povezanost sistematiČno naČrtovanega posluŠanja … · pri metodi the listening program, ki je...
Post on 03-Oct-2020
6 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
KRISTINA ŠKRLJ TROŠT
POVEZANOST SISTEMATIČNO NAČRTOVANEGA
POSLUŠANJA IZBRANEGA GLASBENEGA PROGRAMA Z
MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA IN Z ZMERNIMI
MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
SPECIALISTIČNO DELO
Ljubljana 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Kristina Škrlj Trošt
POVEZANOST SISTEMATIČNO NAČRTOVANEGA
POSLUŠANJA IZBRANEGA GLASBENEGA PROGRAMA Z
MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA IN Z ZMERNIMI
MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
SPECIALISTIČNO DELO
Mentor: izr. prof. dr. Mirko Slosar
Ljubljana 2016
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
I
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila mentorju izr. prof. dr. Mirku Slosarju, ki mi je pri izdelavi
specialističnega dela pomagal z nasveti in predlogi ter me usmerjal na poti.
Zahvaljujem se svojim staršem ter možu in otrokom za vso podporo in potrpežljivost med
celotnim študijem in pri pripravi specialističnega dela.
Zahvaljujem se CIRIUS-u Vipava, ki mi je omogočil raziskavo.
Zahvaljujem se tudi prof. Andreji Premrl za jezikovni pregled specialističnega dela.
Vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in me bodrili, se še enkrat iz srca zahvaljujem.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
II
POVZETEK
Rezultati dosedanjih raziskav, ki ugotavljajo, da sistematično načrtovano poslušanje izbranega
glasbenega programa spodbuja delovanje različnih predelov možganov, jih med seboj
povezuje v sinhrono delovanje, spodbuja in izboljšuje določene miselne funkcije in procese v
možganih, ki so povezani z nekaterimi, na videz nepovezanimi, kognitivnimi sposobnostmi,
so nas spodbudili k preučevanju, ali glasbene dejavnosti s poudarkom na sistematično
načrtovanem poslušanju izbranega glasbenega programa. Na temelju rezultatov in analize
raziskave ugotavljamo, da metoda TLP pomembno prispeva k zmanjševanju bojazni pred
določenimi dejavnostmi in predmeti, k izboljšanju komunikacijskih sposobnosti (verbalnih in
neverbalnih) in k izboljšanju sposobnosti pozornosti pri otroku z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju in z motnjami avtističnega spektra.
V teoretičnem delu specialističnega dela so predstavljena teoretična izhodišča našega
raziskovanja s področja glasbene terapije oz. pomoči z glasbo otrokom s posebnimi
potrebami. Poglobljeno so opisani osnovna metoda našega glasbenoterapevtskega dela in
preučevanja, metoda poslušanja The Listening Program ter otroci s posebnimi potrebami in
težavami.
V empiričnem delu specialističnega dela je predstavljena kvalitativna raziskovalna metoda
študije primera po modelu akcijskega raziskovanja, časovni in vsebinski program pomoči z
glasbo, potek raziskovanja ter učinki sistematičnega poslušanja izbrane glasbe na dečka z
MAS in ZMDR diagnozo.
Rezultati potrjujejo, da sistematično poslušanje izbranega glasbenega programa blaži ali celo
odpravi bojazni pred nekaterimi dejavnostmi in predmeti, razvija komunikacijske sposobnosti
(verbalne in neverbalne) in sposobnosti usmerjene pozornosti.
Specialistično delo prikazuje praktično uporabnost TLP metode v naši glasbenoterapevtski
praksi in njeno učinkovitost pri otrocih z MAS ter ZMDR diagnozo v različnih ustanovah, kot
so dnevni centri, šole in vrtci.
Ključne besede: pomoč z umetnostjo, glasbena terapija, poslušanje glasbe, TLP metoda,
motnje avtističnega spektra, zmerna motnja v duševnem razvoju, otroci s posebnimi
potrebami
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
III
ABSTRACT
The Link Between Systematc Planned Listening to a Chosen Musical Programme and
Autism Spectrum Disorders and Moderate Mental Development Disorders
The results of the research carried out so far show that a systematically planned listening
program stimulates different parts of the brain and enables their synchronic interaction. It also
stimulates and improves certain thinking functions and processes in the brain, which are
connected to some cognitive abilities which may seem unrelated. These results encouraged us
to study if music activities with the emphasis on systematically planned listening programme
help a child with autism spectrum disorder and with moderate mental retardation to reduce,
overcome or ever beat fear of some activities and objects, as well as if they help him to
develop his communication skills and abilities to direct his attention.
The theoretical part of the specialist thesis deals with the theoretical basis of our research in
the field of music therapy, in other words to what extent music can help children with special
needs. The basic method of music therapy and its studies, the method of listening. The
Listening program and the children with special needs and difficulties are described in details.
The empirical part of the specialist thesis includes the qualitative research method of studying
the case based on the model of action research, the time plan, the program of music contents,
the research itself and the effects of a systematically planned listening program on a boy with
the ASD and MMR diagnoses.
The results confirm that a systematically planned listening program reduces or ever beats fear
of some activities and objects, helps to develop communication skills (verbal and non-verbal)
and the abilities to direct the attention.
My specialist thesis shows the practical use of TLP methodology in our music therapy
practice and its effects on children with ASD and MMR diagnoses in different institutions,
such as day care centres, schools and kindergartens.
Key words: help with art, music therapy, listening to music, TLP method, autism spectrum
disorder, moderate mental retardation, children with special needs
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
IV
KAZALO
POVZETEK ............................................................................................................................. II
ABSTRACT ........................................................................................................................... III
KAZALO ................................................................................................................................. IV
KAZALO TABEL .................................................................................................................. VI
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ..................................................................................... 3
2.1 Zvok ............................................................................................................................... 3
2.2 Razvoj pomoči z glasbo ................................................................................................. 4
2.3 Znanstvene osnove pomoči z glasbo .............................................................................. 6
2.4 Pomoč z glasbo ali glasbena terapija .............................................................................. 9
2.5 The Listening Program ................................................................................................. 12
2.6 Pomoč z glasbo otrokom s posebnimi potrebami ......................................................... 14
2.7 Otroci s posebnimi potrebami ...................................................................................... 16
2.7.1 Otroci z motnjami v duševnem razvoju ................................................................ 17
2.7.2 Motnje avtističnega spektra ................................................................................. 20
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 29
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema .......................................................................... 29
3.2 Cilji ............................................................................................................................... 29
3.3 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................ 29
3.4 Metodologija ................................................................................................................ 30
3.4.1 Raziskovalna metoda in raziskovalni pristop ....................................................... 30
3.4.2 Proučevana oseba ................................................................................................ 31
3.4.3 Pripomočki ........................................................................................................... 33
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov ................................................................................. 34
3.4.5 Potek raziskovalnega dela .................................................................................... 34
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA .................................................................. 104
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
V
4.1 Rezultati, zbrani s pomočjo dnevnika izvajanja pomoči z glasbo .............................. 104
4.2 Rezultati, zbrani iz odgovorov staršev na anketna vprašanja ..................................... 107
4.3 Rezultati, zbrani iz odgovorov defektologa (zaseda mesto učitelja, naziv še po starem)
na anketna vprašanja ............................................................................................................ 108
4.4 Rezultati, zbrani iz odgovorov specialnega pedagoga na anketna vprašanja ............. 110
4.5 Rezultati, zbrani iz odgovorov fizioterapevta na anketna vprašanja .......................... 111
4.6 Rezultati, zbrani iz odgovorov delovnega terapevta na anketna vprašanja ................ 113
4.7 Rezultati, zbrani iz odgovorov logopeda na anketna vprašanja ................................. 114
4.8 Povzetek ugovitev vseh sodelujočih v raziskavi ........................................................ 116
5 SKLEPNE MISLI .................................................................................................... 118
6 VIRI ........................................................................................................................... 123
PRILOGE ............................................................................................................................. 127
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
VI
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primerjava avtizma in aspergerjevega sindroma
Tabela 2: Frekvenčna področja
Tabela 3: Časovni načrt raziskovanja
Tabela 4: Glasbenoterapevtske dejavnosti v septembru 2012
Tabela 5: Glasbenoterapevtske dejavnosti v oktobru 2012
Tabela 6: Glasbenoterapevtske dejavnosti v novembru 2012
Tabela 7: Glasbenoterapevtske dejavnosti v decembru 2012
Tabela 8: Glasbenoterapevtske dejavnosti v januarju 2013
Tabela 9: Glasbenoterapevtske dejavnosti v februarju 2013
Tabela 10: Glasbenoterapevtske dejavnosti v marcu 2013
Tabela 11: Glasbenoterapevtske dejavnosti v aprilu 2013
Tabela 12: Glasbenoterapevtske dejavnosti v maju 2013
Tabela 13: Rezultati, zbrani iz dnevnika terapevtskih tretmajev, neposrednih opazovanj in
razgovorov z otrokom
Tabela 14: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za starše
Tabela 15: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za defektologa
Tabela 16: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za specialnega pedagoga
Tabela 17: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za fizioterapevta
Tabela 18: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za delovnega terapevta
Tabela 19: Rezultati, zbrani iz anketnega vprašalnika za logopeda
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
1
1 UVOD
Glasba je kot psihološki in fiziološki fenomen v vseh pojavnih oblikah pomembno povezana z
otrokovim celostnim razvojem in učinkovito sredstvo pomoči otrokom z različnimi
psihičnimi in fizičnimi težavami. Z različnimi glasbenoterapevtskimi metodami in oblikami
ter ustreznimi glasbenimi dejavnostmi in izbranim glasbenim programom otroku pomagamo
premagovati ali celo zdraviti različne psihične in telesne težave ali vzdrževati otrokova
psihična in fizična stanja in njegovo počutje.
Pri metodi The Listening Program, ki je bila osrednja metoda našega raziskovalnega dela, gre
za obliko načrtovanega aktivnega poslušanja glasbe. A. Doman (2006) je na osnovi rezultatov
raziskav potrdil stimulativne učinke različnih frekvenčnih zvočnih območij na centralni živčni
sistem, zlasti na predel korteksa. Ugotovil je tudi, da poslušanje ustrezno izbrane glasbe
vpliva na uravnovešanje zavestnih dejavnosti, kot so motorične sposobnosti, spomin,
koncentracija, obnašanje v okolju in razvoj psihosocialnih sposobnosti.
Poleg načrtovanega aktivnega poslušanja izbranih glasbenih primerov smo pri
glasbenoterapevtskih srečanjih uporabili še druge spremljajoče terapevtske metode, kot so
improvizacija, pevsko in ritmično izvajanje znanih pesmi, igre ritmičnih in melodičnih
odmevov, likovno oblikovanje in razgovor.
Cilj in namen naše raziskave je bil preučiti nekatere metode in oblike pomoči z glasbo
enajstletnemu dečku z diagnozo motnje avtističnega spektra, v nadaljevanju MAS, in zmerne
motnje v duševnem razvoju, v nadaljevanju ZMDR.
Poleg dečka Mateja (zaradi tajnosti podatkov je ime izmišljeno) so v raziskavi sodelovali še
Matejevi starši ter strokovni delavci v CIRIUS–u Vipava (Center za izobraževanje,
rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, Vojkova ulica 33, 5271 Vipava), ki so bili vključeni v
proces pomoči z glasbo: defektolog, specialni pedagog (učitelj v razredu), fizioterapevt,
delovni terapevt, logoped, psihologinja in socialna delavka.
Temeljni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali je poslušanje izbranega glasbenega programa
po zaporedju izbranih frekvenčnih zvočnih območij po določenem časovno načrtovanem
zaporedju, izdelanem po The Listening Programu – TLP, uspešna in učinkovita pomoč
otrokom z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
2
Glasbenoterapevtsko delo po TLP, ki temelji na slušnih stimulacijah delovanja možganov z
zvokom določenih frekvenčnih območij, je pomagalo otrokom s podobnimi duševnimi
težavami (vir: www.advancedbrain.com).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
3
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Zvok
Glasba je sredstvo komunikacije. Nosilec zvočnih sporočil pri sprejemanju in oddajanju je
zvok, ki se širi z zvočnim valovanjem. Zaradi lažjega razumevanja povezanosti človeka z
glasbo moramo najprej spregovoriti o zvoku kot nosilcu glasbenih in govornih sporočil pri
produkciji in reprodukciji. Zvok je mehansko valovanje, ki se širi v dani snovi (trdnini,
kapljevini ali plinu). Zvok lahko opredelimo s frekvenco in amplitudo zvočnega tlaka. Prva je
povezana z višino tona, druga z glasnostjo. V ožjem pomenu definiramo kot zvok le zvočno
valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa. Zvok in z njim povezane
fizikalne pojave preučuje akustika, subjektivno človeško zaznavanje zvoka pa psihoakustika.
Domnevamo, da spadajo vibracije med komunikacijska prasredstva, ki so omogočala prvim
živim bitjem na Zemlji medsebojno komunikacijo in komunikacijo z okoljem. Vibriranje
zaznavajo živa bitja s celim telesom. Obstoj živih bitij je bil v mnogih primerih odvisen od
sprejemanja in razumevanja »sporočil«, ki so jim jih »prinašala« nihanja različnih frekvenc,
jakosti in trajanj. Z razvojem slušnih organov pri nekaterih živih bitjih so ta začela zaznavati
nekatera nihanja/vibracije kot zvok. Zvočno vibriranje je postalo sredstvo, ki je omogočalo
razvoj organov za sprejemanje in reproduciranje zvokov različnih lastnosti in s tem tudi
konkretno zvočno komunikacijo. Živa bitja so razvila slušne organe za sprejemanje zvokov
različnih frekvenčnih območij (npr. netopirji višje, kiti nižje kot človeško uho). Človeški
slušni organi zaznavajo nihanja različnih snovi kot zvok s frekvencami med 16 Hz in 20000
Hz, kar danes omogoča, da človek poleg drugih sredstev uporablja zvok kot sredstvo
komunikacije na v vseh področjih in vseh življenjskih trenutkih (fizičnih in psihičnih).
