.o.o. , 2004, str. 13.
Podjetje zaposluje 116 delavcev različne izobrazbene strukture in razvojne
naravnanosti. Menedžment podjetja zavestno skrbi za zaposlene na vseh drugih ravneh
organizacije podjetja, da delujejo v skladu z marketinškimi načeli in da čutijo
pripadnost podjetju. Zavedajo se, da so ljudje kljub visoki tehnologiji še vedno ključ do
uspeha. Zato je potrebno le-te v podjetju dobro seznaniti s poslanstvom in cilji podjetja,
hkrati pa jih motivirati za učinkovito in uspešno delo.
20 % zaposlenih ima visoko strokovno izobrazbo, in zasedajo zahtevna delovna mesta.
Angažirani so predvsem za delo na razvoju izdelkov in kontroli kvalitete le-teh, na
področju marketinga in v menedžmentu podjetja. Strokovno usposobljeni in visoko
motivirani delavci so vsekakor eden od faktorjev konkurenčne prednosti in uspešnosti
podjetja.
Prav struktura zaposlenih kaže, da v Kozmetiki Afrodita d.o.o. dajejo poudarek
kvaliteti kadrov, zavedajoč se, da je uspeh podjetja v veliki meri odvisen zlasti od
VODSTVO direktor
KONTROLNA SLUŽBA
SLUŽBA KADRI, PRAVO Vodja kontrolne
službe Vodja službe kadri, pravo
FINANČNO RAČUNOVOD.
SLUŽBA
SLUŽBA MARKETINGA
RAZVOJNA SLUŽBA
TEHNIČNA SLUŽBA
KOZMETIČNI SALON
Direktor Direktor marketinga
Direktor razvoja
Vodja proizvodnje
Vodja salona
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 25
strokovne usposobljenosti in zavzetosti zaposlenih. Posledica tega je, da je v delovno
obveznost zaposlenih vključeno kontinuirano, strokovno izobraževanje in
izpopolnjevanje doma in v tujini.
S tako usposobljenim kadrom je izpolnjen eden od bistvenih pogojev, da se realizirajo
zastavljeni cilji in strategije podjetja in tudi omogoči fleksibilni odziv podjetja na
nastale tržne spremembe.
Ves kolektiv pa usmerjajo h kulturnemu in spoštljivemu komuniciranju s strankami.
V internem poročilu kadrovske službe (2008c, str. 3) je za december 2008 navedena
naslednja izobrazbena stopnja delavcev:
12 % visoko izobraženih;
8 % z višjo šolo;
30 % s srednješolsko izobrazbo;
32 % s poklicno izobrazbo;
14 % s končano osnovno šolo;
4 % z nedokončano osnovno šolo.
Podjetje je decembra 2008 zaposlovalo 116 delavcev, in sicer:
60 delavcev v proizvodnji, vključno z razvojnim laboratorijem;
15 delavcev v kozmetičnih salonih;
41 delavcev v menedžmentu in na ostalih ravneh poslovnih funkcij.
2.3 Poslanstvo, cilji in vrednote podjetja
Podjetje ima začrtano dolgoročno vizijo razvoja. Poslanstvo podjetja predstavljata:
proizvodnja kozmetičnih preparatov za široko potrošnjo in profesionalni program
»salon exclusive«. Proizvodi se po svoji namembnosti razvrščajo v proizvode za
nego obraza, telesa in las. Koncipiranje in razvoj izdelkov oziroma preparatov
temelji na vgrajevanju aktivnih naravnih substanc rastlinskega izvora;
opravljanje kozmetičnih storitev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 26
Cilji podjetja so kratkoročni, dolgoročni ter finančni (Kozmetika Afrodita d.o.o.,
2005a):
kratkoročni strateški cilj Kozmetike Afrodita d.o.o. je, da zadrži svoje konkurenčne
prednosti: naravne sestavine, hitro prilagodljivost spremembam na trgu,
zadovoljevanje potrebe svojih sedanjih in potencialnih kupcev, zadrži tržne deleže
na obstoječih trgih, skrbi za zadovoljstvo zaposlenih;
v dolgoročnih strateških ciljih želi Kozmetika Afrodita d.o.o. v prvi vrsti povečati
svoje tržne deleže na obstoječih trgih, osvojiti nova tržišča ter razvoj izdelkov na
bazi aktivnih naravnih sestavin in si tako zagotoviti temelje dolgoročnega razvoja
podjetja ter hiter odziv na pojavljanje konkurenčnih izdelkov na trgu. Podjetje se
danes uvršča v srednje veliko podjetje in kaj več od tega statusa ne načrtuje, ker želi
tudi v prihodnje ostati dovolj fleksibilno in hitro odzivno podjetje za spremembe na
trgu in v panogi;
finančni cilji: ustvarjati dobiček z minimalnimi stroški, kar je možno le s povečano
proizvodnjo in prodajo.
2.4 Prihodnost podjetja
Od leta 2000 dalje beležijo v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. na slovenskem trgu
dokaj močan pritisk novih ponudnikov kozmetičnih izdelkov. To lahko pripisujejo
odprtosti slovenskega trga in svobodni trgovini, z vstopom v EU pa je pritisk še
močnejši. Trenutno se v Sloveniji pojavljajo predvsem večje kozmetične hiše z
internacionalno uveljavljenimi znamkami, v naslednjih letih pa lahko pričakujejo prodor
manjših oziroma srednje velikih proizvajalcev. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b, str.
19)
Upoštevajoč pritisk marketinških aktivnosti multinacionalk na slovenski trg in
mentaliteto slovenskih potrošnikov, za katere je značilno, da so tuji izdelki več vredni
kot domači. Zato je objektivno pričakovati, da bo faktor obračanja izdelkov tujih
blagovnih znamk večji. Vendar se ne bojijo večjih prevzemov domačih kozmetičnih hiš
s strani tujih multinacionalk, ker menijo, da slovenske kozmetične hiše s svojim
proizvodnim programom multinacionalkam ne predstavljajo resne konkurence, saj
zanje niso zanimive. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b, str. 19)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 27
Vsi ti dejavniki nakazujejo na to, da bo potrebno svojim kupcem v prihodnje še bolj
prisluhniti, saj so kupci prodajnega programa Kozmetika Afrodita vedno zahtevnejša,
predvsem na področju prodajno-pogodbenih bonitet. To je seveda razumljivo, saj je
ponudba kozmetičnih izdelkov velika in konkurenca ponudnikov neizprosna. Skrbeli
bodo za razvoj novih izdelkov, v obstoječe pa bodo vnašali izboljšave. Vse to nalaga
podjetju in predvsem menedžmentu izjemne sposobnosti pogajanja na eni strani in na
drugi skrb za racionalizacijo vseh stroškov, na katere lahko ima neposredni vpliv in le
tako bo lahko sebi zagotovilo dovolj manevrskega prostora za priznavanje določenih
bonitet kupcu. Ob tem pa morajo kot proizvajalci poskrbeti, da bo čas obračanja
njihovih izdelkov na prodajnih policah čim krajši. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b,
str. 19)
Tudi v bodoče bodo skrbeli za kvaliteto izdelkov, vizualni izgled embalaže, natančnost
pri odpremi blaga, cenovno politiko končnih izdelkov, predvsem pa za načrtovanje
promocijskih aktivnosti, ki zajemajo tudi aktivnosti za utrjevanje videza zunanje podobe
in prepoznavnost blagovne znamke. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b, str. 19)
Še naprej bodo spremljali trende na tržišču ter opazovali in analizirali konkurenco, saj si
želijo biti vedno korak pred njo. Poiskati bodo skušali tudi nove prodajne poti in nove
kupce, ki so do sedaj kupovali pri konkurenci. Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b, str.
19)
Še nekaj usmeritev Kozmetike Afrodite d.o.o. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b, str.
