politiČne stranke in strankarski sistemi - predavanja fink hafner
Post on 28-Oct-2015
249 Views
Preview:
TRANSCRIPT
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
1. PREDAVANJE (03.10.2007)
Uvod
1. Družbena skupina:
- gre za socialni sistem, ki vključuje redno interakcijo med člani skupine in skupno skupinsko identiteto
- če ni interakcije, potem v sociološkem smislu to ni družbena skupina (primer: ljudje na železniški postaji
niso družbena skupina)
- stopnja skupnosti: družina, skupina vrstnikov, lovsko društvo, nogometno društvo,...
2. Interesna skupina:
- interes: zavestna želja po javni politiki ali avtoritativni alokaciji vrednot
- so tista zasebna združenja, ki predstavljajo interese neke skupine v komunikaciji z vlado, vendar se
praviloma ne potegujejo za oblast
- predpogoj sodobnih interesnih skupin je svobodno združevanje (ni dovolj, da si član nekega društva,
ampak da se lahko prostovoljno vključiš in takrat ko sam hočeš primer: v 80. in 90. letih pionirsko
združenje v osnovnih šolah,...)
3. Lobiji:
- vsaka interesna skupina ni lobij
- interesne skupine, ki imajo plačane predstavnike so lobiji
- tako lobiji preko posrednika komunicirajo z odločevalci
- ti predstavniki so osebe, ki določeno situacijo zelo dobro poznajo
4. Politična stranka:
- edina organizacija, ki deluje v strankarski areni
- boj za oblast
- vprašanje: Ali je Desus prava politična stranka? Leta 1990 Lista NDG (Lista novih družbenih gibanj);
interesne skupine se preoblikujejo v politične stranke, da lahko sodelujejo na volitvah termin interesna
stranka
- protistrankarski diskurz = antistrankarski sentiment (stranke, ki so popolnoma drugačne od ostalih v neki
strankarski areni; primer: pri nas stranka SNS)
- evropocentrizem: širše gledano, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na ravni Evropske unije in pa tudi
celotnega sveta
Razlike med politično stranko in interesno skupino:
- javna politika: politične stranke v parlamentu oblikujejo javne politike, interesne skupine pa na javne
politike le vplivajo
- vlada : politične stranke tekmujejo za oblast, interesne skupine pa ne
- tematike: politične stranke morajo oblikovati mnenje o vsaki temi, medtem ko interesne skupine vplivajo
in vršijo pritisk na vlado le pri tematikah, ki se jih tičejo
S. Kukovič 1
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- kontinuiteta: politične stranke delujejo ves čas in sodelujejo pri odločevalskih procesih, interesne skupine
pa ne delujejo ves čas, ampak samo ob določenih temah, ko se le te pojavijo na vladnem dnevnem redu
(obstoj kot organizacija – v zgodovini so se interesne skupine pojavile pred političnimi strankami)
- institucionalizacija: družbena gibanja se spremenijo v interesne skupine, vendar poniknejo, če niso
institucionalizirane; nekatere interesne skupine imajo celo zaposlene, da spremljajo dogajanje in se
vključijo takrat, ko se zadeve zaostrijo pri tematikah, ki jih zagovarjajo ali pa jim nasprotujejo (primer:
Gospodarska zbornica Slovenije ima organizirane enote celo v tujini)
- kazalniki razmerij med političnimi strankami in interesnimi skupinami: program oz. politična načela,
prekrivanje članstva = volilci, pokrivanje članov vodstva, konflikti, odvisnost
- v ZDA so interesne skupine močnejše od političnih strank – pri nas država še vedno predstavlja neko
avtoriteto, medtem ko v ZDA pričakujejo, da se bo država odzvala na pobude s strani državljanov (v ZDA
so politične stranke podobne našim družbenim gibanjem)
5. Družbeno gibanje:
- ni tako stabilno kot politične stranke
- družbena akcija za razliko od politične stranke, ki je v evropskem smislu institucionalizirana
- pri družbenih gibanjih se voditelja ne voli (prepoznavna oseba), zato so v tem smislu nedemokratična
- družbeno gibanje je nekakšna družbena skupina, ki ni stabilna
Video: Politične stranke proti sindikat
1. ideološka programska povezanost : iz posnetka se je lahko razbralo, da je en sindikat bližje eni politični stranki,
drug sindikat pa drugi (sindikat Svobodnih – ZDLS, sindikat Neodvisnih - SDSS), levi – desni, voditelji strank
to bolje povedo kot vodje sindikatov, ki to skrivajo
2. organizacijska povezanost, kadrovska povezanost : imamo prekrivanja članstva in celo vodstva stranke in
sindikata (sindikat Svobodnih)
3. konflikti : če se sindikat ne strinja, gredo protestirat na cesto, politične stranke pa se tudi sprejmejo odločitve, ki
niso v skladu s sindikati
4. odvisnost : soodvisni so eni od drugih – politične stranke imajo iz vrst sindikata volivce, sindikati pa preko
kanalov iz političnih strank dosežejo svoje cilje
Evropske stranke
- Ali sploh lahko govorimo o evropskih strankah? uporaba kazalnikov
- politične stranke na nacionalni ravni: članstvo, program,...