Glede na lastnosti zvoke delimo na šume, ropote, poke itd., zvene in tone. Pri zvoku ločimo
jakost, barvo in trajanje, pri tonu pa še višino. Poleg teh treh oziroma štirih lastnosti zvoka
pomembno sooblikujejo vsebino zvočnega sporočila (pri sprejemanju in oddajanju) tudi drugi
elementi glasbenega izraza, kot so agogika, artikulacija, tempo, ritem, melodija, harmonija ter
tišina. Različne kombinacije in uporaba vseh naštetih elementov omogočajo poleg »suhih«
vsebinskih zvočnih sporočil tudi sporočanje najrazličnejših odtenkov čustvenih stanj in
razpoloženj. Čustva pa so najmočnejše motivacijsko sredstvo, ki presegajo razum in
usmerjajo človekove dejavnosti in ravnanja v različnih življenjskih trenutkih in situacijah
(Slosar, 2011).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
4
Človek je povezan tudi s fizikalnimi lastnostmi zvoka. Zaradi efekta »frekvenčne
sinhronizacije« lahko z različnimi frekvencami »od zunaj« pomagamo do izboljšanja
delovanja nekaterih človeških organov (tibetanske zvočne sklede, zvončki, gongi, zvočniki
…). Z razvojem nevroloških znanosti znanstveniki odkrivajo pomembne povezave delovanja
možganov z različnimi frekvenčnimi zvočnimi območji, ki prihajajo v možgane preko slušnih
organov (Tomatisov efekt). Z razvojem nevroznanosti v zadnjem desetletju so znanstveniki
(Berard, 1992; Porges, 1999) začeli odkrivati fiziološke dokaze tega učinka. Ugotovili so, da
različna frekvenčna zvočna območja stimulirajo delovanje celotnih možganov ali le
posameznih delov.
Vedno več znanstvenih izsledkov kaže, da so glasbene aktivnosti pomembno povezane z
možganskimi sposobnostmi. Glasba in aktivnosti na glasbenem področju namreč spodbujajo
razne možganske centre ter izboljšujejo določene miselne procese (B. Kljun, 2014). To
nesporno kaže, da glasba in z njo povezane glasbene dejavnosti spodbujajo spremembe v
možganih v smislu povezovanja različnih možganskih področij, ki omogočajo miselne
procese, ki izboljšujejo nekatere na videz nepovezane kognitivne sposobnosti. Znanstveniki
upajo, da bodo raziskave, ki so v teku, vodile do večjega razumevanja, kako se lahko možgani
preoblikujejo v povezavi z glasbenimi aktivnostmi in kako uporabiti glasbo kot sredstvo za
spodbujanje možganskih miselnih aktivnosti, kar bi vodilo do uvajanja novih metod in
strategij pomoči z glasbo pa tudi vzgoje in izobraževanja.
Lahko zaključimo z ugotovitvijo, da glasba v vseh pojavnih oblikah pomaga osebam pri
premagovanju različnih psihičnih in fizičnih težav, jih blaži ali delno odpravlja, ohranja
pozitivna stanja in razpoloženja, spodbuja spremembe, razvija stabilnost in občutljivost ter
voljnost sprejemanja sprememb na čustveni, kognitivni, psihosocialni in fizični ravni, skratka
blagodejno vpliva na posameznika (Slosar, 2011).
2.2 Razvoj pomoči z glasbo
Človek je bil od vedno tesno povezan z glasbo. V praskupnosti so imeli glasbo za magično
sredstvo. Bila je sestavni del različnih obredov in sredstvo komunikacije z božanstvi in
umrlimi, z nadnaravnimi in naravnimi silami, uporabljali so jo kot zdravilo za razne bolezni in
težave, zoper delovanja čarobnih sil in urokov itd., bila je sestavni del različnih obredov in
običajev, sinhronizirala je delo članov pri skupinskih opravilih in dejavnostih, bojevnikom je
vlivala pogum, lovcem dajala moč, plesalce spravljala v trans ...
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
5
V Stari zavezi Svetega pisma je opisan primer, kako so se stari Hebrejci v kritičnih trenutkih
obračali k Bogu s pesmijo (Devteronomij 31,19), in primer, kako je David s svojo harfo lajšal
duševne stiske kralju Savlu. V letih okrog 324 pred našim štetjem je Aleksandru Velikemu
duševne stiske lajšal zvok lire. V zgodovini najdemo opisanih še več primerov pomoči z
glasbo. Izkustveno so začeli odkrivati tesno povezanost človeka z glasbo. Georg Friedrich
Haendel je dejal, da s svojo glasbo ne želi poslušalcev zabavati, ampak jih hoče »poboljšati«.
Farinelli, eden najpomembnejših opernih pevcev osemnajstega stoletja, je španskemu kralju
Filipu V. pomagal premagovati kronične bolezni s ponavljanjem njemu najljubše arije. V
zgodnjem srednjem veku je Beotius, glasbena avtoriteta tistega časa, trdil, da ima glasba
neposreden vpliv na značaj in moralno etični razvoj. V 16., 17. in 18. stoletju so glasbo
pojmovali kot sredstvo za ohranjanje dobrega počutja duše in telesa (Pepelnak Arnerič, 1997).
Načrtno se je začela glasba kot sredstvo pomoči pri ljudeh z raznimi psihičnimi in fizičnimi
težavami uporabljati v 19. stoletju v Ameriki. 20. stoletje je prineslo nove poglede na pomoč z
glasbo. Uporaba glasbe kot sredstvo pomoči se je začela pospešeno načrtno uveljavljati v
preventivne namene pri preprečevanju in odpravljanju različnih vrst stresov, pri dejavnostih,
namenjenih relaksaciji, v meditativne namene ipd. Razširile so se tudi organizacije in društva
za muzikoterapijo. Profesionaliziralo se je šolanje muzikoterapevtov (Pepelnak Arnerič,
1997).
Po mnenju Bunta (1997) je bila za razvoj glasbene terapije odločilna druga svetovna vojna, ki
je bolnišnice napolnila z vojnimi veterani. Profesionalni in amaterski glasbeniki so postali v
bolnišnicah del medicinskih timov. Igrali so vojnim veteranom, ki so trpeli zaradi fizičnih in
psihičnih vojnih travm. Ugotovili so namreč, da je vključevanje glasbe v zdravstveni proces
bistveno pripomoglo k izboljšanju stanja bolnikov. Pokazala se je potreba po
glasbenoterapevstkem kurikulumu za izobraževanje glasbenikov za uporabo glasbe v
terapevtske namene. Prvi glasbenoterapevtski študijski program so začeli izvajati na Univerzi
v Michiganu leta 1944. Leta 1950 je bilo ustanovljeno Nacionalno združenje glasbenih
terapevtov (NAMT) in leta 1971 Ameriško združenje glasbenih terapevtov (AAMT).
Vzporedno z Ameriko se je v Veliki Britaniji leta 1958 oblikovalo Britansko združenje
glasbenih terapevtov (BSMT). Prva predavanja iz glasbene terapije je leta 1968 vodila
čelistka in glasbena terapevtka Juliette Alvin (1897–1982) na Guildfhall School of Music and
Drama v Londonu. Poudarjala je pomen glasbenoterapevtskih tehnik pri pomoči z glasbo.
Metodo improvizacije je postavljala na prvo mesto. Zanjo je bila to osnovna in najbolj
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
6
uporabna metoda posebno pri vzpostavljanju odnosov med terapevtom in klientom. Izhajala je
iz izkušenj, ki si jih je pridobila z delom z otroki v psihiatrični ustanovi. Še posebej se je
ukvarjala z otroki s sindromi avtističnega spektra (Wigram, Pederson, Bonde, 2001).
Hesser (Kenny, 1995) poroča, da so se leta 1978 v Nemčiji na prvem glasbenoterapevtskem
svetovnem simpoziju, sestali pomembni glasbeni terapevti z namenom, da bi izoblikovali
teoretske temelje novi glasbenoterapevtski panogi. Amir (Kenny, 1995) navaja, da so se v
začetku glasbeni terapevti naslanjali na strokovni jezik iz psihologije, filozofije in medicine.
Drugi svetovni simpozij glasbenih terapevtov z naslovom Vloga glasbe v človekovem
življenju je leta 1982 gostila Univerza v New Yorku pod strokovnim vodstvom Barbare
Hesser.
Hesser (1989) meni, da je za razvoj glasbenoterapevtske teorije in prakse nujno oblikovanje
močne profesionalne identitete glasbenega terapevta. Poudarjala je pomen podiplomskega
študija glasbene terapije, ki naj bi študente spodbujal k znanstvenoraziskovalnemu delu in
sistematskemu oblikovanju teoretske strukture kliničnih tehnik. Rezultati raziskav naj bi
pospešili razvoj teoretskih temeljev glasbene terapije kot samostojne znanstvene panoge in jo
predstavili v vsej njeni veličini. Glasbenoterapevtska spoznanja in teorije naj bi služili klinični
praksi in bili izziv novim raziskovalnim dejavnostim tega področja (Bruscia, 1998).
2.3 Znanstvene osnove pomoči z glasbo
Razvoj otrokovega mišljenja in pomoč otrokom z različnimi težavami v povezavi z glasbo in
glasbenimi dejavnostmi že skoraj celo stoletje znanstveno preučujejo strokovnjaki različnih
področij znanosti in umetnosti. Navajamo le nekaj primerov zgodnjega znanstvenega
raziskovanja povezanosti glasbe in glasbenih aktivnosti z razvojem otrokovega
mišljenja.Taylor (1973) je preučeval povezanost med razvojem glasbenih sposobnosti in
verbalnega razumevanja na vzorcu stotih otrok in ugotovil, da jezikovni razvoj lahko pospeši
glasbeni razvoj in obratno. Sergeant in Thatcher (1974) sta analizirala podatke, ki jih je zbral
Taylor. Ponovna statistična obdelava Taylorjevih podatkov je pokazala pomembno korelacijo
med dosežki pri glasbenih testih (Bentley measures of musical abillity) in testih splošne
inteligentnosti (Schonell essential intelligence tests). Phillips (1976) ugotavlja povezanost
družinskega okolja, ki spodbuja glasbene dejavnosti otrok, z inteligentnostjo. Mursell (1973)
je ugotovil, da je uspeh v glasbi močno povezan s splošnim učnim uspehom. Mitchum (1968)
in Webber (1974) ugotavljata pomembno povezanost med uspešnostjo pri glasbenem učenju
in splošnim učnim uspehom. Hebb (1949), oče nevropsihologije in nevronskih mrež, je sredi
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
7
prejšnjega stoletja preučeval funkcije nevronov v psiholoških procesih in ugotovil, da je
urjenje klavirja ojačevalec sinaptične prevodnosti (Slosar, 1995).
Shaw (1995) in Campbell (2000) preučujeta povezave med glasbo in razvojem različnih
otrokovih spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za celostni otrokov razvoj (Campbell,
2004).
O povezanosti glasbe ter glasbenih dejavnosti in možganov je Campbell zapisal: »V zadnjih
desetletjih so opravili veliko raziskav o načinih, na katere lahko zvok, ritem in glasba
izboljšajo naše življenje. Rezultati raziskav, v okviru katerih so predvajali Mozartovo glasbo,
so bili še posebej osupljivi in so pripeljali do izraza »Mozartov vpliv«. Z njim mislim na
fenomene, kot so zmožnost Mozartove glasbe, da začasno poveča prostorsko zavedanje in
inteligenco, njeno moč, da izostri poslušalčevo koncentracijo in govorne spretnosti, da okrepi
bralne in jezikovne spretnosti pri otrocih, ki imajo reden glasbeni pouk, in osupljivo izboljša
dosežke tistih učencev na šolskih testih, ki pojejo ali igrajo na glasbilo« (Campbell, 2004).
Nekateri znanstveniki zanikajo verodostojnost Campbellovih ugotovitev.
Tudi pri nas preučujejo vprašanja povezanosti glasbe in mišljenja znanstveniki pedagoške,
psihološke in nevrološke znanosti (Čebulc, 2009; Denac, 2002; Habe, 2006; Sicherl Kafol,
2001; Slosar, 2011; Jaušovec, 2012; Pirtošek, 2011 in drugi).
Rezultati prvih raziskav s področja pomoči z glasbo so bili objavljeni v drugi polovici
prejšnjega stoletja (Alvin (1965): Music for the Handicapped Child, London: Oxford
University Press; Alvin (1978): Music Therapy for the Autistic child, London: Oxford
University Press; Nordoff and Robbins (1971): Therapy in Music for Handicapped Children,
London; Nordoff and Robbins (1975): Music therapy in special Education, London:
Macdonald &Evans; Nordoff and Robbins (1977): Creative Music Therapy, New York: John
Day).
Strokovnjaki z različnih področij so želeli, da bi glasbenoterapevtske prakse izhajale iz
teoretskih osnov, izoblikovanih na temelju rezultatov in analiz, pridobljenih z raziskovalnim
delom, zato se je povečalo število raziskav s tega področja. Iz pregleda raziskav, objavljenih v
British Journal of Music Therapy (Bunt, 1984), je razvidno, da so strokovnjaki preučevali
različne primere pomoči z glasbo otrokom z različnimi potrebami in motnjami (avtizem,
gluhota, emocionalne motnje, slepota, razne telesne prizadetosti in podobno). Pri raziskavah
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
8
so običajno uporabili metodo kvalitativnega raziskovanja, tj. deskriptivno študijo primera.
V raziskovalne namene so glasbeni psihologi in pedagogi izdelali različne teste za merjenje
napredka otrok v različnih zmožnostih, sposobnostih, spretnostih in veščinah v času
vključenosti v pomoč z glasbo. Raziskave so pokazale potrebo po oblikovanju merskih
instrumentov za ocenjevanje zelo majhnih vedenjskih ali drugih sprememb pri otrocih.
164 ameriških glasbenih terapevtov (Lathom, 1980) je predstavilo delo z otroki z učnimi
težavami, s pomanjkljivo koncentracijo, s psihosocialnimi težavami, s težavami v
koordinaciji oči in udov itd. in ugotavljalo, da so bili učinki pomoči z glasbo opazni pri vseh
skupinah otrok s posebnimi težavami.
Leslie Bunt (1994) je od leta 1978 do leta 1985 vodil vrsto medsebojno povezanih
raziskovalnih projektov. Rezultati raziskovalnih projektov potrjujejo, da ima pomoč z glasbo
specifično vlogo v skrbi za otroke s posebnimi potrebami in je nenadomestljiva.
Deskriptivne študije glasbenoterapevtskega dela z otroki poglobijo naše razumevanje procesa
pomoči z glasbo.
Področja pomoči z glasbo, ki še niso dovolj raziskana, so:
proces ritmične in melodične imitacije in imitacije idej,
povezave med ritmičnimi vzorci in razvojem jezika in motoričnih spretnosti,
emocionalni odzivi otrok na glasbo,
glasbena ustvarjalnost ter
razvijanje fizičnih spretnosti s pomočjo glasbe.
Večina navedenih področij se nanaša na procese glasbene terapije, ostaja pa še mnogo odprtih
vprašanj.
Nizozemski glasbeni terapevt Frans Schalkwijk (1994) je med leti 1983 in 1987 opravil
obširno raziskavo. Preučeval je, kako glasbeni terapevti v praksi pomagajo osebam s
posebnimi potrebami v različnih institucijah. 112 nizozemskih glasbenih terapevtov je s
pomočjo obširnega vprašalnika opisalo svoj način izvajanja individualne in skupinske pomoči
z glasbo glede na:
način, kako pomoč ponudi,
indikacije in kontraindikacije,
cilje,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
9
tehnike ter
instrumente.