19):
Kozmetika Afrodita d.o.o. želi v prihodnosti povečati svoje tržne deleže letno za 2,
5 % do 3 % na slovenskem trgu ter zagotoviti rast obsega prodaje;
povečati zadovoljstvo potrošnikov, katerih zadovoljstvo in zvestobo želijo ustvarjati
z nenehno skrbjo za kakovost ponudbe, prilagojene njihovemu življenjskemu slogu;
ustvariti dolgoročne partnerske odnose s slovenskimi in tujimi partnerji s področja
držav bivše Jugoslavije ter držav EU;
povečati zadovoljstvo in nadaljnje zagotavljanje dolgoročne socialne varnosti
zaposlenih z ustreznim sistemom nagrajevanja, motiviranja, komuniciranja,
izobraževanja;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 28
še najprej skrbeti za širše družbeno okolje s humanitarnimi in drugimi akcijami,
sponzorstvi in donacijami, katerih namen je pomagati, razvijati in krepiti dejavnosti
lokalnega in nacionalnega pomena ter prispevati h kakovostnejši ravni življenja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 29
3 POENOSTAVLJENI POSTOPKI CARINJENJA
Zupančič (2008, str. 129, 130) je mnenja, da carinski zakon predvideva tri
poenostavitve postopka carinjenja. V praksi se te poenostavitve pokažejo kot posebna
ugodnost za uporabnike. Omogočijo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in s tem
hitrejši prevzem pošiljke v podjetje oz. hitrejšo predajo v želen izvozni postopek. Te
poenostavitve so:
nepopolna deklaracija: postopek nepopolne deklaracije omogoča carinskim
organom, da v upravičenih primerih sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebuje vseh
zahtevanih navedb oziroma ji niso priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za zadevni
carinski postopek;
poenostavljeni postopek deklariranja: poenostavljeni postopek deklariranja
omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi predložitve
poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je
lahko glede na okoliščine primera splošna, periodična ali zbirna;
hišno carinjenje: prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča, da se blago
predloži v zadevni carinski postopek v prostorih udeleženega ali na drugem kraju, ki
ga določijo ali odobrijo carinski organi.
3.1 Nepopolna deklaracija
Sprejem nepopolne carinske deklaracije se deklarantu omogoči v primeru, ko v trenutku
vložitve carinske deklaracije ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki oziroma
dokumenti, ki so predpisani za določen carinski postopek. Carinski organ lahko v
samem postopku carinjenja v konkretnem primeru dovoli predložitev nepopolne
deklaracije. Izvedbena uredba določa podatke, ki jih mora deklaracija vsebovati v
vsakem primeru. Za sprostitev blaga v prost promet so obvezni najmanj podatki, ki so
potrebni za prepoznavanje blaga in uporabo predpisov o njihovi sprostitvi v prost
promet ter za določitev zavarovanja, z zagotovitvijo katerega se pogojuje prepustitev
blaga. Enotna upravna listina mora vsebovati vsaj navedbe v poljih št. 1 (prvo in drugo
podpolje), 14, 21, 31, 37, 40 in 54. Prav tako morajo biti nepopolni deklaraciji priloženi
vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 30
Deklarant je dolžan, da nepopolno deklaracijo v določenem obdobju dopolni oziroma
dostavi manjkajoče dokumente. Carinski organ mu določi rok, ki pa ne sme biti daljši
od enega meseca. Sledi še obračun carinskega dolga. Naknadna predložitev manjkajočih
navedb ali dokumentov vsekakor lahko vpliva na izračun carinskega dolga.
Ločimo dve možnosti:
če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta ne vpliva na višino
dajatev, lahko carinski organ na podlagi nepopolne carinske deklaracije takoj vknjiži
znesek teh dajatev, ki se določijo na podlagi običajnih pogojev;
če pa naknadna predložitev navedbe ali dokumenta ob njenem prejemu vpliva na
višino dajatev, izračunanih na podlagi teh navedb, bi se znesek vknjižil ob koncu
postopka.
Pravna podlaga za uporabo nepopolne carinske deklaracije (Poenostavljeni carinski
postopki [Carinska uprava Republike Slovenije]):
o 76/1/b člen Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L
302, 19. 10. 1992);
o 253. do 289. člena Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe
Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993);
o Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št.
25/04).
3.1.1 Uporaba nepopolne carinske deklaracije
V podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. so uvozili večjo pošiljko reklamnih brisač iz
Turčije. Rok za dobavo naročene pošiljke je bil že ob podpisu pogodbe za podjetje
Kozmetika Afrodita d.o.o. zelo neugoden, saj potrebuje dobavitelj za izdelavo brisač
mesec dni, temu pa je potrebno prišteti še čas transporta do Slovenije. Dobavitelj,
podjetje Ozdilek textile marketing ltd., Bursa, je ob pripravi izvoznih dokumentov
zaprosil izvozni carinski organ za izdajo potrdila o poreklu blaga »MOVEMENT
CERTIFICATE A. TR«. Izkazano potrdilo o preferencialnem poreklu jim omogoča, da
pri uvoznem carinjenju pošiljke uveljavijo znižano carinsko stopnjo.
Original dokumenta, potrjen s strani pristojne turške carinarnice, se je nekje na poti
izgubil.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 31
Pošiljka je potovala z zbirnikom, kar pomeni, da so pogosto priča izgubi dokumentov.
Za izdelek (brisače iz 100 % bombaža – toaletno perilo iz frotirja, ki se uvrščajo v
carinsko tarifo 6302 6000), bi ob predložitvi dokumenta o preferencialnem poreklu bili
popolnoma oproščeni plačila carinskih dajatev. Konvencionalna carinska stopnja za
uvoz bombažnih brisač iz Turčije je 12 %.
Razlika v ceni reklamnega izdelka bi bila zelo velika, skoraj nesprejemljiva, zato je
nastal velik problem. Za marketinški oddelek podjetja je bilo pomembno, da se blago
čim prej ocarini in pripelje na sedež podjetja. V nasprotnem primeru lahko pride do
časovne stiske.
Predstavnica uvozno-izvoznega oddelka podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. je dano
situacijo predstavila na carinarnici, kamor je bilo blago napoteno. Carinski inšpektor je
predlagal uporabo sprostitve blaga v prost promet na podlagi nepopolne deklaracije. Z
upoštevanjem omenjene carinske poenostavitve bi lahko uporabili znižano carinsko
stopnjo, vendar je bil pogoj, da pridobijo manjkajoči dvojnik sprva po faksu, naknadno
pa v originalu. Dobavitelj iz Turčije je to poslal še isti dan.
Nadzorni carinski organ je odobril sprostitev blaga v prosti promet na osnovi nepopolne
deklaracije. Manjkajoči dokument so preko pošte prejeli že naslednji teden ter ga takoj
dostavili nadzorni carinarnici. Sledil je obračun carinskega dolga z upoštevanjem
preferencialnega porekla in s tem obračun carinskega dolga z upoštevanjem znižane
carinske stopnje.
3.1.2 Vloga za nepopolno carinsko deklaracijo
Izvedbena uredba določa, da morajo biti deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet
priloženi vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev. To sta v tem
primeru bila račun dobavitelja in fotokopija »MOVEMENT CARTIFICATE A. TR« o
preferencialnem poreklu.
Izjemoma se lahko sprejme deklaracija brez navedenih dokumentov, če deklarant
carinskim organom zadovoljivo dokaže, da zadevni dokument obstaja in je veljaven, da
ta dokument ni mogel biti priložen deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 32
deklarant ni mogel vplivati, in da bi zamuda pri sprejemu carinske deklaracije preprečila
sprostitev blaga v prost promet ali imela za posledico zaračunane dajatve po višji
stopnji.
Navedbe iz te uredbe so omogočile, da je špediter v njihovem imenu podal vlogo za
nepopolno carinsko deklaracijo, katera je vsebovala naslednje podatke (Rautar
Razboršek, 2005, str. 106):
zakonska osnova;
datum in opravilna številka enotne upravne listine;
vrsta blaga;
količina blaga;
vrednost tuji partner;
prevozno sredstvo;
št. predhodne carinske listine;
točen opis manjkajočega originalnega dokumenta;
prostor za vpis roka, v katerem bodo dostavili original;
št. bančne garancije, s katero je zavarovan carinski dolg.
3.2 Poenostavljeni postopek deklariranja
»Poenostavljeni postopek deklariranja omogoča deklarantu, da lahko na podlagi pisnega
zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, in pod pogojem, da se blago predloži carini,
vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki.
Poenostavljena carinska deklaracija je lahko v obliki:
nepopolne carinske deklaracije, izpolnjene na obrazcu enotne upravne listine, ali
drugega upravnega ali komercialnega dokumenta, ki ga spremlja zahteva za
sprostitev v prosti promet.