- evropske stranke so strankarske federacije (strankarske centrale), ki formalnega članstva sploh ne poznajo
(članstvo so zapisale šele pred kratkim)
- v evropskih strankah so zbrane stranke iz držav članic, med seboj se sicer razlikujejo, a imajo podobne programe
- evropske stranke sploh ne tekmujejo za oblast tako kot stranke na nacionalni ravni držav
- na evropski ravni tudi nimajo zapisanih programov
- tudi politični sistem na evropski ravni se razlikuje od nacionalnih političnih sistemov
S. Kukovič 2
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
NE POZABI:
prosojnice in članki objavljeni na spletnem referatu
2. PREDAVANJE (10.10.2007)
Teorije o nastanku strank
- strankarski sistem: odnosi med strankami
- v osnovi je vsak nastanek stranke elitistično gibanje (tudi osebna korist)
- v Evropi (Nemčija, Velika Britanija) in v ZDA so se oblikovale naslednje teorije o nastanku strank:
(i) institucionalne teorije: (nanašajo se na parlament in volitve)
(ii) modernizacijske teorije
(iii) krizne teorije
(iv) organizacijske teorije
1.INSTITUCIONALNE TEORIJE
- zelo globoke demokratične spremembe prehod iz monarhije v republiko; kasneje širjenje volilne pravice; interes
ljudi, ki so bili v parlamentu je bil, da bi se ustanovili volilni komiteji
- valilnice strank (konzervativne in liberalne) interno nastale stranke (bolj ohlapne za razliko od centraliziranih in
močneje povezanih eksterno nastalih – najprej zbrati ljudi, ki bi želeli v parlament)
- v ZDA: kolonizacija iz Evrope – uničili so staroselce; aristokracije niso imeli; drugačni politični procesi od evropskih
in tudi odnos do države, zato so se formirale drugačne stranke
- Slovenija konec 80. in v začetku 90. let: volilna pravica je že bila dodeljena, leta 1990 razpisane volitve, leta 1992
dobimo parlament stranke v parlamentu se financirajo iz državnega proračuna (stranke, ki leta 1992 niso prišle
v parlament, so hitro propadle)
2. MODERNIZACIJSKE TEORIJE
- spreminjanje družbe iz tradicionalne v moderno, postmoderno
- družbeno-strukturni vidiki:
(i) sekularizacija: ločitev cerkve in države (vladarja pooblasti ljudstvo in ni poslan od boga)
(ii) nove vrednote v družbi (v zadnjem času varovanje okolja)
- družbene cepitve:
(i) procesi modernizacije prinašajo cepitve, konflikte (Lipset, Rokkan)
S. Kukovič 3
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
(ii) družbene cepitve: merila, po katerih se ljudje / člani skupnosti razlikujejo
(iii) stranke te cepitve transformirajo v politične cepitve
- začetki 90. let: volivci se porazdelijo na sredino, politični rezultat pa je bil ekstremen, ker je bila možnost odločitve
takšna (stranke čisto ekstremno levo in desno porazdeljene)
- stranke se pomikajo tja, kjer so volivci, torej na sredino; saj če volivci ne najdejo svoje stranke, ne gredo volit
- družbene cepitve in družbene baze strank
(i) nacionalna revolucija
(ii) industrijska revolucija
(iii) kolonializem (še vedno prisoten v Kanadi – cepitev med angleško in francosko govorečim
prebivalstvom; različne značilnosti družb)
(iv) antikolonialna revolucija
(v) stranke reakcije (fašistične proti demonstraciji; stranke malih obrtnikov proti industrializmu;