Frans Schalkwijk (1994) je na podlagi rezultatov te študije in svojih lastnih interpretacij
napisal knjigo Music and People with Developmental Disabilities (Music Therapy, Remedial
Music Making and Musical Activities), ki je lahko vodilo glasbenim terapevtom pri njihovem
delu.
2.4 Pomoč z glasbo ali glasbena terapija
Vsaka aktivnost na glasbenem področju ni glasbenoterapevtska dejavnost. Ločiti moramo
glasbene dejavnosti v smislu glasbenega učenja, umetniškega ustvarjanja ali poustvarjanja od
glasbenih dejavnosti, usmerjenih v pomoč z glasbo (glasbena terapija). Razlika je v namenu,
ciljih ter načinu uporabe glasbenih sredstev in dejavnosti v specifični situaciji. V prvem
primeru je glasba sredstvo za glasbeno učenje ali umetniško izražanje in oblikovanje, torej v
smislu komunikacije preko umetnosti, v drugem primeru pa je glasba sredstvo pomoči
učencem z raznimi psihičnimi ali fizičnimi težavami in motnjami, torej v smislu pomoči z
glasbo pri premagovanju različnih težav ali ohranjanju pozitivnih stanj ali razpoloženj. Vse
glasbene aktivnosti, čeprav jih ne izvajamo s ciljem pomoči z glasbo, pozitivno vplivajo na
počutje ljudi in njihove sposobnosti ter pripomorejo k učinkovitosti glasbene terapije (Slosar,
2011).
Vse glasbene aktivnosti pa lahko potekajo v smislu glasbenoterapevtske prakse na
različnih ravneh. Bruscia (1992) loči naslednje ravni:
pomožna raven – funkcionalna uporaba glasbe za neterapevtske, a s terapijo
povezane namene;
zvišana raven – glasbene aktivnosti za povečanje učinkov drugih načinov zdravljenja;
intenzivna raven – glasbene aktivnosti zavzemajo osrednjo in neodvisno
vlogo ter izzovejo bistvene spremembe v klientu;
osnovna raven – glasbene aktivnosti so edine v procesu pomoči z glasbo v
srečanju s klientovimi potrebami in sprožijo pomembne spremembe v
klientovem življenju.
V procesu glasbene terapije torej uporabljamo glasbo in glasbene dejavnosti na vseh ravneh
pomoči z glasbo.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
10
Kaj je torej glasbena terapija? Glasbeni terapevti vsak po svoje razlagajo in razumejo pojem
glasbena terapija ali pomoč z glasbo. Če strnemo njihova pojmovanja, so si edini, da je
glasbena terapija metoda zdravljenja z glasbo in posameznimi glasbenimi elementi, ki kot
sredstvo spodbujajo spremembe, razvijajo stabilnost in občutljivost ter voljnost sprejemanja
sprememb na čustveni, kognitivni, socialni in fizični ravni.
»Glasbena terapija je namerna uporaba zvoka in glasbe v terapiji in zdravljenju ljudi vseh
starostnih skupin, katerih jedro težav so bodisi mentalne, fizične, psihične ali emocionalne
narave. Je kreativen proces, ki spodbuja osebno rast in spremembo tako pri zdravih ljudeh kot
otrocih in odraslih s posebnimi potrebami ter različnimi težavami. Z glasbeno terapijo
pomagamo posameznikom s senzomotoričnimi težavami, čustvenimi ali vedenjskimi
motnjami, komunikacijskimi težavami, motnjami v odnosih, težavami pri učenju idr.
Glasbenoterapevtske intervencije izvaja glasbeni terapevt v obliki individualnih ali skupinskih
terapevtskih srečanj. Struktura posameznih terapevtskih srečanj temelji na osebnih potrebah
klientov. Glasbeni terapevt se osredotoča na glasbeno doživetje klienta, ki ga izzovejo
spontana improvizacija, poustvarjanje, skladanje ali poslušanje glasbe. Glasbenoterapevtske
intervencije zagotavljajo posamezniku pomoč pri procesu samoaktualizacije, spodbujanje
razvojne rasti, pospeševanje in izboljšanje učenja ter komunikacijskih spretnosti,
zmanjševanje stresa idr.« (http://www.szut.si/glasbena.htm).
Glasbena terapija je sodobna terapevtska praksa, ki se vse bolj uveljavlja po vsem svetu.
Najbolj razširjena je v severozahodni Evropi (Velika Britanija, Nemčija, Skandinavija),
Severni Ameriki in Avstraliji. Vse bolj se uveljavlja tudi v Sloveniji. Pomembno vlogo pri
širjenju te terapevtske prakse imata študijska smer Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti
Univerze v Ljubljani in pionirsko delo nekaterih posameznikov, ki so na tem področju
strokovno usposobljeni in povezani v Slovensko združenje umetnostnih terapevtov (Darnley-
Smith, Patey, 2003).
Bruscia (1987) je glasbeno terapijo definiral kot medoseben proces, v katerem terapevt
uporablja glasbo z namenom, da pomaga klientu izboljšati, obnoviti ali obdržati njegovo
zdravje (v Kuzma, 2001).
Glasbena terapija združuje metode, ki temeljijo na poslušanju, izvajanju in ustvarjanju glasbe.
Olajšajo izražanje čustev in komunikacijo ter blažijo fizične bolezenske znake (Altherr et al,
2010).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
11
Pryestleyjeva pravi, da je glasbena terapija umetnost (Jones, 2005).
Naša glasbena terapevtka Knoll (2011) razlaga, da ima glasbena terapija dve glavni smeri, in
sicer aktivno in receptivno.
Pri aktivni glasbeni terapiji se terapevt in klient ukvarjata z aktivnim igranjem glasbe, t. i.
metodo proste glasbene improvizacije, ki ima sporočilno, podzavestno vrednost.
Ker je glasba pri glasbeni terapiji le sredstvo za doseganje terapevtskih ciljev, glasbeno znanje
klienta ni pogoj za vključitev v glasbeno terapijo. Pomembno je, da jo glasbeni terapevt zna
ustrezno vključevati v delo skupine, še pomembneje pa je, da usmerja celotno glasbeno
aktivnost skupine tako, da ne pride do glasbenega kaosa. Cilj vsake glasbenoterapevtske
seanse v skupini je namreč določena enotna glasbena harmonija, ki vpliva na to, da se tudi
skupina kot celota harmonizira. Terapevt doseže skupinsko muziciranje prek aktiviranja
posameznikov in parov v skupini (Celarec, 1992).
S prosto glasbeno improvizacijo se posameznik predstavi drugim članom skupine. Klient
izvede na svojem izbranem instrumentu določen ritmični ali melodični vzorec, ki si ga sam
izmisli (improvizira).
Pogosto uporabljene metode aktivne glasbene terapije:
Metoda imitacije – posnemanje ritmičnega vzorca – z njo pri klientu razvijamo
pozitivno samopodobo. Posameznik ali skupina ponavlja za izbranim klientom
določen izmišljen ritmični vzorec. V tej vlogi vodje lahko tudi večkrat zapored nastopi
katerikoli član skupine. Svoj ritmični vzorec ponovi tolikokrat, dokler ga ne uspejo za
njim ponoviti vsi člani skupine. Nato sledi homogenizacija skupine s pomočjo
hkratnega ponavljanja tega vzorca.
Metoda razgovora – z zvokom omogoča interakcijo med terapevtom in klientom ter
omogoča vpliv terapevta na počutje klienta.
Metoda kolektivne improvizacije je svobodno skupinsko muziciranje, ki ga
sinhronizira zvočno poudarjena taktovska mera. Aktivnost terapevta je precejšnja,
vendar v skupini skoraj neopazna. Bedeti mora nad izvajanjem vsakega posameznika,
da se skupinska improvizacija ne spremeni v zvočni kaos zaradi prevelike ustvarjalne
sproščenosti.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
12
Metoda individualne improvizacije.
Receptivna glasbena terapija pa se usmerja v poslušanje izbrane glasbe z namenom,:
– da zvočne vibracije, ki se v slušnem organu spremenijo v elektrokemične dražljaje,
spodbudijo delovanje različnih predelov možganov in jih med seboj povežejo v sinhrono
delovanje, kar omogoča, da stvari dojemamo bolj celostno, ne le informacijsko, ampak tudi
čustveno (Knoll, 2011) – na tej ugotovitvi temelji metoda Program poslušanja-The Listening
Program;
– da spodbuja asociacije in ob poslušanju glasbe usmerja pozornost na lastno telo. Po
poslušanju sledi pogovor o izkušnjah ob poslušanju glasbe (Knoll, 2011).
2.5 The Listening Program
Osnovna metoda našega glasbenoterapevtskega dela in preučevanja je Program poslušanja-
The Listening Program (v nadaljevanja kratica TLP). Pri nas je to metodo v
glasbenoterapevtsko prakso začela uvajati leta 2005 Elza Sabolič, profesor defektolog in
logoped.
Program poslušanja-The Listening Program je metoda slušne stimulacije delovanja
možganov, ki temelji na glasbi. Razvila jo je ekipa interdisciplinarnih strokovnjakov, ki so jo
sestavljali zdravniki, terapevti, in glasbeniki (Alex Doman, Robert Doman, Richard
Lawrence, Joshua Leeds, Lori Riggs) na temelju kliničnih raziskav francoskega zdravnika
Alfreda A. Tomatisa. Tomatis je bil specialist otorinolaringolog (1920–2001), ki je preučeval
vlogo poslušanja in slušnega zaznavanja. Je pionir na področju raziskovanja slušne
stimulacije. Najbolj poznan je po tako imenovanem Tomatisovem efektu. Poslušanje
frekvenčno in dinamično spreminjajoče se glasbe je uporabil kot sredstvo, da je pri poslušalcu
prebudil ali spodbudil delovanje možganskih področij za zvočno zaznavanje frekvenc, ki jih
poslušalec prej ni ali pa jih je slabo slišal. Na tem principu je multidisciplinarna ekipa (Alex
Doman, Robert Doman, Richard Lawrence, Joshua Leeds, Lori Riggs) ugotovila zvočna
frekvenčna območja za stimulacijo možganskih področij, ki so povezana z različnimi
funkcijami delovanja.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
13
Tabela 2: Frekvenčna področja (funkcije in delovanje)
0–750 Hz
področje 1
500/700–3000/4000 Hz
področje 2
3000/4000–20000 + Hz
področje 3
– ravnotežje
– ritem
– koordinacija
– mišični tonus
– zavedanje telesa
– občutek za orientacijo
– diskriminacija levo/desno
– spomin
– koncentracija
– pozornost
– govor
– jezik
– glasovni nadzor
– energija
– intuicija
– ideje
– ideali
– naučen govor
– slušna kohezija
– ustvarjalnost
Zanimanje za receptivno glasbeno terapijo v zadnjih letih opazno narašča. Njen začetek sega
več kot sedemdeset let nazaj na Dansko, ko je Christian Volf odkril možnosti elektronskega
zapisa in reprodukcije glasbe, ki je omogočal frekvenčno izboljšanje na posnetkih na šelak
gramofonskih ploščah. Leta 1944 je to odkritje omogočilo pariškemu otorinolaringologu
Alfredu Tomatisu, da je razvil metodo zdravljenja s tako imenovano tehniko senzorne
stimulacije nekaterih možganskih centrov. Danes je ta metoda poznana kot Tomatisov efekt.
Slušni sistem je namenjen predvsem slušnemu zaznavanju, pomembno pa je povezan s
pozornostjo, izražanjem, samonadzorom in družbenimi dejavnostmi. Zdrav, dobro integriran
slušni sistem je ključnega pomena za popolno vključevanje v okolje.
Tomatis je odkril, da se lahko nekatere slušne funkcije izboljšajo s poslušanjem glasbe s
kakovostnimi slušalkami. S to metodo zdravljenja se niso izboljšale le slušne sposobnosti,
ampak tudi druge lastnosti: boljša pozornost in koncentracija, psihosocialne sposobnosti in
veščine, ustvarjalnost, glasbena predstavljivost itd.
Drugo Tomatisovo odkritje so frekvenčna območja, ki so povezana z različnimi življenjskimi
področji funkcioniranja, na primer z vedenjskimi. Tomatis je opozoril na razlike med
slišanjem in poslušanjem. Slišanje je pasivno in je sposobnost občutenja zvoka, poslušanje pa
zavestno sprejemanje zvoka.
Za izvajanje glasbenoterapevtskih srečanj po metodi TLP je nujna uporaba zgoščenk, ki so
posnete v ta namen. Zgoščenke vključujejo klasično glasbo Wolfanga Amadeusa Mozarta,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
14
Josepha Haydna, Antonia Vivaldija, Arcangela Corellija in Franza Danzija. Zvok na
zgoščenkah je z raznimi tehničnimi postopki predelan, da bi v največji meri služil
terapevtskim ciljem. Frekvenčna območja so filtrirana in prilagojena potrebam, spremenjeni
sta dinamika in agogika zvoka, simuliran je prostorski zvok in podobno.
TLP vključuje 10 zgoščenk. Vsaka zgoščenka TLP traja 60 minut in je razdeljena v štiri 15-
minutne module. Slednji so razdeljeni v 5-minutne faze, poimenovane faza A, B in C.
Poslušanje se vedno izvaja v tem zaporedju. Faza A prične z glasbo t. i. polnega spektra, ki je
namenjena sproščanju in poslušalca postopno uvaja v poslušanje glasbe, ki je nevrosonično
obdelana (filtrirana, prostorska dinamika in podobno). V fazi B, imenovani urjenje,
poslušamo glasbo, ki je intenzivno obdelana z nevrosoničnimi procesi in ciljno usmerjena.
Faza C utrdi glasbeno izkušnjo in s postopnim zmanjševanjem intenzivnosti nevrosoničnih
procesov povrne poslušalca v stanje sprostitve. To je faza integracije.
TLP zgoščenke so vsebinsko in ciljno razdeljene v štiri faze, ki so barvno kodirane:
modra za Full Spectrum – polni spekter – nefiltrirana frekvenčna področja,
zelena za Sensory Integration – senzorna integracija,
oranžna za Speech and Language – govor in jezik,
rdeča za High Spectrum – visoki spekter.
Zgoščenke lahko poslušamo po številčnem zapovrstju ali pa zaporedje spremenimo glede na
potrebe poslušalca. Sklop poslušanja naj bi trajal 25 ur oziroma 10 tednov. Poslušanje naj bi
potekalo pet dni v tednu, vsak dan po 15 minut.
2.6 Pomoč z glasbo otrokom s posebnimi potrebami
Glasba je komunikacijsko sredstvo, ki omogoča, da se na neverbalni ravni približamo
osebam, ki potrebujejo kakršno koli pomoč pri premagovanju težav ob interakciji z okoljem
in družbo. Pomoč z glasbo omogoča klientu, da na nezavedni ravni izraža in izpoveduje
občutke. Vsak človek ima namreč ne glede na starost in izobrazbo osnovno zmožnost
glasbenega ustvarjanja.