Deklaracija mora vsebovati vsaj podatke, potrebne za prepoznavanje blaga. Če
okoliščine to dovoljujejo, lahko carinski organi odobrijo, da zahtevo za sprostitev v
prosti promet nadomesti splošna zahteva za sprostitev v prosti promet v določenem
obdobju. Dovoljenje za poenostavljeno deklariranje, ki vključuje splošne zahteve za
sprostitev v prosti promet, je treba zabeležiti v komercialnem ali upravnem dokumentu,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 33
ki se mora predložiti ob carinjenju. Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi
dokumenti, s katerimi se pogojuje sprostitev v prosti promet, v primerih, če niso, pa se
uporablja postopek, določen v čl. 255 (2) IU. Kadar se s poenostavljeno deklaracijo za
sprostitev v prosti promet zaključuje carinski postopek z ekonomskim učinkom, je treba
upoštevati določbe, ki se nanašajo na poenostavitve pri zaključevanju teh postopkov.
Deklarant mora poleg poenostavljene deklaracije vložiti še dopolnilno carinsko
deklaracijo; te ni treba vložiti, če je to (v izvedbeni uredbi) izrecno določeno.
Poenostavljena deklaracija in dopolnilna deklaracija tvorita enoten nedeljiv dokument,
ki učinkuje od dneva sprejema poenostavljene deklaracije.« (Zupančič, 2008, str. 133,
134).
3.2.1 Postopek za pridobitev dovoljenja
Kar nekaj časa se je podjetje pogajalo s carinskim uradom, preden so začeli s samim
postopkom za pridobitev dovoljenja. Carina je bila mnenja, da je frekvenca uvozov
enostavnega blaga prenizka za izdajo takšnega dovoljenja. Upoštevajoč njihovo rast
proizvodnje in novega dobavitelja kartonske embalaže s Hrvaške jim je uspelo
prestopiti zastavljeno mejo.
Prvi korak je bila priprava zahtevka za poenostavljen postopek prijavljanja pri uvozu.
Zahtevek je sestavljen iz treh delov:
podatki o vložniku zahtevka;
podatki o izpolnjevanju pogojev za zahtevano poenostavitev;
izvajanje poenostavitve.
Priprava različnih vlog in zahtevkov je stalnica v njihovem oddelku, zato ni bilo težav s
pripravo le-tega in potrebne spremne dokumentacije.
Po predaji zahtevka sledi obravnava pri pristojnem carinskem uradu. Sprva se preveri,
ali je zahtevek izpolnjen na ustreznem obrazcu, ali je obrazec pravilno izpolnjen in ali je
zahtevek popoln oz. če so priloženi ustrezni dokumenti, ki so carinskemu organu
potrebni za odločitev o zahtevku. Dalje gre za vsebinsko preverjanje, saj carinski urad
zahtevek obravnava s stališča izpolnjevanja pogojev za izvajanje poenostavitve.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 34
Vsebinsko preverjanje zajema predvsem naslednje (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005b):
oceno zanesljivosti podjetja pri izvajanju dosedanjih carinskih postopkov;
ustreznost in vrsto evidence, ki ju vodi podjetje in omogočata možnost nemotene
kontrole;
ustreznost informacijskega sistema in ustreznost programske opreme;
upravičenost izdaje dovoljenja za zahtevano poenostavitev v posameznih carinskih
postopkih;
mnenje o usposobljenosti odgovornih oseb za izvajanje predlaganih poenostavitev;
primeren obseg poslovanja (so pristojni organi sposobni nadzorovati postopek in
opravljati kontrole, ne da bi bila količina njihovega administrativnega dela v
nesorazmerju z zahtevami vložnika zahtevka);
da vložnik zahtevka v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih in davčnih
predpisov;
seznam blaga, ki ga želi vložnik zahtevka prijaviti. Če je določeno blago predmet
kakršnih koli prepovedi ali omejitev, je treba preveriti, ali ima podjetje ustrezna
dovoljenja;
da je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja uvozno/izvoznih prepovedi ali
omejitev ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev,
soglasja oz. dovoljenja;
da so zagotovljena vsa potrebna jamstva za pravilen potek postopkov.
Sledilo je preverjanje kontrole v podjetju. Višja carinska inšpektorica je dodobra
pregledala način dela v njihovem oddelku. V pregled je zajela vsa dosedanja
pomembnejša carinska dovoljenja in poenostavitve ter uporabo in način izvajanja.
Poseben poudarek je bil namenjen knjigovodstvu vložnika zahtevka, saj je bilo potrebno
omogočiti izvajanje učinkovite kontrole, zlasti poznejše kontrole carinskih organov.
Na podlagi preverjanj carinski urad potrdi ustrezne rubrike v zahtevku in poda svoje
mnenje. Carinski urad mnenje skupaj z zahtevkom posreduje v nadaljnje reševanje
Generalnemu carinskemu uradu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 35
Dovoljenje za zahtevano poenostavitev izda Generalni carinski urad. V njem so
opredeljene pravice in tudi obveznosti imetnika dovoljenja. Praviloma se izda za
neomejen rok veljavnosti. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a)
3.2.2 Izvajanje postopka
Takoj po prejemu dovoljenja so obvestili tiste dobavitelje, pri katerih se nova pridobitev
lahko uporabi. Račun dobavitelja za blago, ki ga želijo cariniti po dovoljenju za
poenostavljen postopek prijavljanja pri uvozu, mora vsebovati določene navedbe, da
lahko uporabijo tovrstno poenostavitev. Tuji partnerji so zadevi ustregli, saj tudi sami
uporabljajo določene poenostavitve in so o carinskih predpisih dobro poučeni.
Račun dobavitelja mora vsebovati naslednje podatke:
dobavitelj;
kupec;
številka in datum računa;
dobavni pogoji (pariteta);
registrska št. prevoznega sredstva;
tarifna številka dobavljenega blaga;
skupna količina in vrednost pošiljke;
morebitno izkazano potrdilo o preferencialnem poreklu;
bruto in neto teža;
način pakiranja;
predpisana klavzula z vpisano št. dovoljenja.
Poenostavljen postopek prijavljanja se dovoli tako, da se dovoli vlaganje poenostavljene
carinske deklaracije v obliki komercialnega dokumenta – računa. Voznik tovornjaka se
na mejnem prehodu izogne vstopni prijavi. Carinski delavec ob vstopu na mejnem
prehodu pregleda carinske zalivke in preveri, ali se navedbe na priloženem računu
ujemajo z dejanskim stanjem carinske pošiljke na tovornjaku. Račun oz. priloženi
komercialni dokument potrdijo in knjižijo v kontrolnik K-27 ter ga vrnejo vozniku. Le-
tega jim kasneje voznik v podjetju izroči kot dokazilo, da je poenostavljeni uvozni
postopek na meji bil pravilno začet.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 36
Ob prihodu tovornjaka v njihovo podjetje sledi prevzem pošiljke, ki ga opravi
skladiščnik embalaže. Prevzem zajema kontrolo dejanskega stanja po računu ter pregled
blaga v smislu ustreznega pakiranja oz. morebitne poškodbe med transportom. Ko
skladiščnik opravi prevzem, preda spremne dokumente na uvozno-izvozni oddelek.
Uvoz se knjiži v evidenco PU. S tem je zaključen prvi del poenostavljenega postopka.
Kot imetniki dovoljenja morajo za blago, ki je bilo prepuščeno v skladu z dovoljenjem
za poenostavljeni postopek prijavljanja pri uvozu, vložiti dopolnilno carinsko
deklaracijo v skladu z vsemi zahtevami izdanega dovoljenja. (Kozmetika Afrodita d.o.o,
2005b)
3.2.3 Dopolnilna deklaracija
V dovoljenju se določi oblika dopolnilne deklaracije. Lahko je pisna na obrazcu EUL,
veliko bolj razširjena med uporabniki pa je računalniška izmenjava podatkov. Prvotna je
tekla na osnovi izdanega dovoljenja. Sprva so morali pridobiti ustrezno, dokaj zahtevno
programsko opremo. Sledilo je testno poročanje in s tem potrdilo o uspešno opravljeni
testni izmenjavi. Slednje je bila vstopnica za končno dovoljenje za računalniško
izmenjavo podatkov.