protestne stranke delavskega razreda proti imigrantom)
- rast države po letu 1945 (javni/zasebni sektor) država blaginje (na samo gospodarstvo, ampak tudi socialna
varnost – socialna pomoč, zdravstvo; posameznik mora imeti spodobno življenje in za to naj poskrbi država),
vendar država sama ne skrbi za prebivalstvo, temveč mora vsak posameznik poskrbeti zase (leve in desne stranke
se pomikajo proti sredini)
- na prelomu iz modernega v postmoderno družbo so vzniknile stranke zelenih (tudi v Sloveniji smo imeli stranko
zelenih celo v parlamentu) prav tako pa so ostale stranke pozelenele in so v svoje programe vnašale elemente
za varovanje okolja
3. KRIZNE TEORIJE
- razpad strankarskega sistema (zmaga fašistov na volitvah – ljudje so iskali rešitev in so zaupali tem novim
ideologijam in voditeljem; takoj po prevzemu oblasti so razpustili vse ostale stranke, jih ukinili in postavili totalitarni
sistem)
- razpad Jugoslavije v 70. letih – gospodarska kriza
- ljudje iščejo izhode organiziranje strank
4. ORGANIZACIJSKE TEORIJE
- vezane izrecno na politično stranko
- Panebianco:
(i) karizmatični voditelj
(ii) sponzorska organizacija (vezana na kadrovske in finančne vire; npr. sindikati in stranke)
(iii) teritorialni razvoj (penetracija – elita gradi enote strank po teritoriju; difuzija – podobni interesi
se povežejo v centralno nacionalno strankarsko organizacijo)
- stranke so organizacije, ki se razvijejo s pomočjo teh treh elementov
- en element lahko izstopa oz. prevladuje
- vsaka stranka ima svoj lasten/unikaten razvoj
- če hočejo stranke dolgo obstajat, se morajo spreminjat (se oddaljevat od svojih korenin) nevarnost, da izgubijo
zaupanje članstva in volivcev
S. Kukovič 4
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- kriza strank : mediji, javno mnenje, ankete Zakaj stranke sploh potrebujemo? Garantiranje demokratičnih
prehodov so omogočile stranke samo stranke lahko spremenijo režim (socialistične države na prehodu iv
demokracijo preporod strank njihova vloga se poveča)
- nastajanje novih strank: stranka Zares (organizacijska teorija – sponzorska organizacija; institucionalna teorija – ali
je to novo poimenovanje stranke LDS ali pa gre za čisto novo stranko)
Organizacijske zvrsti političnih strank
1. CAUCUS : osnovna enota kadrovske stranke; stranke pomembnežev, vsak kreira svojo politiko, finančno močni
posamezniki
2. BRANŽA : osnovna enota množične stranke
3. CELICE : majhne enote, ki ne obvladajo celote
4. MILICE : enote, ki so oborožene
1. KADROVSKE STRANKE
- stranka je ohlapna zveza političnih caucusov primer ZDA, kjer ni centraliziranega strankarskega aparata
- caucusi: pomembneži, ki imajo denar in se pretežno financirajo sami, prav tako pa tudi vsak kreira svojo politiko
2. MNOŽIČNE STRANKE
- zgodovinsko se veže na delavski razred
- delavci so kot posamezniki revni, ampak če jih je veliko, se iz pobrane minimalne članarine lahko financira stranka
3. CATCH-ALL STRANKE
- ljudske stranke, ki so se oblikovale po II. svetovni vojni
- stranke želijo ostati na oblasti in se odpirajo vsem interesnim skupinam in ne samo enemu interesu
4. KARTEL STRANKE
- financiranje iz države (volilne kampanje, dragi načini komuniciranja s potencialnimi volivci,...)