Glasbenoterapevtska praksa dela z otroki s posebnimi potrebami kaže na pomembne dosežke
in izboljšanja na področjih psihomotoričnega razvoja, komunikacije, ustvarjalnosti in na
čustvenem ter psihosocialnem področju. Otroci, vključeni v glasbenoterapevtsko dejavnost, so
po svojih zmožnostih z veseljem in zavzeto aktivno sodelovali pri izbranih aktivnostih,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
15
najbolj pri tistih, kjer so bili uspešni. Na področjih, kjer so imeli težave, pa niso odnehali
zaradi povečane glasbene motivacije. Nas najbolj zanima pomoč z glasbo otrokom z MAS.
Boxill (1985) je pomoč z glasbo otrokom s posebnimi potrebami in težavami označila kot
najprimernejšo obliko pomoči in zdravljenja. Razložila jo je s »principom normalizacije«, kar
pomeni oblikovanje življenjskega okolja, izobraževanja, prostega časa in delovnih pogojev za
vse otroke, ki imajo kakršne koli posebne potrebe in težave. Izpostavila je pomen
glasbenoterapevtskega pristopa ter funkcionalne uporabe glasbe kot sredstva zavedanja.
Avtorica navaja tri načine glasbenoterapevtske prakse, ki izboljšajo delovanje različnih
področij človekovega bivanja: petje, igranje na glasbila in gibanje ob glasbi. Pri osebah, ki
imajo šibko zavedanje samega sebe in so indiferentni do okolja, lahko s specifičnimi
tehnikami glasbene terapije spodbujamo interakcijo z neposredno okolico. Glasba in ritem sta
za otroke z motnjami v duševnem razvoju pomembni sredstvi komunikacije.
Boxill (1989) je pri svojem delu z avtističnimi otroki oblikovala tri glavne strategije:
1. Refleksija ali razmislek – terapevt skupaj s klientom poje, igra na instrumente in se z njim
telesno izraža.
2. Identifikacija – terapevt dobi takojšnjo povratno informacijo o klientu, in sicer v obliki
improvizacije ali ritmične pesmi. Dejavnost lahko izvajata klient in terapevt skupaj ali pa
klient sam.
3. Kontaktna pesem – gre za izrazito glasbeno komunikacijo klienta, ki je usmerjena k
vzpostavitvi terapevtskega odnosa.
Terapevti, ki raziskujejo gibalne karakteristike in tretman avtističnih otrok, ugotavljajo, da
lahko ti otroci dosegajo boljše rezultate z neverbalnimi sredstvi.
Delo z osebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju, je osredotočeno na izboljšanje
koordinacije in motoričnih spretnosti, spodbujanje komunikacije ter na razvoj posameznikove
samozavesti s pomočjo lastnega izražanja (Caf, 1994).
Kroflič in Gobec (1995) ugotavljata, da so gibalne dejavnosti za osebe z motnjami v
duševnem razvoju pomemben spodbujevalec duševnega in telesnega razvoja. Preko gibalnih
dejavnosti se namreč posameznik vključuje v igro s sodelujočimi, osvaja prostor in se
orientira v njem, razvija psihomotorične sposobnosti, samostojnost in ustvarjalnost, sprošča
napetosti, se umirja in doživlja ugodje ter povečuje učne učinke.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
16
2.7 Otroci s posebnimi potrebami
Otroke s posebnimi potrebami strokovnjaki opredeljujejo po različnih kriterijih, značilnostih
ali lastnostih.
Za Resmana (2003) so otroci s posebnimi potrebami vsi tisti otroci, ki se razlikujejo od
dominantnih (večinskih) skupin po socialno-kulturnih, telesnih in osebnostnih (intelektualnih,
čustvenih) značilnostih.
Schmidt (2001) govori, da imajo otroci s posebnimi potrebami primanjkljaje ali odstopajo od
povprečja na področjih gibanja, percepcij, miselnih procesov, govora, učenja, vedenja in
čustvovanja.
Po Skalarju (1999) so otroci s posebnimi potrebami tisti, ki imajo zaradi fizičnih,
funkcionalnih in osebnostnih okvar ali primanjkljajev, zaradi razvojnih zaostankov ali
neugodnih socialnih in materialnih pogojev moten psiho-fizičen razvoj, težave pri zaznavanju,
pri odzivanju na dražljaje, težave pri gibanju, sporočanju in komunikaciji s socialnim
okoljem. Te osebe imajo večinoma čustvene, osebnostne in vedenjske motnje, katerih
posledica so zmanjšani storilnostni dosežki in socialne zmožnosti v primerjavi z vrstniki.
Marentič Požarnik (2000) navaja, da med otroke s posebnimi potrebami štejemo otroke, ki so
intelektualno šibkejši (imajo lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju), otroke z
motnjami zaznavanja (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni), otroke s splošnimi in
specifičnimi učnimi težavami, govornimi motnjami, motnjami vedenja in osebnosti, gibalno
ovirane otroke in tiste, ki morajo dalj časa preživeti v bolnišnici.
Bela knjiga (1995) kot otroke s posebnimi potrebami opredeljuje tiste otroke, ki imajo ovire,
primanjkljaje, slabosti, težave in motnje na področju gibanja, zaznavanja, govora,
spoznavanja, čustvovanja, vedenja in učenja.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, Ur. l. RS, št. 58/2011),
opredeljuje otroke po naslednjih kriterijih:
otroci z motnjami v duševnem razvoju,
slepi in slabovidni otroci,
gluhi in naglušni otroci,
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
17
gibalno ovirani otroci,
dolgotrajno bolni otroci,
otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
otroci z motnjami vedenja in osebnosti.
Otroci, za katere komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na podlagi obveznih
dokumentov in pregledov ugotovi, da potrebujejo usmerjanje, dobijo odločbo o usmeritvi.
Njena vsebina je natančno določena z obrazcem Strokovno mnenje, ki je sestavni del
Pravilnika. V njem je med drugim zapisano, kam je otrok usmerjen in katere vrste pomoči ali
pripomočkov potrebuje. Glede na vrsto in stopnjo oviranosti, primanjkljajev oziroma
motenosti so lahko šoloobvezni otroci usmerjeni v (Žerovnik, 2004):
izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo: to
izvajajo redne osnovne šole tako, da otroku prilagodijo predmetnik, zagotovijo mu
lahko dodatno strokovno pomoč, prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja,
napredovanja in časovno razporeditev pouka;
prilagojeni izobraževalni program: izvajajo ga šole s prilagojenim programom, otroci
ne pridobijo enakovrednega izobraževalnega standarda;
posebni program: ta je usmerjen k pridobivanju praktičnih vsebin, namenjen pa je
otrokom z zmerno motnjo v duševnem razvoju, navadno poteka v okviru šol s
prilagojenim programom;
vzgojni program: ta je namenjen otrokom in mladostnikom z motnjami vedenja in
osebnosti.
2.7.1 Otroci z motnjami v duševnem razvoju
V specialističnem delu smo preučevali povezanost glasbene terapije z motnjami v duševnem
razvoju otroka, zato smo tej skupini posvetili posebno pozornost. Otrok, ki je bil predmet
preučevanja, ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na
kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin na teh
področjih, kar se kaže v neskladju med njegovo mentalno in kronološko starostjo.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
18
Iz zgodovine preučevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju ugotavljamo, da se je
opredelitev motenj v duševnem razvoju spreminjala. Mnoge definicije, ki so se pojavljale, so
bile nepopolne, ozke ali celo nasprotujoče. Opredelitev vrste in stopnje motenj v duševnem
razvoju se je v preteklosti v veliki meri osredotočila le na stopnjo inteligentnosti oziroma
višine inteligenčnega količnika otroka. Ena izmed takšnih definicij je definicija Potočnik
Dajčmana (2007), ki opredeljuje motnje v duševnem razvoju kot stanje zaustavljenega ali
nepopolnega duševnega razvoja, ki se kaže kot pomanjkanje veščin in spretnosti na ravni
splošne inteligentnosti. Pojem inteligentnosti posameznika pa predstavljajo razumnost,
miselna iznajdljivost, uvidevnost, sposobnost razumevanja, sklepanja in reševanja problemov,
sposobnost pridobivanja, hranjenja in uporabe informacij in znanj. Inteligentnost je izražena s
stopnjo inteligenčnega kvocienta – IQ. Ta predstavlja razmerje med posameznikovo
kronološko in mentalno starostjo. Osebe z motnjami v duševnem razvoju intelektualno in
splošno socialno ne funkcionirajo na ravni, primerni za njihovo starost. Ta globalni
primanjkljaj se pojavi pred osemnajstim letom starosti. Pojavljajo se določene ovire v
komunikaciji, pri skrbi zase in v socialnih spretnostih. Osnovne cilje učenja otrok z motnjami
v duševnem razvoju doseže s podaljšanjem časa učenja, a ti niso na ravni njegove kronološke
starosti (Potočnik Dajčman, 2007).
Danes se motnje v duševnem razvoju ne obravnavajo več kot neka absolutna lastnost
posameznika, marveč kot neko stanje, ki je odvisno od načina sovplivanja osebe z motnjo s
svojimi vrstniki v okolju. Tako se namesto intelektualnega razvoja in kategorij inteligenčnega
kvocienta postavlja v ospredje nivo pomoči, ki jo posamezna oseba potrebuje, bodisi na enem,
dveh ali več adaptivnih področjih (Lačen, 2001).
Po slovenskem Pravilniku o razvrščanju in razvoju otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih
oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list RS 18/77, člen 3) je razvrstitev
sledeča:
lažja motnja v duševnem razvoju – orientacijski inteligenčni kvocient (v nadaljevanju
IQ) je 51–70;
zmerna motnja v duševnem razvoju – orientacijski IQ je 36–50 – Ti otroci imajo
toliko znižane sposobnosti, da jih je moč vključiti le v program za delovno
usposabljanje in potrebujejo stalno vodenje ter imajo najkrajše obdobje vzgoje in
izobraževanja, vendar imajo od teh programov veliko korist, saj se jim prilagodi način
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
19
poučevanja in učenja. Osvojijo lahko le bazična znanja opismenjevanja (branje,
pisanje, osnovne računske operacije). S pravilnimi pristopi in strokovno obravnavo se
naučijo enostavnih spretnosti in navad ter se zaposlijo v delavnicah s posebnimi pogoji
(stalna skrb in nadzor). Dobro lahko funkcionirajo pod nadzorom in so sposobni
poskrbeti zase. Zanje je značilno tudi zaostajanje v razvoju komunikacije. Pojavi se
kasnejši govorni razvoj. Njihov govor je povezan s konkretnimi predmeti. Prisotna je
slabša artikulacija glasov, okrnjena je tudi struktura stavkov. Ti otroci imajo velike
težave pri receptivnem in ekspresivnem govoru, kjer sta komunikacija in konverzacija
zelo omejeni in poenostavljeni ter pogosto podvrženi gestam. (Radoman, 2010);
težja motnja v duševnem razvoju – orientacijski IQ je 21–35;
težka motnja v duševnem razvoju – orientacijski IQ je pod 20.
Pri razumevanju te definicije je treba upoštevati tudi pet dejavnikov:
1. pri ocenjevanju omejitev v delovanju osebe moramo upoštevati tudi kulturno okolje in
vrstnike,
2. pri oceni je treba upoštevati tudi kulturno in jezikovno raznolikost, različnost v
komunikaciji, dejavnike čutil, gibanja in vedenja,
3. pri vsakem posamezniku so vedno hkrati omejitve in tudi močna področja,
4. opis omejitev ali šibkosti in tudi močnih področij je pomemben, da bi lahko razvili
potreben sistem pomoči,
5. z ustrezno obliko pomoči se v daljšem časovnem obdobju življenjsko delovanje oseb z
motnjo v duševnem razvoju na splošno izboljša.
Kesič Dimic (2010) pravi, da o motnjah v duševnem razvoju govorimo, ko gre pri osebi za
resnejše primanjkljaje v delovanju, ki so nastali pred osemnajstim letom starosti. Otroci z
motnjami v duševnem razvoju imajo znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti,
nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju, težave na
področju pozornosti in pomnjenja ter pomanjkanja veščin, kar se vse odraža v neskladju med
njihovo mentalno in kronološko starostjo.
Potočnik Dajčman (2007) pravi, da je vzroke za nastanek motenj v duševnem razvoju mogoče
iskati na različnih stopnjah otrokovega razvoja. Med vzroki navaja:
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
20
genetski faktor (npr. trisomija oziroma dodaten enaindvajseti kromosom v vsaki
telesni celici – Downov sindrom, Rettov sindrom, ki naj bi nastala kot posledica
verižnih dogodkov, ki jih povzroči genetska mutacija oziroma sprememba otrokovega
genetskega materiala);
nevrofibromatoza in druge kromosomske in metabolne motnje (nevrofibromatoza
je stanje, ki povzroča rast tumorjev na živčnem tkivu);
prenatalni vzroki (vzroki v obdobju od spočetja do rojstva otroka);
vzroki, ki se pojavljajo ob porodu (zapleti ob porodu, ki pripeljejo do poškodbe
možganovine in krvavitev, pomanjkanje kisika ob porodu in izrazito nizka porodna
teža);
motnje, pridobljene v zgodnjem otroštvu (infekcije centralnega živčnega sistema,
poškodbe glave, stanja pomanjkanja kisika in tumorji centralnega živčnega sistema);
faktor okolja in sociokulturnih posebnosti (pomanjkljive spodbude za otrokov
razvoj v zgodnjem otroštvu, izpostavljenost toksičnim substancam, hude zlorabe,
nizek intelektualni status staršev in ožjega socialnega prostora ter hude duševne
bolezni staršev in skrbnikov);
drugi vzroki (avtizem, razvojne motnje, epilepsija, psihoze v zgodnjem otroštvu in
zaostanek v razvoju).
2.7.2 Motnje avtističnega spektra
V nalogi smo poleg zmerne motnje v duševnem razvoju preučevali povezanost le-te z
motnjami avtističnega spektra.
Izraz motnje avtističnega spektra vključuje otroke z različnimi oblikami in stopnjami
izraženosti avtizma, zato menimo, da je izraz motnje avtističnega spektra, ki je v strokovni
literaturi nadomestil izraz avtizem, primernejši, ker natančneje opisuje vse otroke s temi
simptomi.