Carinska uprava Republike Slovenije je s 1. 1. 2007 takratno računalniško izmenjavo
podatkov (RIP) nadgradila. V poslovanje s strankami je uvedla XML podatkovne
strukture in elektronski podpis, ki veljajo kot pogoj za brezpapirno poslovanje v okviru
sistema za elektronsko poslovanje CURS.
Elektronski podpis predstavlja sodobno alternativo klasičnemu podpisu in s tem
zagotavlja:
identiteto imetnika digitalnega potrdila;
nezatajljivost lastništva podpisanih e-podpisov;
celovitost (integrirano) sporočila, kar pomeni, da samo del podatkov ni mogoče
spremeniti ali drugače popraviti brez (vednosti) podpisnika.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 37
Vsak uporabnik, ki želi brezpapirno poslovati s CURS, mora najprej skleniti dogovor o
uporabi informacijskega sistema za elektronsko poslovanje Carinske uprave Republike
Slovenije, v katerem uporabnik in CURS opredelita svoj medsebojni odnos.
Po sklenitvi dogovora mora vsak uporabnik v okviru e-poslovanja prijaviti digitalna
potrdila, s pomočjo katerih je v okviru e-poslovanja dovoljeno elektronsko podpisati
dokument v imenu uporabnika. CURS določa, da sme elektronske dokumente v imenu
uporabnika podpisati samo imetnik osebnih digitalnih potrdil, katerih potrdila so
overjena pri enem od slovenskih overiteljev in so hkrati prijavljena v sistem za
elektronsko poslovanje CURS.
Njihovo dovoljenje jim omogoča, da dopolnilne deklaracije vlagajo do 10. dne v
mesecu za predhodni mesec. Vsaka uvozna pošiljka ima svojo enotno carinsko listino
(ECL), ki vsebuje prav vse podatke v skladu s pravilnikom o izpolnjevanju enotne
upravne listine. Kot imetniki dovoljenja, ki sami vlagajo dopolnilno deklaracijo v
elektronski obliki, obračunajo carinski dolg. Iz carinskega informacijskega sistema
(CIS) dobijo povratno sporočilo o višini carinskega dolga, katero se mora ujemati z
njihovim predhodnim izračunom. V povratnem poročilu je navedena sklicna številka
plačila.
Ne glede na kateri način podajo dopolnilno deklaracijo, morajo kot imetniki dovoljenja
hraniti vso spremljajočo dokumentacijo in carinske deklaracije deset let po koncu
obdobja, ko je bila carinska deklaracija vložena. Vsi dokumenti morajo biti v vsakem
trenutku na razpolago carinskim organom. Podatki morajo biti na razpolago v nemoteno
preverjanje. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a)
Kvalificirano digitalno potrdilo
»Kvalificirano digitalno potrdilo je digitalno potrdilo, ki ga izda registrirani overitelj po
postopku, ki vključuje identifikacijo uporabnika ob prejemu potrdila. Je osnova za e-
poslovanje s carino. E-poslovanje s CURS je elektronsko poslovanje v okviru katerega
uporabnik uporablja tisti del informacijskega sistema CURS, ki omogoča elektronsko
poslovanje med CURS in uporabnikom po pravilih, ki jih določa carina in zajema vse
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 38
tiste storitve oz. opravila, ki so kot elektronsko poslovanje opredeljene na spletnih
straneh CURS« (Damjan, 2006, str. 4).
V podjetju so se odločili, da kot overitelja izberejo podjetje Halcom d.d. iz Ljubljane, ki
upravlja s kvalificiranimi poslovnimi potrdili za overjanje varnega elektronskega
podpisa. Izpolni se zahtevek za pridobitev digitalnega podpisa. Zahtevku se priloži
uradno potrjen izpisek iz sodnega registra ter fotokopije uradnih dokumentov oseb, ki
želijo potrdilo.
Podjetje Halcom d.d. jim je izdalo potrdila, dostavilo »pametne« kartice in spremljajočo
programsko opremo. Po ločeni poti so jim dostavili tudi osebna gesla. (Kozmetika
Afrodita d.o.o., 2005a).
Instrument zavarovanja
Pristojni carinski urad mora glede na vrsto poenostavitve preveriti instrument
zavarovanja. Zato so si morali urediti bančno garancijo za zavarovanje plačila
carinskega dolga. Predhodno so se z nadzornim carinskim inšpektorjem posvetovali o
višini garancije. Pripravili so povzetek plačanih carinskih dajatev za minuli dve leti. Na
osnovi izračunanega povprečja je bil določen znesek, za katerega so od banke pridobili
garancijo.
Splošni instrument zavarovanja se v enem originalnem izvodu predloži Generalnemu
carinskemu uradu na ustreznem obrazcu oz. z vsemi zahtevanimi podatki iz obrazca.
Obvezna priloga je tudi potrdilo o plačanih davkih in drugih obveznih dajatvah,
katerega so pridobili od nadzornega davčnega urada.
Sektor za finančne zadeve in nabave GCU v treh delovnih dneh po prejemu
originalnega izvoda instrumenta zavarovanja preveri popolnost in pravilnost
predloženega dokumenta ter skladnost z zakonskimi in podzakonskimi določbami. Če je
instrument zavarovanja ustrezen, se evidentira v evidenco instrumentov zavarovanj in
določi evidenčno številko. Sprejem instrumenta zavarovanja se potrdi na predpisanem
obrazcu in izda se potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila
carinske obveznosti.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 39
Slednje je osnova za pripravo zahtevka za odlog plačila zneska dajatev. Ta zahtevek se
pošlje na pristojni nadzorni carinski urad. Carinski inšpektor, ki vodi postopek, preveri
točnost in verodostojnost zahtevka, ter poda svoje mnenje. Ker so v podjetju v celoti
ustregli postavljenim zahtevam, so jim izdali dovoljenje za odlog plačila zneska dajatev.
Šele to dovoljenje vsebuje številko, ki je kot instrument zavarovanja vpisana na vsakem
uvoznem EUL-u. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a).
3.3 Prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja
Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča imetniku dovoljenja, da blago uvede
v želeni carinski postopek v prostorih podjetja. Lahko je tudi na drugih mestih, ki jih
predhodno odobri carinski organ. Prejemnik mora vsak prihod/odhod blaga oziroma
prijavo za carinski postopek takoj vpisati v evidence. Zajeti morajo biti vsi tisti podatki,
ki so potrebni za identifikacijo in evidentiranje blaga ter ugotavljanje njegove narave.
Kadar gre za uvoz na podlagi hišnega carinjenja, ima vpis blaga enak pravni učinek kot
sprejem carinske deklaracije. Predhodni postopek (tranzit, carinski postopek z
ekonomskim učinkom…) se konča v trenutku vpisa v evidence. Najobičajnejša je
kombinacija dovoljenja za hišno carinjenje pri uvozu z dovoljenjem za pooblaščenega
prejemnika. To pomeni, da blago prispe v tranzitnem postopku do pooblaščenega
prejemnika. To mora najprej izvršiti obveznost iz dovoljenja za pooblaščenega
prejemnika, zatem pa obvestiti carinski organ o prispetju blaga, da bi mu lahko bilo
blago prepuščeno. Blago mora vpisati v svoje evidence. S posredovanjem obvestila o
prispetju pošiljke začne teči rok (v večini 30 min), v katerem lahko nadzorni carinski
organ javi, da bo opravil kontrolo. Če se carinski organi ne najavijo v kontrolo, se blago
prepusti imetniku dovoljenja. Postopek se nadaljuje z dopolnilno deklaracijo.
Pri prijavljanju izvoza na podlagi hišnega carinjenja je postopek podoben. Imetnik
dovoljenja pošlje nadzornemu carinskemu organu obvestilo o odstranitvi blaga v izvoz.
Od oddaje obvestila začne teči rok, v katerem lahko carinski organ javi, da bo opravil
kontrolo. Po preteku roka se šteje, da je blago prepuščeno v carinski postopek. Za
nadzor in kot dokaz, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje skupnosti, se
dovoli uporaba EUL 3 ali drugi komercialni dokument. Sledi dopolnitev podatkov z
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 40
dopolnilno deklaracijo, ki mora biti dostavljena v določenem obdobju. Glede na željo
deklaranta se ta lahko vlaga tedensko ali mesečno. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005b)
Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja so (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005b):
knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite
kontrole, zlasti naknadne kontrole;
zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvozno/izvoznih prepovedi ali
omejitev in kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev;
vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov;
vložnik zahtevka ne prijavlja blago za želeni carinski postopek samo priložnostno,
temveč gre za redne dobave ali odpreme.