- članstvo samo še izgovor, da je to stranka
- posebna politična podjetja, tesno povezana z državo
- komuniciranje z volivci preko množičnih medijev
5. MEDIJSKE STRANKE
- stranke se pomikajo od družbe k državi (caucusi – so bili najprej deli družbe posamezniki in hkrati del države)
- množične stranke so imele članarino – vez med družbo in državo
- danes stranke postajajo vse bolj profesionalne
- oddaljevanje strank od volivcev in odpiranje interesnim skupinam
- razpredelnica Katz-a in Mair-ja
Vloga posameznika v strankah
1. individualne reprezentacije: caucusi
2. demokratične integracije: množične stranke
S. Kukovič 5
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
3. totalne integracije: posameznik zagovarja ideje stranke; stranka je nad posameznikom
Video: Sodobne nacistične stranke
- so registrirane, dovoljene (tisto, kar ni dovoljeno je skrito ali pa sankcionirano)
- sega čez meje Nemčije, celo do ZDA in Afrike
- celice kot osnovne enote, milica, karizmatični voditelj
- celica je idealna oblika za delo v ilegali (vodje dajo samo napotke, posamezna celica pa tako ne pozna celotnega
konteksta) in milice se krasno kombinirajo s celicami
- posameznik je zavezan stranki do smrti, zanjo bi umrl, iz nje ne more izstopiti (kdo ni z nami je proti nam)
3. PREDAVANJE (24.10.2007)
Strankarski sistemi
- v Sloveniji imamo večstrankarski sistem; v ZDA sta na oblasti dve največji stranki, ostale sicer obstajajo, vendar ne
morejo priti na oblast (oblikovanje »tretje stranke« kot kritika na oblast)
Zvrsti strankarskih sistemov
Duverger: kriterij je število strank
- enostrankarski
- dvostrankarski
- mnogostrankarski
Blondel in Rokkan: kriterij je število strank in relativna volilna velikost
- enostrankarski
- dvostrankarski
- dvo in polstrankarski (britanski primer)
- večstrankarski s predominantno stranko (ena stranka je dominantna, druge so manjše in funkcionirajo kot manj
pomembne)
- večstrankasrki brez predominantne stranke (vse stranke so male)
Blondel: velikost stranke glede na volilno podporo
- velika – 40% in več volilne podpore
- srednje velika – več kot 20% volilne podpore
- majhna do srednja – okoli 15% volilne podpore
- majhna – 10% in manj volilne podpore
Sartori: način tekmovanja v strankarski areni
- omejuje se samo na relevantne stranke – volilna podpora
S. Kukovič 6
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- samo volilna velikost je premalo za kriterij relevantnosti relevantne stranke so vse tiste, ki pridejo v parlament
- kriteriji relevantnosti: volilna moč (število sedežev v parlamentu); vladni potencial (koalicijski potencial); izsiljevalski
potencial (veto moč); učinkovanje na taktiko in smer strankarskega tekmovanja; število članov ni dober indikator za
velikost stranke, saj je veliko ljudi, ki volijo eno stranko, niso pa njeni člani
Sartori ločuje:
1. enostrankarski sistem: ena stranka vlada
- sistem predominantne stranke : če večkrat ena stranka zmaga
- hegemonski sistem: ena vodilna stranka, ampak sodeluje in dovoljuje delovanje drugih manjših
strank
2. večstrankarski sistem: gre za tekmovanje
- sistem predominantne stranke : stranka, ki dobi izrazito veliko podporo (40% ali 50% podporo);
če trikrat zapored zmaga takšna stranka, sistem lahko uvrščamo med enostrankarskega
- dvostrankarski sistem: dve stranki imata realne možnosti, da prideta na oblast, tekmuje pa več
strank