Pri Ameriškem psihiatričnem združenju so leta 1952 s pomočjo številnih strokovnjakov in
raziskovalcev objavili prvi Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (v
nadaljevanju kratica DSM). Temu je sledil DSM-II leta 1968, DSM-III leza 1980 in DSM-IV
leta 1994 (Selekman in Diefenbeck, 2014).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
21
Najnovejša različica DSM-5 je bila izdana leta 2013. V DSM-5 je spekter avtističnih motenj
opisan kot prizadetost v socialnem komuniciranju in prisotnost omejenega in ponavljajočega
se vedenja ali interesa, ki posamezniku predstavlja pomembne izzive v smislu prilagojenega
socialnega funkcioniranja. Kriterij se je spremenil v dveh od treh kategorij simptomov iz
DSM-IV. Združil se je v enega, ki zajema dve ključni področji simptomov znotraj MAS, in
sicer 1) primanjkljaj v socialnem komuniciranju in socialnih interakcijah in 2) omejeni
ponavljajoči se vzorci vedenja, interesov in aktivnosti. Raven resnosti motenj je določena s
stopnjo izraženih simptomov, s količino prizadetosti, ki jo povzroči MAS, in glede na to,
katera vrsta psihosocialne podpore je potrebna za pomoč posamezniku (Selekman in
Diefenbeck, 2014).
Najbolj sporna sprememba na področju avtizma v DSM-5 je ta, da spekter avtističnih motenj
sedaj zajema tudi Aspergerjev sindrom, ki je opisan kot blaga oblika avtizma (Zdovc, 2015).
Avtizem predstavlja vedenjski sindrom, ki ga označuje primanjkljaj recipročne socialne
interakcije in komunikacije v kombinaciji s primanjkljajem na čustvenem in vedenjskem
področju. Primanjkljaj mora biti hud in neprimeren za razvojno stopnjo otroka. Če vedenje
otroka ne izpolnjuje vseh kriterijev, se ga opredeli kot atipični avtizem (Nordin, 1996).
Zaradi velikega števila različnih klasifikacij imamo tudi mnogo definicij avtizma, saj skoraj
vsak avtor podaja svojo teorijo, s katero izraža svojo terapevtsko naravnanost. Beseda avtizem
izhaja iz grške besede »autos«, ki označuje osebo, ki živi v svojem svetu. Ta termin je za opis
posebnega vedenja pri otrocih prvi uporabil Leo Kanner leta 1943 in motnjo definiral z
naslednjimi lastnostmi (Opara, 2005):
nesposobnost vzpostavljanja ustreznega odnosa z ljudmi in situacijami od samega
začetka življenja (otroci delujejo samozadostno),
odklanjanje in nereagiranje na poskus, da bi otroka dvignili,
motnje govornega razvoja (govor se pri nekaterih otrocih sploh ne razvije, pri drugih,
ki imajo razvit govor, pa ta ne služi komunikaciji),
izjemen mehaničen spomin (sposobnost pomnjenja velike količine podatkov, npr.
seznam držav, imena predsednikov …),
dobesedno ponavljanje vprašanj, zamenjava osebnega zaimka,
motnje pri hranjenju (v prvem letu starosti lahko pride do rednega bruhanja),
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
22
paničen strah pred glasnimi zvoki in gibajočimi se predmeti, na drugi strani pa
obsedenost s tem,
obsesivna želja po istosti (vsaka manjša sprememba v okolju jih lahko vznemiri),
omejen fond spontanih aktivnosti, odpor do sprememb,
dober odnos do predmetov – navezanost na predmete,
indiferentnost do ljudi, odsotnost očesnega kontakta,
dobri kognitivni potenciali (dober mehanski spomin in izjemen besednjak kažeta na
intelektualne sposobnosti kljub učnim težavam),
telesno zdravje.
Po E. Novljan (2005) natančnega vzroka za avtizem ne poznamo, vendar raziskave kažejo, da
lahko kombinacije genetskih in okoljskih pred-, med- in poporodnih faktorjev povzročijo
večjo ranljivost centralnega živčnega sistema pri otrocih, ki razvijejo psihosomatske znake.
E. Novljan (2005) navaja, da imajo osebe z avtizmom težave na treh področjih, in sicer:
1. težave s socialno komunikacijo,
2. težave s socialno interakcijo in
3. težave na področju fleksibilnosti mišljenja.
Težave s socialno komunikacijo se odražajo tako na področju verbalne kot neverbalne
komunikacije. Največkrat težko uporabljajo in razumejo obrazno mimiko in intonacijo glasu,
šale in sarkazem, fraze in izreke. Mnogi dobesedno razumevajo govor.
Težave s socialno interakcijo se kažejo v težavnem prepoznavanju ali razumevanju čustev in
občutij drugih ljudi ter izražanju njihovih lastnih občutij, čustev in potreb. Osebe z avtizmom
se težko vklopijo v družbo, ker ne razumejo nenapisanih družbenih pravil, stojijo v tujem
osebnem prostoru ali načnejo neprimerno temo za pogovor, raje preživljajo čas sami, ne
iščejo potrditve ali tolažbe drugih ljudi.
Motnje socialne interakcije se kažejo zelo zgodaj. Otrok (Werdonig et al; 2009):
ima motnje spanja (npr. spi zelo malo, pogosto se prebuja, zgodaj vstaja …),
do delov telesa drugih ljudi se obnaša kot do posameznih, ločenih objektov,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
23
nima očesnega kontakta,
osebe obravnava, kot bi bili predmeti, jih dojema kot predmetni svet,
obnašanje ni usklajeno s kulturnimi in socialnimi normami,
pozornost usmerja na nesocialna področja,
ne razume občutkov drugih ljudi in
ima pomanjkanje socialne občutljivosti.
Težave na področju fleksibilnosti mišljenja osebam z avtizmom onemogočajo
razumevanje, tolmačenje in predvidevanje misli, občutkov in vedenja drugih ljudi,
osmišljanja stvari in dogodkov. Prav tako imajo težave z razumevanjem koncepta nevarnosti,
sprememb in načrtovanja prihodnjih dejanj ter s soočanjem z novo ali neznano situacijo.
Pri avtistih z motnjo v duševnem razvoju se kaže zelo majhna komunikativna intencija,
izogibajo se tistemu, ki se jim hoče približati, zelo močno je izraženo zaostajanje v govornem
razvoju, znižano je razumevanje govora glede na splošno stopnjo inteligentnosti, neverbalne
komunikacije skoraj ni. Na področju socialnega vedenja redko spontano iščejo stike z
drugimi, kaže se zaostanek imitativnega vedenja ter izrazito abnormalne oblike vedenja v
medosebnem odnosu in socialnih stikih z odraslimi. Pogosto so prisotne vedenjske težave, ki
jih ne izzove okolje in se ne nanašajo na okolje (Novljan, 2005).
Znake avtizma je težko prepoznati, ker gre za odsotnost normalnih, pričakovanih vedenj pri
dojenčku, ne pa za prisotnost abnormalnega obnašanja, kar bi bilo lažje opaziti. Odsotnost
sicer običajnih vedenj je pogosto lahko napačno razumljena, kot da je dojenček priden,
neproblematičen ter samo počiva in ničesar ne zahteva. Pri ustreznem razvoju je pričakovati,
da bo dojenček proizvajal glasove, da bi s tem pritegnil pozornost staršev, se nasmejal, ko bo
zaslišal poznan glas, se kasneje tudi igral z drugimi in jih skušal posnemati. Če se otrok kljub
poskusom staršev, da bi vzbudili pozornost, ne odzove, je potrebno preveriti, kakšen je
osnovni vzrok dojenčkovega neodzivanja. Po prvem letu starosti število simptomov narašča in
jih je tudi lažje prepoznati.
Pri avtizmu je pomembno, da je diagnoza čim prej postavljena, zato moramo biti pozorni na
prve znake (Jurišić, 1992):
otrok se ne odziva na svoje ime,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
24
ne zna postaviti vprašanj in povedati, kaj želi,
razvoj govora zaostaja ali pa je bil prej govor razvit, potem pa kot da bi se izgubil,
ponavljanje besed, stavkov,
ne sledi navodilom,
včasih se zdi, kot da je gluh,
ne kaže s prstom in ne pomaha z roko,
raje se igra sam, ne kaže zanimanja za vrstnike,
določene veščine osvaja zelo zgodaj,
očesnega kontakta ni ali pa je minimalen – izmika direkten pogled v oči sogovornika,
zdi se, kot da je v svojem svetu in da drugi zanj ne obstajajo,
je hiperaktiven, ne sodeluje in rad provocira,
ne zna pravilno – smiselno uporabljati igrač,
navezanost na določen predmet, temo pogovora, risanko ali podobno, ki meji na
obsedenost,
ne mara sprememb, vse mora biti po njegovih pravilih,
je hipersenzibilen na določene zvoke, strukture npr. blaga,
drugačna motorika.
V nadaljevanju prikazujemo kontrolno listo štirinajstih simptomov (Jurišić, 1992):
1. težave pri druženju z vrstniki,
2. deluje kot gluh otrok,
3. motorično se zdi normalen, s hitrimi in spretnimi gibi,
4. odklanja učenje,
5. ne boji se realnih nevarnosti,
6. svoje potrebe izraža s kretnjami,
7. neprimerno se smeji in hihita,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
25
8. ne mara nežnosti,
9. značilna je hiperaktivnost,
10. ne kontaktira s pogledom,
11. neprikladno drži predmete,
12. vztraja v nesmiselni in brezciljni igri,
13. podira predmete in
14. je zamaknjen v svoj svet.
Z motnjami avtističnega spektra se danes ukvarja vse več strokovnjakov z različnih področij,
od pediatrov, otroških nevrologov, pedopsihiatrov do kliničnih psihologov. Zaradi plastičnosti
možganov v zgodnjem razvojnem obdobju je zelo pomembno čim zgodnejše odkrivanje
morebitnih razvojnih zaostankov, saj je tako zdravljenje lahko bolj učinkovito (Kristan,
2010).
V DSM-IV in MKB-10 (Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih namenov
za statistične namene) so navedene naslednje podskupine spektroavtističnih motenj: klasični
avtizem, Aspergerjev sindrom, pervazivna razvojna motnja - neopredeljena, Rettov sindrom
in dezintegrativna motnja (Macedoni Lukšič, 2013).
2.7.2.1 Klasični avtizem
Klasični avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki
se pojavi v otroštvu. Kaže se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju
socialne interakcije, verbalne in neverbalne komunikacije. Obsega širok spekter motenj od
lažjih do težjih oblik. Avtističen pomeni »umikajoč se iz odnosov«.
2.7.2.2 Aspergerjev sindrom
Leta 1944 je avstrijski pediater Hans Asperger prvi opisal motnjo imenovano Aspergerjev
sindrom, pri kateri imajo otroci težave v medsebojnih odnosih, kar pomeni, da se v socialnih
odnosih obnašajo nenavadno, enostransko, ne razumejo želja drugih (Brecelj Kobe, 2006), so
pa povprečno inteligentni in nimajo pomanjkljivosti na jezikovnem področju.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
26
Aspergerjev sindrom je del spektroavtističnih motenj, kar pomeni, da se lahko simptomi
razprostirajo od zelo blagih do zelo neprizanesljivih. Različni simptomi pri istem otroku pa so
lahko izraženi z različno intenziteto (Emmons, 2005).
Aspergerjev sindrom je danes pojmovan kot razvojna motnja avtističnega spektra, za katero
so značilni motena socialna interakcija, moteno besedno in nebesedno komuniciranje, težnja
po enakosti, togo mišljenje ter izredno ozki interesi, ki posameznika povsem prevzamejo.
Takšne osebe naj bi imele občasno zelo dober mehaničen spomin in lahko celo izstopajo kot
uspešni matematiki in na nekaterih drugih področjih znanosti. Opisane značilnosti so lahko
različno izražene (Brecelj Kobe, 2006).
Tabela 1: Primerjava avtizma in aspergerjevega sindroma:
AVTIZEM ASPERGERJEV SINDROM
GOVOR Mnogokrat pozen in nenormalen. Zelo natančen govorni stil,
dobro razvita skladnja in
besedišče.
SOCIALNO VEDENJE Oseba je zaprta vase, malo
kontakta in zanimanja za druge
ljudi.
Neprimerno/vsiljivo
navezovanje stikov z
drugimi.
STEREOTIPI Ponavljajoče vedenje, iste
aktivnosti.
Izbrano eno področje
zanimanja.
MOTORIKA V predšolskem obdobju groba
motorika, kasneje motorično manj
spretni in nerodni.
Slaba motorična
koordinacija.
Vir: Brecelj Kobe, 2006.
Ena izmed značilnosti otrok z Aspergerjevim sindromom, ki se pokaže že v zgodnjem
obdobju, je fascinacija z besedami in števili. Otroci se lahko na primer zelo hitro naučijo brati,
prebranega besedila pa ne razumejo, kar se imenuje hiperfleksija. Druga pomembna
značilnost pa je, da se ti otroci brez težav normalno navežejo na člane družine, imajo pa
težave s pristopanjem k drugim ljudem – ali ne želijo pristopiti ali pa pristopijo na nenavaden,
neobičajen način (Milačić, 2006).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
27
Simptomi družbenega vedenja se lahko kažejo že v otroštvu. Značilne razlike so vidne v
socialnem razvoju, vendar je te spremembe težko prepoznati pri majhnih otrocih, saj jih lahko
pripisujemo drugim dejavnikom. Večina primerov Aspergerjevega sindroma je bila
ugotovljena pri šolskih ali starejših otrocih. Študije so pokazale, da je bila povprečna starost
otrok ob postavitvi diagnoze 11 let. Simptomi Aspergerjevega sindroma so:
pomanjkanje zanimanja za druženje oziroma sklepanje prijateljstev,
pomanjkanje družbene zavesti,
težave pri ohranjanju prijateljstev,
nezmožnost razumeti misli, čustva drugih,
pomanjkanje očesnega kontakta ali pa pretirano buljenje v drugo osebo (zazrtje),
nerazumevanje obrazne mimike drugega ali pretirana uporaba obrazne mimike,
pomanjkanje uporabe razumevanja kretenj,
neupoštevanje medosebnih mej,
nenavadna občutljivost na hrup, dotik, vonjave, okus ali vizualne dražljaje
(http://www.mavicevap.com/medi/sl/1400.html).
2.7.2.3 Pervazivna razvojna motnja
Pervazivna razvojna motnja pomeni motnjo, pri kateri je resno ogroženo in moteno socialno
funkcioniranje otroka, združeno s stereotipnimi gibi, navadami in interesi. Sočasna značilnost
je pomanjkanje čustvene empatije oziroma sposobnosti vživljanja v druge (Kaplan, Sadock,
1998).
2.7.2.4 Rettov sindrom
Rettov sindrom je imenovan po avstrijskem zdravniku Andreasu Rettu, ki je to motnjo prvič
opisal leta 1966. Otroci s to motnjo se normalno razvijajo, dokler ne dosežejo starosti med
šestim in osemnajstim mesecem, ko začnejo naenkrat izgubljati različne spretnosti. Otroci, ki
so že govorili, nehajo. Zmanjšajo se tudi socialne interakcije, ne znajo več pravilno
uporabljati rok (prijemanje, držanje), kažejo tudi simptome motnje avtizma. Rettov sindrom je
edina motnja, pri kateri poznamo vzrok (Stone, 2006).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
28
Rettov sindrom je naziv za skupek simptomov, ki jih po mnenju znanstvenikov povzroči
genetska napaka na kromosomu X. Zaradi te napake nastane zaostanek v razvoju možganov
oziroma nezmožnost njihovega razvoja. Rettov sindrom je zelo redka, vendar težka duševna
in telesna motnja, ki praviloma prizadene deklice.