3.3.1 Postopek za pridobitev dovoljenja
Dovoljenje za prijavljanja na podlagi hišnega carinjenja pri izvozu – HI je bila prva
poenostavitev v njihovem podjetju in tudi ena prvih, ki jo je carinski sistem RS poznal.
Prvotno dovoljenje jim je bilo izdano junija 1996. Takrat so carinske izpostave
izvoznike pozvale k poenostavitvam. Carina je imela interes poenostaviti določene
enostavne izvozne postopke. Kot vzorno podjetje v zasebni lasti so bili med prvimi
pozvani k sodelovanju. Sledili so razgovori med vodstvom podjetja, go. Danico Zorin
Mijošek, in takratnim vodstvom carinarnice Celje, g. Turenškom. Prvotno dovoljenje je
bilo za njih velika in pomembna noviteta, morda celo presenečenje, saj je bila takrat
carina še zelo toga, strogo formalizirana veja uprave.
Po prvotnem dovoljenju so predali dokumente špediterju, ki je naredil dopolnilne
deklaracije, združene po kriterijih takratnega pravilnika o izpolnjevanju carinskih
deklaracij. S pridobitvijo tega dovoljenja so število carinskih deklaracij prepolovili. Bil
je prvi viden napredek, ki mu je sledila uvedba mesečnega valutnega tečaja. Tako so vse
dopolnilne deklaracije združevale mesečno. Znižanje stroškov špedicije in prevoza je
bilo občutno. Dovoljenje se je skozi čas spreminjalo. Pričeli so z računalniško
izmenjavo podatkov in s tem so delo, ki so ga predhodno opravljali špediterji, prevzeli
nase. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 41
3.3.2 Izvajanje postopka
Ko je tovornjak naložen in je pripravljen izvozni račun, se lahko začne poenostavljen
postopek izvoznega carinjenja – knjigovodski vpis. Prvotno se pripravi obvestilo o
odpremi blaga, ki vsebuje točne podatke o pošiljki in se pošlje po faksu na carinsko
izpostavo Celje. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b)
Pripravi se carinski dokument, enotna upravna listina 3, s katerim kasneje blago prečka
mejo. Ta dokument vsebuje samo osnovne podatke o pošiljki: teža, vrednost, način
pakiranja, mejni prehod izstopa pošiljke, številka izvoznega dovoljenja. Pomembno je,
da je izvoznemu dokumentu priložen izvozni račun. Pošiljko na poti spremlja tudi
mednarodni tovorni list. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b)
Nato se nadzorni cariniki odločijo, ali bodo prišli blago pogledat. Če se odločijo za
pregled pošiljke, jih o tem obvestijo s povratnim obvestilom, ki ga pošljejo po faksu.
Takrat je potrebno počakati carinskega delavca, ki po prihodu pregleda, ali blago v
tovornjaku dejansko ustreza predhodno najavljenim količinam. Preverijo še spremni
dokument in blago dobi carinsko zalivko. Carinik pripravi zapisnik o opravljeni carinski
kontroli na sedežu podjetja. Če povratnega obvestila od nadzorne carinarnice ne dobijo,
lahko po preteku tridesetih minut blago prepustijo v izvoz.
Ob izstopu iz države carinski delavec na mejnem prehodu potrdi enotno upravno listino
in jo vrne vozniku, ki jo je dolžan v čim krajšem roku dostaviti na njihov oddelek.
Omenjeni dokument služi kot dokazilo, da je blago dejansko prešlo carinsko črto.
(Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b)
Sledi dopolnilna deklaracija, ki jo naredijo za vsak knjigovodski vpis posebej. To
naredijo konec obračunskega obdobja, to je konec meseca. Uporabljajo način
brezpapirnega poslovanja. Dopolnilna deklaracija tvori skupaj s poenostavljeno
deklaracijo enoten in nedeljiv dokument. Priloženi morajo biti vsi dokumenti,
pomembni za preverjanje pravilnosti izvedbe postopka. Vsi dokumenti vezani na izvoz
pošiljke morajo biti v vsakem trenutku na razpolago carinskim organom. (Kozmetika
Afrodita d.o.o., 2008b)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 42
V obliki inšpekcijskega nadzora se vršijo zunanje kontrole. Te potekajo po prepustitvi
blaga v izbran postopek. Kontrole vršijo inšpektorji oddelka za kontrolne zadeve
pristojnega carinskega urada. Carinski inšpektor vrši kontrolo v podjetju po predhodni
najavi. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008b).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 43
4 NOTRANJI TRG EU IN POREKLO BLAGA
Vzpostavitev notranjega trga, kjer velja prost pretok štirih osnovnih ekonomskih
faktorjev: blaga, delavec, storitev in kapitala, je bil eden temeljnih ciljev Pogodbe o
Evropski skupnosti. Na enotnem trgu EU ni več notranjih gospodarskih meja med
državami članicami. Vzpostavitev, razvoj in delovanje skupnega trga, na katerem se
blago prosto giblje, je mogoče samo v okviru carinske unije, kjer obstajajo enotna
skupna carinska pravila na zunanjih mejah.
Razvoj carinske unije je šel od začetkov v letu 1958 preko leta 1968, ko je takratna
šesterica odpravila medsebojne carine in uveljavila skupno zunanjo carinsko tarifo, pa
do leta 1993, ko je stopil v veljavo enotni trg in je bila ukinjena vloga carine kot
pobiralca davkov med državami članicami. Pravega prostega pretoka blaga znotraj
Skupnosti prej ni bilo, saj so obstajale številne mejne carinske formalnosti zaradi
pobiranja davka na dodano vrednost in trošarin tudi zbiranja statističnih podatkov.
Nekateri, predvsem cariniki, pa pravijo, da je bil resnični notranji trg vzpostavljen šele
leta 1994, ko je bila vsa carinska zakonodaja Skupnosti zbrana in urejena v Carinskem
zakoniku Skupnosti in Izvedbenih določbah Carinskega zakonika Skupnosti.
Šele od tu dalje lahko govorimo o izpolnitvi pogojev za resnično prost pretok blaga
(skupnostnega blaga) znotraj Skupnosti.
Za izvajanje ukrepov trgovinske politike EU je zelo učinkovito uporabljeno orodje, ki
mu pravimo ˝ pravila o poreklu blaga˝.
Poreklo blaga ima EU urejeno v Carinskem zakoniku Skupnosti, v Izvedbenih določbah
Carinskega zakonika Skupnosti, v Uredbi Sveta (ES) št. 1207/2001, s katero je urejeno
upravljanje s preferencialnim poreklom znotraj Skupnosti; avtonomnih ureditvah za
določene države in v sporazumih o prosti trgovini.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 44
4.1 Poreklo blaga v Evropski skupnosti
Pojem blaga in opredelitev statusa blaga ima v carinskem sistemu osrednje mesto.
Blago je tisti predmet, ki mu predpis postavlja določena pravila gibanja. Blago naj bi na
carinsko območje prihajalo in z njega odhajalo le po določenih pravilih. Pri tem je
odločujočega pomena tudi to, pod kakšnimi pogoji se lahko tuje, konkurenčno blago
pojavi skupaj z domačim blagom na domačem trgu. Evropski carinski predpisi določajo
dve osnovni vrsti porekla. Preferencialno poreklo, ki je povezano s carinskimi
ugodnostmi. V okviru pravil, ki določajo preferencialno poreklo pa je treba ločiti med
pravili, ki določajo vzajemno preferencialno obravnavo med EU in tretjimi državami,in
pravili, ki določajo enostransko preferencialno poreklo s strani EU. Nepreferencialno
poreklo je poreklo, ki ne nudi carinskih ugodnosti.
Zakonska osnova evropskih pravil o poreklu blaga je predpisana v Carinskem zakoniku
Skupnosti, Izvedbeni uredbi za izvajanje CZ Skupnosti in posameznih mednarodnih
sporazumih o poreklu blaga.
Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za (Strle, 2004, str. 776):
uporabo preferencialnih carinskih predpisov;
uveljavljanje vrst blaga (količinske omejitve);
uporabo instrumentov trgovinske politike (anti-dumping ukrepi);
ugotavljanje porekla blaga v povezavi z različnimi zakonskimi področji (nacionalna
pravila o označevanju porekla izdelkov, javna naročila, projekt Evropskega sklada
za razvoj, za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN v zvezi z embargom zoper
določene države, izvajanje uredbe o prepovedi uvoza živali iz določenih držav
zaradi zaščite zdravja potrošnikov itd.);
trgovinsko politiko;
izvajanje skupne kmetijske politike;
izdajanje potrdil o poreklu, ki se izvaža v tretje države.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 45
4.2 Skupnostno in neskupnostno blago
Celotna zasnova carinskega zakonika slovi na razmejitvi med skupnostnim in
neskupnostnim blagom. Skupnostno blago je namreč tisto blago, ki ga zakon v celoti
obravnava in ščiti pred neskupnostnim blagom. Za neskupnostno blago je v zakonu
predviden sistem carinskega nadzora in carinskih postopkov, za skupnostno blago pa v
primeru, če želi zapustiti carinsko območje. Carinski zakonik govori o carinskem
statusu blaga.
Skupnostno blago pomeni blago, ki je (Strle, 2004, str. 786):
v celoti pridobljeno oziroma proizvedeno na carinskem območju Skupnosti v skladu
s pogoji iz drugega odstavka 23. čl. CZS in ne vključuje uvoženega blaga ali blaga
iz drugih območij, ki niso sestavni del carinskega območja Skupnosti. To so
mineralni proizvodi, rastlinski in živalski proizvodi, živali in ribe… Skupnostno
blago je tudi blago, ki je proizvedeno iz prej navedenega skupnostnega blaga;
uvoženo iz držav ali ozemlja, ki niso del carinskega območja Skupnosti,in je
sproščeno v prosti promet. Za to blago so bile pobrane vse predpisane uvozne
dajatve in uporabljeni vsi ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za sprostitev blaga v
prosti promet na enotnem evropskem trgu;
pridobljeno oziroma proizvedeno na carinskem območju skupnosti iz blaga,
navedenega v prejšnjih dveh točkah. To so proizvodi izdelani iz blaga, ki je bilo
prvotno neskupnostno. Na notranjih mejah EU za takšno blago ni nobenih
formalnosti. V posebnih primerih, ko skupnostno blago prevažamo preko tretjih
držav, se uporablja postopek T2, s katerim se blagu ohrani status skupnostnega
blaga.
Vse, kar ne ustreza definiciji skupnostnega blaga, je neskupnostno blago. Tako določa
osmi pododstavek 4. čl. carinskega zakonika, s čimer je dana negativna definicija
neskupnostnega statusa blaga. Skupnostno blago izgubi svoj status, ko dejansko zapusti
carinsko območje Skupnosti. (Strle, 2004, str. 786)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 46
4.3 Kozmetika Afrodita d.o.o. – pooblaščeni izvoznik
Pridobitev dovoljenja za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga je bila za njihovo
podjetje ena prvih pomembnejših poenostavitev. Izognili so se dolgotrajnim in rednim
carinskim postopkom, saj dokazila o poreklu blaga ne izdajajo več carinski organi,
temveč je to delo prešlo v njihovo podjetje. Za podjetje je to pomemben prihranek na
času in denarju. Istočasno so pridobili na hitrejših odpremah blaga, večji obrat vozil in s
tem pocenitev transportnih stroškov. Pridobili so bistveno boljšo sledljivost izvoznih
pošiljk. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a)
4.3.1 Postopek za pridobitev dovoljenja
Status pooblaščenega izvoznika je tako v tujini kot pri Kozmetiki Afroditi d.o.o. zelo
cenjen, saj je njegova pridobitev povezana s temeljitim pregledom podjetja. V podjetju
so kar nekaj časa odlagali s pričetkom pogajanj za pridobitev statusa pooblaščenega
izvoznika, saj je postopek zelo obsežen, dolgotrajen in zahteva zbrano delo vsaj ene
osebe. Z obstoječim kadrom je zadeva tekla prepočasi, saj so bili posamezniki zadolženi
za svoja področja in le stežka se je našel čas, da je kdo od njih lahko pristopil k carinski
zakonodaji. Čas in nazadovanje projekta sta pokazala, da je potreba po zaposlitvi
dodatnega kadra neizogibna. Po predhodnem svetovanju strokovnjakov so se v podjetju
odločili za ustanovitev uvozno-izvoznega oddelka.
Na začetku so v oddelku združili že utečene uvozne in izvozne posle. To zajema
pripravo uvoznih in izvoznih dispozicij. Postopek uvoza je bil vedno zahtevnejši, saj je
bila pomembna priprava uvoznega carinjenja. Potrebno je bilo zagotoviti vso spremno
dokumentacijo in vse podatke (podlago) za izračun carinskega dolga. Vse to se je
nadalje dostavilo špediterju, ki je blago ocarinil in storitev primerno zaračunal.
Obstoječe delo je dobro teklo, zato je bil skrajni čas, da se začne z intenzivno pripravo
novega projekta: Kozmetika Afrodita d.o.o. – pooblaščeni izvoznik. Prvi korak je
zahteval pripravo predpisanega obrazca Zahtevek za dovoljenje za poenostavljeni
postopek potrjevanja porekla blaga – status pooblaščenega izvoznika. Sam zahtevek
vsebuje splošne podatke o podjetju, seznam odgovornih oseb ter izjave, s katerimi
potrjujejo, da so seznanjeni s pravili o poreklu blaga.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 47
K pisnemu zahtevku se priložijo:
dokumenti z izjavami o izpolnjevanju pogojev za pridobitev porekla blaga v skladu
z zakonodajo Skupnosti za vsako tarifno številko izvoznega blaga;
seznam izvoznega blaga;
seznam namembnih držav;
seznam uporabljenih surovin;
izjava o zagotavljanju sledljivosti porekla ključnih materialov;
izjava o plačilu carinskih dajatev za materiale brez porekla;
izjava o prevzemu popolne odgovornosti;
izjava o vodenju evidenc izdanih izjav na računu in hrambi dokumentacije;
izjava o hrambi dokumentov;
dokazilo o plačilu upravne takse.
Po vložitvi njihovega zahtevka so na carinskem uradu v Celju, ki je njihov nadzorni
carinski organ, preverili, ali izpolnjujejo osnovne pogoje za pridobitev dovoljenja. Ti
pogoji so:
vložnik zahtevka redno deklarira blago s poreklom v izvozne carinske postopke;
vložnik zahtevka ni v preteklosti huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov ter
davčnih in drugih predpisov;
vložnik zahtevka na podlagi dosedanjega pristopa k dokazovanju in preverjanju
porekla blaga nudi zadostno jamstvo, da ne bo zlorabil dodeljenega pooblastila;
vložnik zahtevka oziroma odgovorne in pooblaščene osebe vložnika zahtevka so
seznanjene z ustreznimi protokoli o poreklu blaga in poznajo veljavna pravila o
poreklu.
Sledil je informativno-posvetovalni sestanek, na katerem so opredelili način in obseg
poslovanja. Predstavnikom carinskega urada so dodatno pojasnili, za kakšno vrsto blaga
gre, in katere so namembne države. Posebna pozornost je bila namenjena poreklu
vhodnih surovin in poreklu njihovih končnih izdelkov.
V dneh po prvem uradnem srečanju je direktor carinskega urada Celje imenoval dva
višja inšpektorja, ki sta bila zadolžena za sodelovanje s strani carinarnice. V postopku
pridobitve dovoljenja sta inšpektorja carinske službe večkrat ukazala dostaviti dodatne
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 48
dokumente. Ponovno so se oglasili pri njih, in sicer na sedežu podjetja. Predstavili so
jim obstoječi informacijski sistem, saj so želeli zagotovilo, da na njihovo željo lahko v
izbranem trenutku preverijo njihovo carinsko poslovanje. Ogledali so si celotno
podjetje. Vodja proizvodnje jim je opisal tehnološke postopke, preverili so skladišče
polizdelkov, embalaže in izdobavo gotovih izdelkov. Posebno pozornost so namenili
vhodu surovin, preverili so njihovo sledljivost skozi proizvodni proces.