- zmerni pluralizem: razdrobljena strankarska arena, strank je 5-6; stranke med seboj tekmujejo;
2 ideološka tokova (leva in desna stran, ki se izmenjujeta na oblasti) centripentalno
delovanje
- poliziran pluralizem: več kot 5-6 strank; izrazita polarizacija; obstoj antisistemskih strank
(izzivajo osnovno državno ureditev); dvojne opozicije – vlado vodi stranka centra – sposobnost
delovanja koalicije levo in desno, ko se enkrat vzpostavi takšna stranka ostaja dolgo na tem
položaju centrifugalno tekmovanje
3. atomizirani sistem: gre za množico strank, izbruh strank, po navadi se pojavijo pred volitvami
Strankarski sistem v
Sloveniji
- značilnost v
procesu tranzicije je ukinitev enostrankarstva in uveljavitev večstrankarskega sistema – nove politične stranke
- Slovenija je leta 1989 legalizirala večstrankarski sistem; Jugoslavija je imela še vedno enostrankarski sistem
- 1990 izvedba prvih svobodnih volitev predstavniki voljeni v skupščino
- nov večstrankarski sistem je vzpostavljen leta 1992
- v kratkem obdobju je bilo ustanovljeno več kot 100 političnih organizacij
- te organizacije so bile mednarodno obarvane – registrirani razni podmladki,...
- primerjava političnih sistemov: % parlamentarnih sedežev – deleži volilnih glasov so zelo natančno prevedeni v
sedeže v parlamentu
- zgubljeni glasovi: če veliko majhnih strank tekmuje na volitvah (mnoge ne pridejo v parlament)
- leta 1990 je veliko različnih strank na slovenskem in ni močnih ekstremov – ideološka mavrica; koalicija je bila
posebna – vsebovala je kar 6 strank
- leta 1992 je bilo največ glasov zgubljenih – veliko majhnih strank; stranke, ki so uspele priti v parlament so se
dolgo obdržale v njem; LDS prevzame sredinsko vlogo in pojavi se dvojna opozicija; pojavijo se antisistemske
stranke
S. Kukovič 7
IZPITNO VPRAŠANJE:
Kakšna je razlika med zmernim in polariziranim pluralizmom?
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- leta 2004 se je SDS približal 40% volilni podpori – dokaj velika stranka; 4 velike stranke so jedro strankarskega
sistema – leto 2004 je zelo prelomno leti (spreminjanje strankarskega sistema -kazalniki)
- letos se je veljavna stranka LDS (nekdaj najmočnejša stranka) razcepila stranka Zares (je to že relevantna
stranka? – kazalniki!)
- v Sloveniji je majhen odstotek volivcev, ki so lojalni eni stranki - % glasov, ki jih je stranka dobila v različnih letih
parlamentarnih volitev (od 1990-2004) volilna stabilnost v Sloveniji znaša okoli 20
Strankarski sistem na ravni Evropske unije
- Ali obstaja evropska strankarska arena?
- vprašanje demokracije na ravni Evropske unije/aktualne razprave o demokratičnem deficitu
Federalizem proti intergovermentalizmu
- Follesdal, Hix, Mair: vloga državljanov, politično tekmovanje, odgovornost
- Majone: Evropska unija je regulatorna država, Evropska komisija je regulatorna agencija in demokratičnega
primanjkljaja ni
- Moravcsick: domača legitimnost, nadzor izvršilne veje oblasti zadošča, Evropski parlament pridobiva moč
Odpravljanje demokratičnega deficita – ideje po Robetu Dahlu (poliarchy)
- demokratične procedure, ki določajo tekmovanje za politično oblast na podlagi razprave, skoraj vsi odrasli lahko
sodelujejo v volilnem mehanizmu
Evropska stranka
- nacionalne stranke kot organizacije: interno organizirane, članstvo, različna opravila glede volitev, strankarski
program,...
- Ali lahko govorimo o strankah na ravni Evropske unije enako kot na nacionalnih ravneh?