2.7.2.5 Dezintegrativna motnja
Otroška dezintegrativna motnja je zelo redko stanje, ki povzroči delno ali celotno izgubo že
razvitih zmožnosti na področjih jezika, socialnih zmožnosti, igre in motoričnih spretnosti.
Običajno so ti otroci tudi mentalno zaostali (Stone, 2006).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
29
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Danes se motnje v duševnem razvoju ne obravnavajo več kot neka absolutna lastnost
posameznika, marveč kot neko stanje, ki je odvisno od načina sovplivanja osebe z motnjo s
svojimi vrstniki v okolju. Tako se namesto intelektualnega razvoja in kategorij inteligenčnega
kvocienta postavlja v ospredje nivo pomoči, ki jo posamezna oseba potrebuje na enem, dveh
ali več adaptivnih področjih (Lačen, 2001).
Za kvaliteto življenja otrok z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju je zelo pomemben njihov odnos do stvari, s katerimi se srečajo v življenju,
in tudi pozornost in koncentracija, ki sta potrebni pri njihovem delu.
Učinkovitost TLP programa za izboljšanje pozornosti in komunikacije ter za zmanjšanje
bojazni pred določenimi dejavnostmi in predmeti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra
in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju v Republiki Sloveniji še ni raziskana, zato smo
želeli v specialistični nalogi ugotoviti, kakšna je učinkovitost metode TLP kot metode pomoči
z umetnostjo pri pozornosti, komunikaciji in pri zmanjševanju bojazni pred določenimi
dejavnostmi in predmeti.
3.2 Cilji
Cilj raziskave je ugotoviti ali metoda TLP v okviru pomoči z glasbo bistveno pripomore k
zmanjševanju, premagovanju ali celo odpravljanju različnih psihičnih in fizičnih težav ter
primanjkljajev pri otrocih z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju, pa tudi, ali naj njeno uporabo priporočamo v naši glasbenoterapevtski
praksi.
3.3 Raziskovalna vprašanja
V raziskavi bomo preučevali sledeča vprašanja:
1. V kolikšni meri metoda TLP pripomore k zmanjšanju bojazni pred določenimi
dejavnostmi, predmeti in snovmi pri otroku z zmerno motnjo v duševnem razvoju in z
motnjami avtističnega spektra?
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
30
2. V kolikšni meri metoda TLP prispeva k boljši komunikaciji otroka z zmerno motnjo v
duševnem razvoju in z motnjami avtističnega spektra?
3. V kolikšni meri je metoda TLP uspešna pri izboljšanju pozornosti otroka z zmerno motnjo
v duševnem razvoju in z motnjami avtističnega spektra?
3.4 Metodologija
3.4.1 Raziskovalna metoda in raziskovalni pristop
Povezanost poslušanja izbranega glasbenega programa po metodi TLP pri otroku z motnjami
avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju smo sistematično preučevali
s kvalitativno raziskovalno metodo študija primera.
Kvalitativna raziskava je raziskava, pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano
v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi in v kateri je to gradivo tudi obdelano in
analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez
številskih operacij. Pri kvalitativni raziskavi je priporočljivo, da uporabljamo različne metode
zbiranja empiričnega gradiva in analize ter upoštevamo različne poglede na določeno
vprašanje in dogajanje (Mesec, 1998).
V okviru kvalitativnega pristopa smo primer raziskovali in opisovali v obliki študije primera.
Študija primera je celovit opis posameznega primera in njegova analiza, tj. opis značilnosti
primera in dogajanja ter opis procesa odkrivanja teh značilnosti, tj. procesa raziskovanja
samega (Mesec,1998).
Pri kvalitativnem raziskovanju smo imeli v vsakem trenutku pripravljeno razlago dogajanja,
ki smo ga proučevali, in smo ves čas poteka raziskave preverjali posamezne vidike razlage, jo
tako vse bolj utrjevali in poglabljali, da smo na koncu prišli do sorazmerno verjetne teorije
(Mesec, 1998).
Pri kvalitativni raziskavi smo uporabljali najrazličnejše metode zbiranja empiričnega gradiva,
kvalitativne in kvantitativne, bolj ali manj strukturirane: metode opazovanja, spraševanja in
izkoriščanja dokumentarnih virov.
V akcijskem raziskovanju smo uporabljali metode in tehnike, značilne za tradicionalno
empirično analitično raziskovanje (kvantitativno raziskovanje), in tudi take, ki so se razvile
pretežno v okviru akcijskega raziskovanja. V akcijskem raziskovanju pri izboru določene
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
31
tehnike ni bilo prvotno vprašanje, ali bo dala kvantitativne podatke, ampak ali nam bo z njo
uspelo čim bolj vsestransko, primerno problemu, spremljati uvajanje akcijskih korakov
(pisanje dnevnika, polvodeni ali prosti intervjuji, anketni vprašalniki z odprtimi odgovori,
fotografski, avdio in video posnetki in drugi izdelki).
Pomembno je bilo vsakodnevno pisanje dnevnika, da smo dokumentirali in razjasnili
posamezne fraze v raziskovanju in da smo se kot avtorji vedno sami odločali, katere dele
bomo dali v branje drugim in katerih ne. Vsak zapis je imel datum in kraj dogajanja. V
dnevnik smo poleg dogajanj vpisovali tudi občutja, razmišljanja, slutnje, razlage itd. in vanj
nalepili tudi pomembnejše dokumente, tj. posamezne fotografije, zapisnike in kopije
opazovalnih protokolov.
V študiji primera smo prikazali vedenjske in socialne značilnosti otroka z motnjo avtističnega
spektra ter njegovo stopnjo pozornosti in koncentracije ob pričetku, med in po zaključenih
individualnih glasbenoterapevtskih dejavnostih. Terapevtska srečanja smo izvajali v CIRIUS-
u Vipava. Predvideno obdobje izvajanja terapevtskih srečanj je bilo od septembra 2012 do
konca maja 2013, število načrtovanih terapevtskih srečanj oziroma poslušanj je bilo med 50 in
60 v vsakem sklopu, in sicer vsak dan zjutraj pred začetkom pouka. Posamezno srečanje je
trajalo od 30 do 45 minut. Način glasbenoterapevtskega dela smo načrtovali, vendar smo
dopuščali tudi izpolnjevanje nekaterih morebitnih dečkovih želja med samim poslušanjem. To
pomeni, da se je med poslušanjem lahko sprehajal po prostoru, risal, barval, čečkal, gledal
slikanice …
Posamezno glasbenoterapevtsko srečanje so sestavljali otvoritveni protokol (glasbena
sprostitev preko igre, improvizacije …), glavna dejavnost (vodeno poslušanje točno določene
glasbe) ter zaključni protokol (poustvarjanje, poslavljanje in povabilo na prihodnje srečanje).
3.4.2 Proučevana oseba
V raziskavo smo vključili 11-letnega Mateja (zaradi varovanja osebnih podatkov je ime osebe
izmišljeno) z diagnozo: motnje avtističnega spektra, zmerna motnja v duševnem razvoju,
epileptik, hipotonija.
Med nosečnostjo je mama bila pod stresom (stanovanjski problem, finančna stiska, prvi otrok
z MAS). Med porodom ni bilo nobenega zapleta. Otrok je bil dojen 19 mesecev, v zgodnjem
otroštvu je imel zelo velik apetit. V prvih letih deček ni bil preveč aktiven, bil je miren,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
32
kasneje je plazil (pri letu in pol), shodil je pri 21 mesecih s pomočjo fizioterapije. Kot
dojenček je imel kolike pred spanjem, kasneje pa je spal mirno. Njegov zgodnji govor je bil
počasen, blebetal je pri dveh letih, prvo besedo je izgovoril pri letu in pol, do četrtega leta
skoraj ni govoril. Povedal je le nekaj besed, ki so bile nerazločne. Stavke je tvoril pri petih
letih. Imel je slabšo grafomotoriko. Ko je bil majhen, je hrup dobro prenašal, kasneje pa ga je
hrup vedno bolj motil. Stik z vodo (kopanje) je v začetku dobro prenašal, kasneje pa si ni
maral umivati glave. Rad je sprejemal guganje, dotikanje, ljubkovanje, le masiranja hrbta ni
maral.
Ima zelo kratkotrajno pozornost, neprestano potrebuje vzpodbude. Njegova pozornost je pod
močnim vplivom zunanjih dražljajev. Izraža strah oz. bojazen pred določenimi predmeti
(DAS masa, plastelin). Ta strah pri dečku traja že več kot šest let in v njem sproža mešane
občutke – strah in hkrati vznemirjenje, tako da o tem neprestano sprašuje in govori. Ko smo
mu ponudili DAS maso, se je v strahu in paniki umaknil. Pri njem ne gre toliko za senzoriko,
temveč za podoživljanje nekih občutij, ki jih ne razume. Matej izraža tudi strah pred
nekaterimi dejavnostmi (kopanje v bazenu, kjer ga moti predvsem močenje glave, občutek
utesnjenosti zaradi zaprtega prostora ter hrup) ter se slabše vključuje v socialno okolje. Za
sistematično sodelovanje ni sposoben, živi v svojem svetu. Govor ima primerno razvit, vendar
je to papagajski govor (veliko govori, govor pa je nesmiseln). Na Vinelandski lestvici dosega
nivo 2 let in 5 mesecev normalnega duševnega razvoja. V splošnem ima slabše razvite
sposobnosti, ki kažejo stopnjo socializacije enoletnega otroka. Nekoliko boljši so rezultati pri
komunikaciji. Na tem področju je dosegel nivo leto in pol starega otroka. Tudi pri sposobnosti
zaposlovanja, samostojnosti pri hranjenju in splošni samostojnosti je dosegel nivo leto in pol
starega otroka. Ima razvite sposobnosti gibanja in grobe motorike ter osebnega urejanja s
higienskimi navadami na nivoju 3,5 let starega otroka. Grafomotoričnih sposobnosti ni
sposoben manifestirati, kljub temu da ima vizualno-motorično koordinacijo do neke mere
izdelano.
Deček jemlje zdravila proti epilepsiji (preventivno), ker je imel tri grand mol napade.
Obravnavan je bil pri okulistu, psihologu, nevrologu, fiziatru, otorinolaringologu, urologu.
Imel je tudi operacijo ušes. Večinoma je zelo občutljiv na preglasen zvok. Takrat si zamaši
ušesa ali izrazi željo, da se glasnost zmanjša.
Njegovo vedenje vzbuja pri starših skrb. Predvsem jih skrbijo njegova pozornost,
raztresenost, bojazljivost, impulzivnost, komunikacija, ravnanje pri spremembah, upoštevanje
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
33
navodil in nalog, pozabljivost, neodvisnost. Deček je sicer zelo prisrčen, nežen, veder,
nasmejan, neagresiven, ljubeč in naiven, vendar je njegova komunikacija z drugimi velikokrat
neustrezna (npr. lepljivost na ljudi, pretirana vznemirjenost ob kakršnem koli dogodku).
3.4.3 Pripomočki
V začetku raziskovanja smo pridobili potrebne podatke o Mateju s pogovorom s starši ter
pisnimi in ustnimi poročili defektologov, logopeda in terapevtov. S pomočjo psihologinje smo
dobili vpogled v otrokovo anamnezo. Izdelali smo program poteka raziskave s kvalitativno
raziskovalno metodo študija primera in program pomoči z glasbo s pomočjo sledečih merskih
pripomočkov:
TLP vprašalnik 1 (v prilogi),
TLP vprašalnik 2 (v prilogi),
TLP vprašalnik o otrokovem razvoju (v prilogi),
anamneza otroka,
ustna in pisna poročila učiteljev,
pisna poročila terapevtov,
pisna poročila logopeda,
pogovor s starši,
pogovor z dečkom na posameznih terapevtskih srečanjih in
metoda opazovanja.
Na terapevtskih srečanjih v CIRIUS-u Vipava smo uporabljali naslednje pripomočke:
Orffov instrumentarij,
pianino,
glasbeni stolp,
zgoščenke,
slušalke,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
34
pripomočki za likovno izražanje (plastelin, DAS masa, barvice …),
igrače in družabne igre ter
knjige (predvsem slikanice).
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov
Viri podatkov o dečku z motnjo avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem
razvoju:
podatki, ki smo jih pridobili z načrtnim opazovanjem s popolno udeležbo,
podatki z vseh srečanj,
načrtno opazovanje poslušanja s pomočjo TLP vprašalnika 1 (Doman, 2006),
načrtno opazovanje s pomočjo TLP vprašalnika 2 (Doman, 2006),
drugi ocenjevalni pripomočki: anamneza, ustna in pisna poročila učiteljev, terapevtov
in logopeda,
odprti intervju – pogovor s starši in učiteljicami in
odprti intervju – pogovor z dečkom na posameznih terapevtskih srečanjih.
V okviru kvalitativnega raziskovanja smo podatke zbirali s pomočjo opazovanj, intervjujev in
dokumentacije. Opazovanje je potekalo s pomočjo vprašalnikov in neposredno na
terapevtskih srečanjih individualne glasbene terapije. Intervju je slonel na pogovorih z
otrokovimi starši, defektologom, specialnim pedagogom, delovnim terapevtom,
fizioterapevtom in logopedom.
3.4.5 Potek raziskovalnega dela
Septembra 2012 smo pridobili pisno dovoljenje ravnateljice CIRIUS-a Vipava in staršev za
raziskovanje in aktivno sodelovanje pri raziskovanju. Pridobili tudi dovoljenje za uporabo
video snemanja srečanj ter dovoljenje za uporabo likovnih in pisnih izdelkov za raziskovalne
namene.
Preden smo pričeli s sistematično načrtovanim poslušanjem izbranega glasbenega programa,
smo pripravili časovni načrt raziskovanja, podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
35
dejavnosti po mesecih, anketni vprašalnik za starše (TLP vprašalnik o otrokovem razvoju) ter
vprašalnika, namenjena spremljanju sprememb pred začetkom poslušanja, po prvem sklopu
poslušanja in ob koncu celega programa poslušanja (TLP vprašalnik 1 in 2). Ta dva
vprašalnika so izpolnile učiteljice, logopedinja in fizioterapevtka. S pomočjo odgovorov smo
se odločili za skrajšan načrt poslušanja (Condensed schedule), kjer gre za strnjeno poslušanje
dveh modulov, kar pomeni, da poteka poslušanje enkrat na dan po 30 minut pet dni v tednu.