Prvotno vlogo oz. zahtevek so večkrat dopolnili in jim, na željo carinskih inšpektorjev,
dodali dodatna pojasnila. Sledil je preizkus znanja odgovorne osebe s področja
poznavanja ustreznih protokolov in veljavnih pravil o poreklu.
To je bila osnova, da carinski urad izda mnenje o ustreznosti njihovega zahtevka za
pridobitev dovoljenja. Zadevo so predali na Generalni carinski urad v Ljubljano, ki jim
je izdal dovoljenje. Upoštevani so bili vsi njihovi interesi.
Obsežno dovoljenje vsebuje naslednje:
prejemnika oz. uporabnika dovoljenja;
seznam blaga, za katerega lahko uporabljamo dovoljenje;
seznam namembnih držav;
seznam pooblaščenih oseb;
navodila o izvajanju izvoza po dovoljenju;
navodila o vodenju evidenc;
način in čas hrambe izstavljenih izjav;
omenjene so tudi sankcije, v primeru kršitev pri izvajanju pridobljene poenostavitve;
druga opozorila in pojasnila v zvezi z uporabo dovoljenja;
rok veljavnosti.
4.3.2 Uporaba dovoljenja
V podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. izkazujejo potrdilo o poreklu na izvoznih računih.
Izjava je izpisana na koncu vseh naštetih izvoznih artiklov. V večini primerov jo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 49
napišejo v slovenskem jeziku. Na željo kupca celoten račun in tudi izjavo o izkazanem
preferencialnem poreklu izdajo tudi v angleškem jeziku.
Pooblaščena oseba podpiše in pregleda vsak izvozni račun in vsako izdano izjavo o
poreklu blaga. Zaradi široke palete prodajnih artiklov (cca. 500 aktivnih kozmetičnih
izdelkov) delo zahteva veliko mero zbranosti in natančnosti.
Njihove številne kozmetične izdelke spremlja večje število artiklov iz dokupnega
programa. To so razne folije, vrečke, hlačne nogavice, lončki, predpasniki za uporabo v
kozmetičnem salonu… Izdelke dobavijo znotraj EU, zato jim dobavitelj že ob sami
dobavi dostavi tudi potrebno dokumentacijo. Gre za Izjavo dobavitelja o
preferencialnem poreklu blaga na notranjem trgu Evropske skupnosti.
Posebej pomembno je, da poreklo izkazujejo samo za izdelke po tarifnih številkah, ki so
navedene v njihovem dovoljenju. Pri tem se upoštevajo štiri mesta carinske tarife.
Če se na izvoznem računu pojavijo izdelki, katerih tarifa ni vpisana v dovoljenju (razne
torbice, ogledala, dežni plašči…), za te ne smejo izkazati preferencialnega porekla z
izjavo pooblaščenega izvoznika, čeprav so proizvodi iz EU in posedujejo ustrezen
dokument o poreklu.
V postopku pridobitve dovoljenja so morali za vsako tarifno številko posebej dokazati
način, s katerim izdelek pridobi želen status. Osnova je bil seznam uporabljenih surovin
po poreklu in tarifni številki. Nadalje je bila potrebna receptura in natančen opis
tehnoloških postopkov, s katerimi so dokazali, da so vse surovine zadosti predelane ali
obdelane: glejte Tabelo 1.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 50
Tabela 1: Seznam blaga, ki je predmet izvoza
Zap. št
Carinska
tarifa
Naziv izdelka
Lastna
proizvo-
dnja
Domača
nabava
1. 1509
Oljčno olje prečiščeno, toda kemično nemodificirano
X
2. 3302 Mešanice dišav (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji
X
X
3. 3304 Izdelki za nego kože, vključno s preparati za zaščito pred soncem in preparati za manikiranje in pedikiranje
X
X
4. 3305 Preparati za lase X X
5. 3307 Preparati za kopanje, depilatorji ter drugi toaletni preparati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
X
X
6. 3401 Organski, površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože v obliki tekočine
X
7. 3920 Filmi in folije iz plastičnih mas, ki nimajo celične strukture, neojačani, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso kombinirani z drugimi materiali
X
8. 3921 Druge plošče in listi iz plastičnih mas X
9. 3923 Izdelki za pakiranje blaga (embalaža) iz plastičnih mas
X
10. 3926 Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tar. št. 3901 do 3914
X
11. 4819 Škatle, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja ali kartona; kartonažni izdelki iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v trgovinah
X
12. 4820 Mape in ovitki iz papirja ali kartona X
13. 4902 Druge periodične publikacije z reklamami X
14. 4911 Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije
X
15. 6115 Hlačne nogavice X
16. 6208 Kopalni plašči za ženske in deklice X
17. 6302 Toaletno perilo X Vir: Kozmetika Afrodita d.o.o., 2008e
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 51
4.4 Izjava dobavitelja na notranjem trgu
Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za
katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednosti notranjega
trga je čim bolj svobodno trgovati in s tem odpraviti carinske postopke. Za potrebe
trgovanja z blagom, ki prihaja ali odhaja iz EU, je še vedno potrebno upoštevati pravila
o poreklu.
Za trgovanje z blagom s poreklom notranjega trga EU se kot dokazilo o poreklu
uporablja izjava dobavitelja na notranjem trgu. S to izjavo dobavitelj zagotavlja kupcu
verodostojno informacijo o statusu porekla materialov ali izdelkov v skladu s
preferencialnimi pravili Evropske skupnosti o poreklu blaga. Izdelki ali materiali, ki so
zajeti z izjavo dobavitelja, so lahko kasneje izvoženi iz EU v nespremenjenem stanju ali
pa so vključeni v novo pridobljeni izdelek. (Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a)
4.4.1 Uporaba izjave dobavitelja
Izjavo dobavitelja le-ta izstavi na trgovinskem računu za zadevno pošiljko na dobavnici
ali na katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje
zadevno blago. Najpogosteje se predloži ločena izjava za vsako pošiljko posebej, lahko
pa tudi dolgoročna za celo leto.
Obstajajo štiri osnovne oblike izjave dobavitelja:
izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla,
dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla,
izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo statusa preferencialnega porekla;
dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo statusa preferencialnega
porekla.
Izjavo dobavitelja v začetku koledarskega leta dostavijo vsem kupcem, ki njihove
izdelke izvažajo izven Evropske skupnosti. Poslovna sistema Mercator in Engrotuš sta
ena večjih odjemalcev, ki izdelke kasneje plasirata tudi v tujino. Ker je prodajni
asortiman izdelkov za omenjena kupca točno in v naprej določen, in strankama redno
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 52
dobavljajo blago, katerega status naj bi določeno časovno obdobje ostal nespremenjen,
obema izstavijo dolgoročno izjavo dobavitelja za izdelke, ki imajo status
preferencialnega porekla.
Izjavo dobavitelja na notranjem trgu so si dolžni pridobiti tudi oni za vse izdelke, katere
nepredelane ali nespremenjene izvozijo iz EU in zanje želijo prikazati poreklo.
(Kozmetika Afrodita d.o.o. , 2005a)
4.4.2 Preverjanje izjave dobavitelja
Carinski organ se lahko odloči, da bo preveril točnost ali verodostojnost izjave. V
takšnih primerih izvoznika pozovejo, da od dobavitelja pridobi informativno potrdilo
INF 4. Omenjeno potrdilo lahko zahteva tudi kupec blaga od svojega dobavitelja v EU.
(Kozmetika Afrodita d.o.o., 2005a)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 53
ZAKLJUČEK
V današnjem času, ko smo priča splošni globalizaciji svetovne gospodarske ureditve, je
nuja, da se posamezna podjetja vključijo in prilagodijo evropskemu prostoru na način,
ki je za posameznika najugodnejši. Podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. se na poti
svojega razvoja srečuje z majhnostjo domačega trga, zato se je prisiljena vključevati v
mednarodno menjavo in se ji tudi prilagajati.
Posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo se kaže kot poenotenje predpisov, ki
omogočajo lažji, hitrejši in cenejši pretok blaga preko državnih meja.
Carinska služba se zaveda svoje vloge pri uspešnem trgovanju podjetij, zato si
prizadeva prispevati svoj delež predvsem z uvajanjem poenostavljenih carinskih
postopkov.