- evropska stranka: stranka, ki je v Evropskem parlamentu; stranka kot evroposlanska skupina strankarske
federacije, strankarski center, članstvo
Evropske stranke Nacionalne stranke
- niso poznale članstva do nedavnega
- ohlapno povezane
- v 90. letih razvoj v smeri izven parlamentarnih
central
- ni tekmovanja na volitvah
- ni evropskih volilnih programov
- članstvo (tudi članarina)
- kompleksno in visoko organizirane
- izven parlamentarne strankarske centrale
- tekmovanje na volitvah
- nacionalno obarvan program
S. Kukovič 8
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- nimajo vpliva na predvolilne tematike
- ne želijo prevzeti oblasti
- domače tematike
- cilj - prevzem oblasti v državi
- definicija stranke na evropski ravni:
a. združenje državljanov
b. zveza političnih strank
c. prizadevanje za politične cilje
d. »netekmovanje« na volitvah za vstop v Evropski parlament (to počnejo stranke na nacionalni ravni)
Strankarski sistemi na evropski ravni:
- ni delitve na opozicijo in koalicijo (Evropska komisija ima oblast na ravni Evropske unije)
- strankarski sistem na evropski ravni ni nikakor primerljiv z nacionalnimi sistemi
- ideološke cepitve: * levo, desno; ** nacionalna suverenost-evropska suverenost; ***cepitve segmentiranih družb na
nacionalni ravni; na evropski ravni je to vprašanje novih članic
- po Bardiju je sistem na evropski ravni zmerni pluralizem
- stranke, ki na nacionalnih ravneh tekmujejo med seboj, se lahko na evropski ravni povezujejo in sodelujejo
4. PREDAVANJE (21.11.2007)
Poslanske skupine v Evropskem parlamentu
- institucionalni trikotnik: Svet Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament
- stranke se povezujejo po ideologiji (zanemarja se nacionalna raven; glavno merilo je ideologija)
Katz in Mair (1993):
Trije notranje organizacijski deli oz. obrazi strank
- osrednji del strank : evropske strankarske federacije
- javni del strank : politične skupine v Evropskem parlamentu
- stranke na terenu : nacionalne stranke (članice evropskih strankarskih federacij)
- umestitev političnih skupin v Evropski parlament: ne moremo razmejiti nadnacionalnega in nacionalnega sistema
Von Beine:
Razvoj evropskih strankarskih federacij
1. faza: OPTIMIZEM (1974-1984) – nastanek evropskih strankarskih federacij
- 1974: odločitev o prvih neposrednih volitvah v Evropski parlament
- 1974: nastanek PES
- 1976: nastanek EPP in ELDR
S. Kukovič 9
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- 1980: nastanek EFGP
- 1981: nastanek DPPE-EFA
- težave s poimenovanjem evropskih strankarskih federacij
- težave z oblikovanjem volilnih manifestov
2. faza: STAGNACIJA (od 1984 pa vse do pogajanj o Maastrichtski pogodbi) – volilne faze kampanje za volitve v Evropski
parlament
- konflikti znotraj evropskih strankarskih federacij pri oblikovanju volilnih manifestov
- volitve v Evropski parlament so se izvajale v nacionalnih državah z nacionalnimi strankami (nacionalno relevantne
teme)
3. faza: RENESANSA – pogajanja in ratifikacija Maastrichtske pogodbe
- aktivno delovanje evropskih strankarskih federacij in zanimanje javnosti zanje
- prvič izrecno omenjene stranke na evropski ravni
- problem: financiranje evropskih strankarskih federacij
Temeljne značilnosti Evropskega parlamenta in političnih skupin
- Evropski parlament je prva mednarodna skupščina, v katero so člani vključeni glede na politično oz. ideološko
usmeritev
- uvedba neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979 je spodbudila oblikovanje poslanskih skupin, kot jih
poznamo danes
- s krepitvijo moči Evropskega parlamenta v procesu oblikovanja evropskih politik se krepi tudi vloga
evroparlamentarcev
- poslanske skupine Evropskega parlamenta so organizirane skupine predstavniškega organa, ki jih sestavljajo
poslanci izvoljeni znotraj ene ali več strank, ki pa med seboj ne tekmujejo na volitvah in ne sestavljajo skupine zgolj