Z anketnim vprašalnikom za starše smo želeli natančneje spoznati otrokov razvoj. Predvsem
nas je zanimala diagnoza, ki jo ima otrok postavljeno, podatki o razvoju otroka in njegovo
zdravstveno stanje. Glede na bojazen, ki jo otrok izraža, ter komunikacijo in pozornost, smo
želeli spoznati otrokovo vedenje in obnašanje, njegove fizične sposobnosti, ročne spretnosti,
govor in jezik.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
36
3.4.5.1 Časovni program raziskovanja
Časovni načrt raziskovanja smo izoblikovali po mesecih. Prvi sklop poslušanja po TLP metodi bo vseboval 25 ur poslušanja. Poslušanje je
sestavljeno iz zaporedja petih dni po 30 minut, kateremu sledita dva dneva premora. Ko bomo končali prvi sklop poslušanja, bomo po krajšem
premoru poslušanje ponovili (drugi sklop). Poslušanje bo potekalo v obdobju enega šolskega leta.
Navedene skladbe so, glede na frekvence, prirejeni kratki izseki različnih skladb.
Med poslušanjem bo Matej lahko le mirno sedel ali pa izvajal ustvarjalne dejavnosti, kot so ročna dela, slikanje, risanje, barvanje, prerisovanje,
gledanje slikanic, sestavljanje sestavljank, igranje s plastelinom ali DAS maso, igranje z avtomobilčki, igranje preprostih družabnih iger, igranje
s plišastimi igračami …
Tabela 3: Časovni načrt raziskovanja
mesec koraki raziskovanja potek in dejavnost sodelavci pri raziskavi,
sestanki z njimi
september 2012
1. korak: materialna priprava raziskave
in pogovor s starši in strokovnimi
delavci, ki delajo z Matejem
2. korak: izdelava okvirnega časovnega
načrta raziskave
3. korak: izdelava podrobnega časovnega
načrta
– Pridobitev dovoljenja za raziskovanje in za aktivno sodelovanje pri
raziskovanju od ravnateljice in staršev.
– starši
– ravnateljica
– psihologinja
– socialna delavka
oktober
2012
1. korak: dopolniti načrt raziskave
2. korak: srečanja z Matejem
3. korak: priprava na poslušanje glasbe
preko slušalk
– Urejanje že zbrane dokumentacije o Mateju. Zbiranje dodatnih
podatkov o Mateju. Oblikovanje problemov raziskovanja. Oblikovanje
hipotez.
– Izdelava časovnega načrta poslušanja po mesecih.
– starši
– defektolog (zaseda mesto
učitelja, naziv še po starem)
– specialni pedagog
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
37
– Srečanja z Matejem.
– Anketni vprašalnik pred začetkom poslušanja prvega sklopa za starše
in strokovne delavce, ki delajo z Matejem.
– fizioterapevt
– delovni terapevt
– logoped
november 2012 1. korak: poslušanje TLP CD št. 1 (Polni
spekter – celotno slišno območje), CD št.
2 (Polni spekter – celotno slišno
območje), CD št. 3 (Senzorna integracija
– frekvenčno območje od 0 do 750 Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Oblikovanje načrta poslušanja za december.
december 2012 1. korak: poslušanje TLP CD št. 3
(Senzorna integracija – frekvenčno
območje od 0 do 750 Hz), CD št. 4
(Senzorna integracija – frekvenčno
območje od 0 do 750 Hz), CD št. 5
(Govor in jezik – frekvenčno območje od
500 do 4000 Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Video snemanje.
– Anketni vprašalnik med poslušanjem prvega sklopa za starše in
strokovne delavce, ki delajo z Matejem.
– Oblikovanje načrta poslušanja za januar.
– starši
– defektolog (zaseda mesto
učitelja, naziv še po starem)
– specialni pedagog
– fizioterapevt
– delovni terapevt
– logoped
januar 2013 1. korak: poslušanje TLP CD št. 5
(Govor in jezik – frekvenčno območje od
500 do 4000 Hz), CD št. 6 (Govor in
jezik – frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000 +
Hz), CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000 +
Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Oblikovanje načrta poslušanja za februar.
februar 2013 1. korak: poslušanje TLP CD št. 9
(Visoki spekter – frekvenčno območje od
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik. – starši
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
38
4000 do 20000 + Hz), CD št. 10 (Visoki
spekter – frekvenčno območje od 4000
do 20000 + Hz).
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
4. korak: evalvacija splošnega načrta
– Anketni vprašalnik ob koncu poslušanja prvega sklopa za starše in
strokovne delavce, ki delajo z Matejem.
– Oblikovanje načrta poslušanja za marec.
– defektolog (zaseda mesto
učitelja, naziv še po starem)
– specialni pedagog
– fizioterapevt
– delovni terapevt
– logoped
marec 2013 1. korak: poslušanje TLP CD št. CD št. 1
(Polni spekter – celotno slišno območje),
CD št. 2 (Polni spekter – celotno slišno
območje), CD št. 3 (Senzorna integracija
– frekvenčno območje od 0 do 750 Hz),
CD št. 4 (Senzorna integracija –
frekvenčno območje od 0 do 750 Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Oblikovanje načrta poslušanja za april.
april 2013 1. korak: poslušanje TLP CD št. 5
(Govor in jezik – frekvenčno območje od
500 do 4000 Hz), CD št. 6 (Govor in
jezik – frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000 +
Hz), CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000 +
Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Video snemanje.
– Anketni vprašalnik med poslušanjem drugega sklopa za starše in
strokovne delavce, ki delajo z Matejem.
– Oblikovanje načrta poslušanja za maj.
– starši
– defektolog (zaseda mesto
učitelja, naziv še po starem)
– specialni pedagog
– fizioterapevt
– delovni terapevt
– logoped
maj 2013 1. korak: poslušanje TLP CD št. 8
(Visoki spekter – frekvenčno območje od
4000 do 20000 + Hz), CD št. 9 (Visoki
spekter – frekvenčno območje od 4000
do 20000 + Hz), CD št. 10 (Visoki
spekter – frekvenčno območje od 4000
– Opazovanje otroka in zapisovanje opažanj v dnevnik.
– Anketni vprašalnik ob koncu poslušanja drugega sklopa za starše in
strokovne delavce, ki delajo z Matejem.
– starši
– defektolog (zaseda mesto
učitelja, naziv še po starem)
– specialni pedagog
– fizioterapevt
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
39
do 20000 + Hz)
2. korak: zapisi v raziskovalni dnevnik
3. korak: evalvacija 2. koraka
4. korak: evalvacija splošnega načrta
– delovni terapevt
– logoped
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
40
3.4.5.2 Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti po mesecih
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v septembru 2012
Mesečni cilji:
Pripraviti časovni in akcijski načrt raziskave.
Pogovor s starši in ravnateljico ter pridobitev njihovih pisnih dovoljenj za raziskavo.
Pogovor s strokovnimi delavci, pridobitev dokumentacije o otroku in pristanek na sodelovanje v raziskovalnem procesu.
Tabela 4: Glasbenoterapevtske dejavnosti v septembru 2012
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
september
1.
– pridobiti soglasje
ravnateljice za izvedbo
raziskave
– Pridobivanje dovoljenj za raziskovanje. – pianino
– Orffovi
instrumenti
september 2. – spoznati starše in
pridobiti njihovo
dovoljenje za
raziskovanje
– Srečanje s starši.
– Predstavitev raziskovalne naloge
staršem.
– Pridobitev pisnega dovoljenja.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
september 3. – pogovor s starši o
Matejevi diagnozi
– pridobiti potrebno
dokumentacijo od staršev
in šole
– Pogovor s starši o njihovem otroku.
– Pridobitev dokumentacije o otroku s
strani staršev in analiza le-te.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
41
– slušalke
– CD
september 4. – razgovori in pogovori s
strokovnimi delavci, ki
delajo z Matejem
– Pridobitev dokumentacije o otroku od
strokovnih delavcev in analiza le-te.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v oktobru 2012
Mesečni cilji:
Dopolniti načrt raziskave na podlagi pridobljene dokumentacije.
Spoznati otroka in vzpostaviti dober odnos.
Spodbuditi željo po sodelovanju oziroma poslušanju glasbe.
Tabela 5: Glasbenoterapevtske dejavnosti v oktobru 2012
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
oktober
1.
– medsebojno spoznavanje
– vzpostaviti zaupanje
– oblikovati medsebojni
pozitivni odnos
– Otvoritveni protokol – pogovor o
njegovem počutju.
– Predstavitev drug drugemu z instrumenti.
– Sodeluje v pogovoru.
– Izbere instrument in nanj igra
izmišljen ritmični ali melodični
ostinato.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
42
– Pogovor o skladbah, ki jih bo poslušal.
– Poslušanje ljudske pesmi Čuk se je
oženil s slušalkami.
– Poslovilni protokol – petje ljudske pesmi
Čuk se je oženil ob klavirski spremljavi.
– Sodeluje v pogovoru.
– Spozna slušalke in posluša glasbo
preko slušalk.
– Ob klavirski spremljavi poje ljudsko
pesem.
– CD
oktober
2.
– medsebojno spoznavanje
– vzpostaviti zaupanje
– navajanje na poslušanje
glasbe s slušalkami
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj«.
– Pogovor o glasbi, ki jo bo poslušal.
– Poslušanje ljudske pesmi Čuk se je
oženil s slušalkami.
– Poslovilni protokol – objem.
– Ritmično pozdravi.
– Sodeluje v pogovoru.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Objem.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD
oktober
3.
– medsebojno spoznavanje
– vzpostaviti zaupanje
– Otvoritveni protokol – pozdrav.
– Pogovor o glasbi, ki jo bo poslušal.
– Poslušanje znanih ljudskih pesmi s
slušalkami.
– Poslovilni protokol – ples ob ljudski
pesmi.
– Pozdravi.
– Sodeluje v pogovoru.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Z mano zapleše ob ljudski pesmi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD
oktober
4.
– medsebojno spoznavanje
– vzpostaviti zaupanje
– navajanje na poslušanje
glasbe s slušalkami
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj«.
– Pogovor o glasbi, ki jo bo poslušal.
– Poslušanje znanih ljudskih pesmi s
slušalkami.
– Poslovilni protokol – ples ob ljudski
pesmi.
– Ritmično pozdravi.
– Sodeluje v pogovoru.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Z mano zapleše ob ljudski pesmi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
43
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v novembru 2012
Mesečni cilji:
Medsebojno spoznavanje.
Vzpostaviti zaupanje.
Izboljšati telesno koordinacijo.
Tabela 6: Glasbenoterapevtske dejavnosti v novembru 2012
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju november
1.
– zmanjšati negativna
čustva
– povečati usklajenost
telesne koordinacije
– Otvoritveni protokol – pogovor o
njegovem počutju.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op. 17), št. 4 (W. A. Mozart
Divertimento 8 v F-duru K 213, W. A.
Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J. Haydn
String Quartet Op 74, W. A. Mozart K 43,
J. Haydn String Quartet Op. 74), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 74, W. A.
Mozart Divertimento v F-duru).
– Poslovilni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »lepo se imej, se vidiva jutri«.
– Sodeluje v pogovoru.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
–pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
november 2. – povečati občutek za
ritem pri petju
– izboljšati očesni
kontakt
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št.7 (J.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
44
Haydn String Quartet Op. 1, J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9), št. 8 (A. Vivaldi Concerto
Op. 3), št. 9 (J. Haydn Divertimento 1, W.
A. Mozart Divertimento 9 K 240 Allegro,
J. Haydn String Quartet Op. 1), št. 10 (A.
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št.
11 (J. Haydn Wind Quintet Presto, W. A.
Mozart Simfonija K 96), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 96, J. Haydn String
Quartet Op. 1).
– Poslovilni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »želim ti lep dan«.
– Ritmično pozdravi.
– CD št. 1
november 3. – zmanjšati negativna
čustva
– povečati usklajenost
telesne koordinacije
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op. 17), št. 4 (W. A. Mozart
Divertimento 8 v F-duru K 213, W. A.
Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J. Haydn
String Quartet Op 74, W. A. Mozart K 43,
J. Haydn String Quartet Op. 74), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op. 74, W. A.
Mozart Divertimento v F-duru).
– Poslovilni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »želim ti lep dan«.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
november 4. – povečati občutek za
ritem pri petju
– izboljšati očesni kontakt
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št.7 (J.
Haydn String Quartet Op. 1, J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9), št. 8 (A. Vivaldi Concerto
Op. 3), št. 9 (J. Haydn Divertimento 1, W.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
45
A. Mozart Divertimento 9 K 240 Allegro,
J. Haydn String Quartet Op. 1), št. 10 (A.
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št.
11 (J. Haydn Wind Quintet Presto, W. A.
Mozart Simfonija K 96), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 96, J. Haydn String
Quartet Op. 1).
– Poslovilni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »nasvidenje, lepo se imej«.
– Ritmično pozdravi.
november 5. – zmanjšati negativna
čustva
– povečati usklajenost
telesne koordinacije
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op. 17), št. 4 (W. A. Mozart
Divertimento 8 v F-duru K 213, W. A.
Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J. Haydn
String Quartet Op 74, W. A. Mozart K 43,
J. Haydn String Quartet Op. 74), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op. 74, W. A.
Mozart Divertimento v F-duru).
– Poslovilni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »nasvidenje, Matej«.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
november 6. – osredotočiti se na
verbalna navodila
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (W.
A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F.
Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A. Mozart
Divertimento 9 K 240 minuet, J. Haydn
Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
46
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Poslovilni protokol – besedno izrazi
svoja doživetja ob poslušanju.
– Besedno komunicira.
november 7. – izboljšati komunikacijo
z odraslimi
– zmanjšati negativna
čustva
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 7 (W.
A. Mozart Simfonija K 73, W. A. Mozart
Divertimento 16 K 289 Presto Finale), št. 8
(W. A. Mozart Divertimento 16 K 289
Presto Finale, J. Haydn String quartet Op
17), št. 9 (J. Haydn String Quartet Op 17),
št. 10 (W. A. Mozart Simfonija K 81, W.
A. Mozart Minuet K 421), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart Minuet K
421, W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81).
– Poslovilni protokol – besedno izrazi
svoja doživetja ob poslušanju.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Besedno komunicira.
–pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
november 8. – osredotočiti se na
verbalna navodila
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (W.
A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F.
Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A. Mozart
Divertimento 9 K 240 minuet, J. Haydn
Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
47
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Poslovilni protokol – besedno izrazi
svoja doživetja ob poslušanju.
– Besedno komunicira.
november 9. – izboljšati komunikacijo
z odraslimi
– zmanjšati negativna
čustva
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 7 (W.
A. Mozart Simfonija K 73, W. A. Mozart
Divertimento 16 K 289 Presto Finale), št. 8
(W. A. Mozart Divertimento 16 K 289
Presto Finale, J. Haydn String quartet Op
17), št. 9 (J. Haydn String Quartet Op 17),
št. 10 (W. A. Mozart Simfonija K 81, W.