Ocena učinkov in pogoji za uvedbo
Dovoljenje za pooblaščenega izvoznika so v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o.
pridobili v začetku leta 2003. To je eno pomembnejših dovoljenj, ki jim omogoča
potrjevanje in dokazovanje porekla blaga na izvoznem dokumentu, ta je pri njih račun.
Status pooblaščenega izvoznika je tako v tujini kot v podjetju zelo cenjen, saj s tem
podjetje pridobi na ugledu in zaupanju. S pridobitvijo so si povečali konkurenčnost,
istočasno pa dosegli zelo velik prihranek pri stroških.
Prvotno so poreklo izkazovali z izjavo navadnega izvoznika na račun, ker je zneskovno
omejena, so morali pri vseh večjih pošiljkah uporabljati obrazec EUR1. Slednjega je
bilo potrebno za vsak izvoz posebej izpolniti ter ga predložiti v potrditev carinskim
organom. Stroški za izdajo potrdila o poreklu EUR1 v povprečju znašajo 20 do 25 EUR
za pošiljko.
Pooblaščeni izvozniki lahko poreklo potrjujejo samostojno na računih ali dobavnicah.
Izjave na računih podpisujejo samo pooblaščene osebe. To so tisti, ki so aktivno
sodelovali pri pripravi poenostavitve in so uspešno opravili preizkus znanja, ki ga
predpisuje zakonodaja. Takšno potrdilo o poreklu ne zahteva nobenih dodatnih
stroškov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 54
V podjetju so upoštevali podatke od leta 2005 do leta 2008. Prišli so do zaključka, da so
z načinom potrjevanja porekla v štirih letih prihranili 49.925 EUR. Poleg finančnega
prihranka je pomemben tudi prihranek časa zaposlenih v uvozno-izvoznem oddelku, saj
obrazca EUR1 ni več potrebno vedno znova izpisovati ter pripravljati obsežnega
svežnja uradnih spisov in prilog, ki dokazujejo poreklo.
Dovoljenje za deklariranje blaga na osnovi knjigovodskih vpisov so prejeli v mesecu
januarju leta 2000. S tem jim je bila dovoljena uporaba lista 3 enotne carinske listine. Z
uvedbo hišnega carinjenja pri izvozu so takoj dosegli hitrejši pretok blaga, saj
tovornjake lahko napotijo naravnost na želeni mejni prehod in ni več potrebno cariniti
na carinskih izpostavah. Močno so pridobili tudi na sledljivosti pošiljke, prav tako je
bolj natančna tudi časovna razporeditev dostave.
Stroškovno je bila to prva večja pridobitev, saj so predali špediterju vse dokumente, ta
pa jih je združil v skladu s takratnim pravilnikom o izpolnjevanju dopolnilne
deklaracije. Popolna elektronska izmenjava podatkov omogoča odstranitev špediterskih
stroškov v celoti.
V podjetju so delo, ki so ga predhodno opravljali špediterji, prevzeli v svoje roke. Pri
tem je potrebno omeniti, da je potrebna začetna investicija v programsko opremo
15.000 EUR, vendar se je le-ta že v prvi četrtini leta 2005 povrnila. V obdobju od 2005
do 2008 so špediterske storitve v znesku 121.800 EUR opravili v domači, tako
imenovani hišni špediciji.
Potrebno je tudi upoštevati, da so se močno znižali stroški prevozov. V povprečju sta
morala vsak delovni dan dva tovornjaka na izvozno carinjenje v Celje, ki je od podjetja
oddaljeno 37 km v eno smer. Za pot in opravljen izvozni postopek sta časovno porabila
3 do 4 ure. Za vsak tovornjak posebej se je plačala parkirnina oz. vstop v carinski
prostor, kjer se je vršil pregled blaga.
Sledljivost pošiljke se je s pridobitvijo dovoljenj povečala. Ker sta bili špedicija in
carina občasno nepredvidljivi, so se srečevali s težavo nepravočasno dostavljenega
blaga kupcu.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 55
Naštela sem kar nekaj dejavnikov, ki so vplivali na znižanje dejanskih stroškov v
podjetju. Pri tem moram poudariti, da kadrovskih sprememb oz. dodatne zaposlitve na
uvozno-izvoznem oddelku ni bilo. Čas, ki so ga prej porabili za pripravo izvoznih
dispozicij špediterju, sedaj ob pomoči carinskih poenostavitev in dobre programske
opreme uporabljajo za pripravo celotnih carinskih postopkov.
Skupni pregled vseh prihrankov po uvedbi carinskih poenostavitev na izvozu jim
prikazuje velik finančni prihranek, saj v povprečju vsako leto prihranijo 84.000 EUR. V
tem znesku so upoštevani prihranki po uvedbi knjigovodskih vpisov na izvozu,
pridobitev statusa pooblaščenega izvoznika ter vzpostavitev računalniške izmenjave
podatkov. Za podjetje, kot je Kozmetika Afrodita d.o.o., je privarčevani znesek zelo
visok in ga lahko vodstvo porabi za druge namene. Dejansko pa gre za zniževanje
stroškov, ki je prisotno na vseh področjih v podjetju. V to jih silita močna konkurenca in
tudi čas globalizacije.
Možnosti nadaljnjega razvoja
Podjetja, ki želijo uporabljati poenostavljene postopke, morajo dobro poznati carinske
predpise, zagotoviti disciplino, natančnost in odgovornost v odnosu do carine.
Ključnega pomena je, da podjetje dodobra preuči, kateri poenostavljeni carinski
postopki jim bodo omogočili boljše in cenejše poslovanje.
Tudi v bodoče bodo morali dosledno preračunati s poenostavitvami povezane stroške in
možne prihranke ter ovrednotiti pridobitev časa in ugleda, ki ga je deležno podjetje, ki
pridobi potrebne poenostavitve. Uporaba carinskih poenostavitev v začetni fazi je
zahtevala dodatne kadre oziroma resen pristop zadolženih za uvedbo novitete. Toda kar
kmalu se je pokazalo, da so bile odločitve pravilne. Naloga uvozno-izvoznega oddelka v
podjetju tako ostaja enaka. Natančno spremljanje carinske zakonodaje, redni obiski
strokovnih seminarjev, morebitni individualni posveti z nadzornim carinskim organom.
Upoštevati je potrebno tudi potrebe nadgradnjo informacijske tehnologije, ki je
ključnega pomena, da poenostavitve ustrezno funkcionirajo.
Omenjene poenostavitve so že sedaj na visoki ravni, vendar niso zadostne, zato se
spremembe na področju urejanja carinskega sistema še nadgrajujejo. Podjetje, ki želi
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 56
ostati konkurenčno na svetovnem trgu, mora ostati odprto za vse prihajajoče
spremembe.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 57
LITERATURA IN VIRI
Bohinc, R. (2007). Pravo evropske unije: Temelji pravoznanstva EU za študente
družboslovja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Damjan, M. (2006). Prenova RIP z uvedbo digitalnih potrdil. Strokovno gradivo iz
seminarja. Ljubljana: ZZI d.o.o.
Koren, M. (2004). Carinski zakoni skupnosti. Center marketing internacional Ljubljana:
Center marketing internacional.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2000). Potrdilo patentne pisarne. Rogaška Slatina:
Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2004). Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji
delovnih mest v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina: Kozmetika
Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2005a). Interni dokument podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o.
Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2005b). Navodilo o poenostavitvah pri carinjenju blaga.
Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2008a). Interni dokument podjetja, oddelek logistike.
Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2008b). Letno poročilo uvozno izvoznega oddelka. Rogaška
Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2008c). Interno poročilo kadrovske službe. Rogaška Slatina:
Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2008d). Letno poročilo podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o..
Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Kozmetika Afrodita d.o.o. (2008e). Uvozno izvozni oddelek v podjetju Kozmetika
Afrodita d.o.o.. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita d.o.o.
Poenostavljeni carinski postopki [Carinska uprava Republike Slovenije]. Najdeno 6.
november 2009 na spletni strani: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/
poenostavljeni_carinski_postopki/poenostavljeni_carinski_postopki/.
Rautar Razboršek, S. (2005). Tranzitni postopek in poenostavljeni postopki. Ljubljana:
Much, izobraževanje d.o.o.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Lea Jesenko: Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. 58
Strle, M. (2004). Notranji trg EU in poreklo blaga. Ljubljana: Založniška hiša Primath.
Zupančič, A. (2008). Carinski postopki v EU. Ljubljana: Odin.
top related