zaradi tehničnih razlogov (Heidar in Koole, 2000: 249)
Poslovnik Evropskega parlamenta o političnih skupinah
- definirane so s Poslovnikom (struktura, financiranje in oblikovanje)
- Poslovnik jasno določa, da se ne da ustanoviti poslanske skupine iz samo ene države članice
- oblikovanje poslanskih skupin določa 29. člen
Notranja struktura politične skupine
1. predsednik
2. podpredsednik
3. urad (predsednik, podpredsednik, navadni člani)
4. sestanki politične skupine (vsi člani skupine: * nacionalne strankarske delegacije; ** delovne skupine in
govorci)
Trije tipi političnih skupin v Evropskem parlamentu
- velike politične skupine, ki zastopajo poglavitne politične družine, merijo na večino v Evropskem parlamentu in
imajo dolgoletni staž (EPP, PES, ELDR)
S. Kukovič 10
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- skupine, katerih poslanci prihajajo iz nekaj držav članic, njihovo članstvo pa je geografsko zelo neenakomerno
zastopano (Zeleni, EUL)
- skupine, katerih člani prihajajo le iz nekaj držav, imajo maloštevilno članstvo in kratko življenjsko dobo (UEN, FE,
EDD)
Ideološka politična združenja:
- EPP-ED: krščansko-demokratska (Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati)
- PES: social-demokratska (Stranka evropskih socialistov)
- ALDE: liberalno-konzervativna (Evropska liberalna, demokratska in reformistična stranka)
- različne skupine se lahko znotraj sebe preoblikujejo
- primerjava ideoloških cepitev na nacionalni in evropski ravni (Fink Hafner, 2004) – poglej v knjigo!
Dejavniki, ki vplivajo na usklajeno glasovanje poslancev Evropskega parlamenta, članov političnih skupin:
- nacionalna politična stranka
- moč politične skupine
- volivci v domači volilni enoti
- ideološke preference poslancev
5. PREDAVANJE (05.12.2007)
Manjka predavanje
Politične stranke v ZDA, III. svetu, na Japonskem in BIH
6. PREDAVANJE (12.12.2007)
Institucionalno inženerstvo
- Marsh in Olsen (1984): upoštevati je potrebno institucionalna pravila
- obdobje III. vala prehodov v demokracijo neoinstitucionalizem
2 institucionalna dejavnika:
- zvrst ustavnega sistema (predsedniški – manj strank; parlamentarni – pluralizem strank; polpredsedniški)
- volilna pravila (večinski; proporcialni; mešani)
- spodbujanje demokracije z institucijami zagotavljata proporcialni volilni sistem in parlamentarni sistem
- večinski sistem: ve se, kdo bo zmagovalec; šibka opozicija
S. Kukovič 11
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- proporcialni sistem: ne ve se, kdo bo zmagal; močna opozicija
- poseben primer je Hrvaška, saj je po večinskem sistemu zmagala opozicija
- gre za zavestno manipulacijo institucionalnih pravil z namenom vplivati na razporejanje moči
Volilno inženerstvo
- volilni prag
- volilna formula za preračunavanje sedežev
- sprememba volilne enote (večja kot je volilna enota, bolj se nagiba k proporcialnemu sistemu)
- volilni ciklusi (ne na vsaka 4 leta, ampak po želji – takrat ko je podpora volivcev najvišja)
- veliko držav menja sisteme (npr. Hrvaška je imela tako proporcialnega, večinskega, kot tudi mešan volilni sistem)
- več manipulacij z volilnimi sistemi je bilo pri polpredsedniških sistemih (ena dominantna stranka, ki je na oblasti
hoče obdržati svoj položaj – ne glede na ideologijo večinski volilni sistem), kot pri parlamentarnih
- primer Hrvaške: polpredsedniški sistem: stranka, ki je zmagala na volitvah z večinskim sistemom je bila
opozicijska, in sicer HDZ; kasneje so imeli več volilnih ciklusov (Tuđman si je izmislil kdaj bodo volitve – takrat, ko
je imel najvišjo volilno podporo)
- prelomnica v državah iz bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Črna Gora,...) je bila leta 2000, ko nastopi obdobje miru
po vojnah
- nekdanje Jugoslovanske republike: vojna in institucionalno inženerstvo sta pripomogla do kolapsa demokracije oz.
do demokratične zamrznitve
4. skupine držav:
1. SREDNJE-EVROPSKE NOVE DRŽAVE
Slovenija: miren prehod v demokracijo, volilnega inženerstva je bilo malo
2. SREDNJE-EVROPSKE STARE DRŽAVE
Poljska, Madžarska: opaziti je volilno inženerstvo
3. BALKANSKI ZAMUDNIKI
Hrvaška, Srbija in Črna Gora: vojna; veliko je volilnega inženerstva, prelom se zgodi leta 2000, ko nastopi mir
4. BALKANSKI PROTEKTORATI
Bosna in Hercegovina, Makedonija: stranka predstavlja narod (stranke so zasnovane na etničnih načelih) v BIH živijo trije
narodi in stranke so etnične; niso razdeljene na levo in desno ideologijo, ampak glede na etničnost (obravnavanje političnih
tem, ki se vežejo na etnijo ali na vero) – tu se je odvijala vojna; v Makedoniji so čutili posledice vojne
- VOJNA je ključen element med uspešnim prehodom v demokracijo (malo volilnega inženerstva) ter na drugi strani
med slabim demokratičnim prehodom oz. zamrznitvijo prehoda (veliko volilnega inženerstva)
Evropeizacija političnih strank
- EVROPEIZACIJA : pojem, ki se je razvil ob združevanju Evropske skupnosti in kasneje Evropske unije
- prilagajanje strankarskih sistemov pritiskom Evropske unije
S. Kukovič 12
POLITIČNE STRANKE IN STRANKARSKI SISTEMI
Fink Hafner, D.
- Evropska unija je postavila pogoje, ki jih morajo države članice izpolnjevat AGENDA 2000 (tu so opisali, katera
država izpolnjuje pogoje in katera ne Slovaška ni izpolnjevala Copenhagenskih političnih kriterijev, zato se je
Evropska unija vmešala v nacionalno politiko in utrdila demokracijo)
- države, ki so bile vpletene v vojno so dobile še dodatne pogoje – vojni zločini, korupcija, organiziran kriminal,...
Hrvaška, Črna Gora in Srbija
Skupne značilnosti:
- bivši komunistični sistem
- vojna
- kasnejša tranzicija
Drugi faktorji:
- institucionalizirano strankarstvo
- povezanost z evropskimi strankami
- odnos volivcev do Evropske unije
Skupen faktor:
- pritisk Evropske unije
Hrvaška Srbija Črna Gora
strankarski sistem
DA: za ključne stranke –
stranke, ki so v sistemu od
vsega začetka, od leta 1990
NE: politični pluralizem po
letu 2000; volivci se selijo od
stranke do stranke
NE: po letu 2000 se pojavi
množica strank, ki se težko
ohranjajo; nacionalistično
jedro strank; problem
avtonomnosti – podpiranje
stare politike
DA in NE: jedro strank, ki se ohranja
od leta 1990 naprej; problem
avtonomnosti korupcija,
tihotapljenje in umazani posli so
razširjeni med elito
močni zunanji viri moči DA in NE DA DA
evropska socializacija
DA: združevanje, podmladki
* uveljavljanje evropskih
vrednot doma
NE DA in NE
pritisk s strani volivcev
DA: sodelovanje s Haagom
(in Carlo del Ponte ) na
eni strani , v nacionalni
državi pa so voditelji govorili
drugače podobnost s
Slovaško
NE: stranke sledijo volivcem
in volivci mednarodnim
organizacijam ne zaupajo
nimajo interesa za vstop
v Evropsko unijo
DA in NE: nezaupanje mednarodnim
organizacijam; stranke so za
neodvisnost so se odcepile (EU
jim je pomagala); nezainteresiranost
za vstop v Evropsko unijo
S. Kukovič 13
Shema delovanja nacionalnega sistema:
Evropska unija
volivci
nacionalni sistem
top related