A. Mozart Minuet K 421), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart Minuet K
421, W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81).
– Poslovilni protokol – besedno izrazi
svoja doživetja ob poslušanju.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Besedno komunicira.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
november
10.
– osredotočiti se na
verbalna navodila
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (W.
A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F.
Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A. Mozart
Divertimento 9 K 240 minuet, J. Haydn
Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
48
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Poslovilni protokol – besedno izrazi
svoja doživetja ob poslušanju.
– Besedno komunicira.
november
11.
– izboljšati ravnotežje
pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn Somfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija 12),
št. 3 (J. Haydn String Quartet Op 1, J.
Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12), št. 4 (j. Haydn Trio, W. A.
Mozart Simfonija K22, J. Haydn String
Quartet Op 6), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
K 22), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op. 6,
W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
Mozart Simfonija K 22).
– Poslovilni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
november
12.
– večja usklajenost
telesne koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 22, W. A. Mozart Divermento
v F-duru K 240 Allegro, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 8(A. Vivaldi Concerto
Op 3), št. 9 (W. A. Mozart Divermento v
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
49
F-duru K 240 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 22), št. 10 (A. Vivaldi
Bassoon Concerto 1), št. 11 (A. Corelli Op
6 Allegro, A. Vivaldi Concerto Op 3), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 17).
– Poslovilni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Improvizira z glasbili.
november
13.
– izboljšati ravnotežje pri
hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn Simfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija 12),
št. 2 (J. Haydn Somfonija 12, J. Haydn
Trio, J. Haydn Simfonija 12), št. 3 (J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn String Quartet Op
1, J. Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12), št. 4
(J. Haydn Trio, W. A. Mozart Simfonija
K22, J. Haydn String Quartet Op 6), št. 5
(W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
Mozart Simfonija K 22), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op. 6, W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
K 22).
– Poslovilni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
november
14.
– večja usklajenost telesne
koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 22, W. A. Mozart Divermento
v F-duru K 240 Allegro, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 8(A. Vivaldi Concerto
Op 3), št. 9 (W. A. Mozart Divermento v
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
50
F-duru K 240 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 22), št. 10 (A. Vivaldi
Bassoon Concerto 1), št. 11 (A. Corelli Op
6 Allegro, A. Vivaldi Concerto Op 3), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 17).
– Poslovilni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Improvizira z glasbili.
november
15.
– izboljšati ravnotežje pri
hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično izrekanje
pozdrava »dober dan, kako si kaj« in
improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn Simfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija 12),
št. 2 (J. Haydn Somfonija 12, J. Haydn
Trio, J. Haydn Simfonija 12), št. 3 (J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn String Quartet Op
1, J. Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12), št. 4
(J. Haydn Trio, W. A. Mozart Simfonija
K22, J. Haydn String Quartet Op 6), št. 5
(W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
Mozart Simfonija K 22), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op. 6, W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
K 22).
– Poslovilni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira z
glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
51
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v decembru 2012
Mesečni cilji:
Izboljšati vizualno pozornost.
Osredotočiti se na slišano glasbo.
Usmeriti pozornost na ustvarjalne dejavnosti (slikanje, risanje).
Povečati usklajenost telesne koordinacije.
Tabela 7: Glasbenoterapevtske dejavnosti v decembru 2012
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
december
16.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn
Somfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12,
J. Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn String Quartet
Op 1, J. Haydn Simfonija 12), št. 4 (J.
Haydn Trio, W. A. Mozart Simfonija
K22, J. Haydn String Quartet Op 6), št.
5 (W. A. Mozart Simfonija K 16, W.
A. Mozart Simfonija K 22), št. 6 (J.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
pianino
Orffovi instrumenti
glasbeni stolp
slušalke
CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
52
Haydn String Quartet Op. 6, W. A.
Mozart Simfonija K 16, W. A. Mozart
Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje doživetij.
– Se likovno izrazi.
december
17.
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 22, W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro,
A. Vivaldi Concerto Op 3), št. 8 (A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 9 (W. A.
Mozart Divermento v F-duru K 240
Allegro, W. A. Mozart Simfonija K
22), št. 10 (A. Vivaldi Bassoon
Concerto 1), št. 11 (A. Corelli Op 6
Allegro, A. Vivaldi Concerto Op 3), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje doživetij.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Se likovno izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
december
18.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn
Somfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn String Quartet
Op 1, J. Haydn Simfonija 12), št. 4 (J.
Haydn Trio, W. A. Mozart Simfonija
K22, J. Haydn String Quartet Op 6), št.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
53
5 (W. A. Mozart Simfonija K 16, W.
A. Mozart Simfonija K 22), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op. 6, W. A.
Mozart Simfonija K 16, W. A. Mozart
Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje doživetij.
– Se likovno izrazi.
december
19.
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 22, W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro,
A. Vivaldi Concerto Op 3), št. 8 (A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 9 (W. A.
Mozart Divermento v F-duru K 240
Allegro, W. A. Mozart Simfonija K
22), št. 10 (A. Vivaldi Bassoon
Concerto 1), št. 11 (A. Corelli Op 6
Allegro, A. Vivaldi Concerto Op 3), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje doživetij.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Se likovno izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
december
20.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn
Somfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 3 (J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn String Quartet
Op 1, J. Haydn Simfonija 12), št. 4 (J.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
54
Haydn Trio, W. A. Mozart Simfonija
K22, J. Haydn String Quartet Op 6), št.
5 (W. A. Mozart Simfonija K 16, W.
A. Mozart Simfonija K 22), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op. 6, W. A.
Mozart Simfonija K 16, W. A. Mozart
Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje doživetij.
– Se likovno izrazi.
december
21.
– izboljšati ravnotežje pri
teku
– povečati občutek za ritem
pri petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od
0 do 750 Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Simfonija K 141a, J. Haydn
string Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, W. A. Mozart
Simfonija K 48), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 134, F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija k 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String
Quartet Op 20, F. Danzi Wind Quintet
Op 67).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
december
22.
– izboljšati ravnotežje pri
hoji
– izboljšati občutek za
orientacijo v prostoru
– Otvoritveni protokol – ritmično
izštevanje izštevanke An, ban, pet
podgan.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart German Dance, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 9 (W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
55
Simfonija K 133, W. A. Mozart
German Dance), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart
Simfonija K 81), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 81, A. Vivaldi Concerto
Op 3, J. Haydn String Quartet Op 1), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 19).
– Zaključni protokol – ritmični pozdrav
»nasvidenje, Matej, in lepo se imej«.
– Ritmično pozdravi.
december
23.
– izboljšati ravnotežje pri teku
– povečati občutek za ritem pri
petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Simfonija K 141a, J. Haydn
string Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, W. A. Mozart
Simfonija K 48), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 134, F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String
Quartet Op 20, F. Danzi Wind Quintet
Op 67).
– Zaključni protokol – ritmični pozdrav
»nasvidenje, Matej, in lepo se imej«.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
december
24.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– izboljšati občutek za
orientacijo v prostoru
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart German Dance, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 8 (W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
56
Simfonija K 133), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
German Dance), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart
Simfonija K 81), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 81, A. Vivaldi Concerto
Op 3, J. Haydn String Quartet Op 1), št.
12 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 19).
– Zaključni protokol – ritmični pozdrav
»nasvidenje, Matej, in lepo se imej«.
– Ritmično pozdravi.
december
25.
– izboljšati ravnotežje pri teku
– povečati občutek za ritem pri
petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Simfonija K 141a, J. Haydn
string Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, W. A. Mozart
Simfonija K 48), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 134, F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija k 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String
Quartet Op 20, F. Danzi Wind Quintet
Op 67).
– Zaključni protokol – ritmični pozdrav
z ritmičnim instrumentom.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
december
26.
– izboljšati kratkoročen
spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik
– frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
57
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Improvizira z glasbili.
december
27.
– izboljšati dolgoročen
spomin
– izboljšati glasno branje
– povečati vizualno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J. Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
december
28.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št.1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
58
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Improvizira z glasbili.
december
29.
– izboljšati dolgoročen spomin
– izboljšati glasno branje
– povečati vizualno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J. Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
december
30.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
59
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – improvizacija z
glasbili.
– Improvizira z glasbili.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
60
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v januarju 2013
Mesečni cilji:
Zmanjšati bojazen pred določenimi dejavnostmi (bazen) in predmeti (DAS masa, plastelin).
Izboljšati pozornost oziroma koncentracijo.
Vzpostaviti boljšo komunikacijo.
Tabela 8: Glasbenoterapevtske dejavnosti v januarju 2013
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI
IN SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
januar
31.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št.1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
januar – izboljšati dolgoročen spomin – Otvoritveni protokol – ritmično – Ritmično pozdravi in improvizira – pianino
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
61
32. – izboljšati tiho branje
– povečati vizualno pozornost
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J. Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
januar
33.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št.1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
januar
34.
– izboljšati dolgoročen spomin
– izboljšati tiho branje
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
62
– povečati vizualno pozornost kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
januar
35.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4 000
Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – ritmični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
januar
36.
– osredotočiti se na
poslušanje glasbe
– osredotočiti se na verbalna
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
63
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik
– frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
String Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn
String Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio, J.
Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Zaključni protokol – objem.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Objem.
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
januar
37.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– izboljšati slušno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 114), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 114, J. Haydn String
Quartet Op 9), št. 9 (J. Haydn String
Quartet Op 9, W. A. Mozart Simfonija
K 114, J. Haydn Trio), št. 10 (W. A.
Mozart Simfonija K 18), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 18, J. Haydn
String Quartet Op 0, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (W. A. Mozart
Duo).
– Zaključni protokol – objem.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Objem.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
januar
38.
– osredotočiti se na poslušanje
glasbe
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
64
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio, J.
Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Zaključni protokol – objem.
– Objem.
januar
39.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– izboljšati slušno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 114), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 114, J. Haydn String
Quartet Op 9), št. 9 (J. Haydn String
Quartet Op 9, W. A. Mozart Simfonija
K 114, J. Haydn Trio), št. 10 (W. A.
Mozart Simfonija K 18), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 18, J. Haydn
String Quartet Op 0, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (W. A. Mozart
Duo).
– Zaključni protokol – objem.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Objem.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
januar
40.
– osredotočiti se na poslušanje
glasbe
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio, J.
Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
65
– Zaključni protokol – objem. – Objem.
januar
41.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (W. A.
Mozart Divertimento 8 K 213 Minuet,
J. Haydn String Quartet Op 77), št. 2
(J. Haydn String Quartet Op 77, W. A.
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – zvočno-gibna
improvizacija.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Zvočno-gibno improvizira.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
januar
42.
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– izboljšati težave s
presojanjem v novih
situacijah
– Otvoritveni protokol – pogovor.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladbe št. 7 (A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 8 (J. Haydn String
Quartet Op 0, W. A. Mozart Simfonija
K 16), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
16, J. Haydn String Quartet Op 0), št.
10 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 11 (W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 12 (W.
A. Mozart Simfonija K 45, A. Vivaldi
Concerto Op 3).
– Zaključni protokol – zvočno-gibna
improvizacija.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Zvočno-gibno improvizira.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
januar
43.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
66
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (W. A. Mozart
Divertimento 8 K 213 Minuet, J.
Haydn String Quartet Op 77), št. 2 (J.
Haydn String Quartet Op 77, W. A.
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – zvočno-gibna
improvizacija.
– Zvočno-gibno improvizira.
– slušalke
– CD št. 7
januar
44.
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– izboljšati težave s
presojanjem v novih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladbe št. 7 (A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 8 (J. Haydn String
Quartet Op 0, W. A. Mozart Simfonija
K 16), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
16, J. Haydn String Quartet Op 0), št.
10 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 11 (W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 12 (W.
A. Mozart Simfonija K 45, A. Vivaldi
Concerto Op 3).
– Zaključni protokol – zvočno-gibna
improvizacija.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Zvočno-gibno improvizira.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
januar
45.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (W. A. Mozart
Divertimento 8 K 213 Minuet, J.
Haydn String Quartet Op 77), št. 2 (J.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
67
Haydn String Quartet Op 77, W. A.
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – zvočno-gibna
improvizacija.
– Zvočno-gibno improvizira.
januar
46.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
String Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 130), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 130, W. A. Mozart
Simfonija K 43), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 43), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 130), št. 6 (W. A. Mozart
Simfonija K 130, A. Corelli Op 6
Allegro, W. A. Mozart Simfonija K
129).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
svoja doživetja.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
januar
47.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– zmanjšati napetost v telesu
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
68
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
svoja doživetja.
– Likovno se izrazi.
januar
48.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
svoja doživetja.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
januar
49.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– zmanjšati napetost v telesu
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
69
svoja doživetja.
januar
50.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
svoja doživetja.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
70
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v februarju 2013
Mesečni cilji:
Povečati samopodobo.
Zmanjšati vznemirjenost pred določenimi dejavnostmi (bazen) in predmeti (DAS masa, plastelin).
Izboljšati pozornost oziroma koncentracijo.
Tabela 9: Glasbenoterapevtske dejavnosti v februarju 2013
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
februar
51.
– zmanjšati oklevanje pri
sprejemanju odgovornosti
– zmanjšati težave pri
določanju ciljev in
prednostnih nalog
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
String Quartet Op 9, J. Haydn
Simfonija 8), št. 2 (J. Haydn Simfonija
8, W. A. Mozart Simfonija K 74, A.
Corelli Op 6 Allegro), št. 3 (A. Corelli
Op 6 Allegro, J. Haydn String Quartet
Op 9), št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K
128), št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K
128), št. 6 (J. Haydn Simfonija 9, W.
A. Mozart Simfonija K 128).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
februar
52.
– zmanjšati nagnjenje k
odlašanju nalog,
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
71
zavlačevanju kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (J. Haydn String
Quartet Op 2, A. Vivaldi Concerto Op
3), št. 8 (A. Vivaldi Concerto Op 3, W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 9 (W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 10 (J.
Haydn String Quartet Op 17, W. A.
Mozart Simfonija K 97), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, J. Haydn string
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
februar
53.
– zmanjšati oklevanje pri
sprejemanju odgovornosti
– zmanjšati težave pri
določanju ciljev in prednostnih
nalog
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter),
skladba št. 1 (J. Haydn String Quartet
Op 9, J. Haydn Simfonija 8), št. 2 (J.
Haydn Simfonija 8, W. A. Mozart
Simfonija K 74, A. Corelli Op 6
Allegro), št. 3 (A. Corelli Op 6 Allegro,
J. Haydn String Quartet Op 9), št. 4 (
W. A. Mozart Simfonija K 128), št. 5
(W. A. Mozart Simfonija K 128), št. 6
(J. Haydn Simfonija 9, W. A. Mozart
Simfonija K 128).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
februar
54.
– zmanjšati nagnjenje k
odlašanju nalog, zavlačevanju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (J. Haydn String
Quartet Op 2, A. Vivaldi Concerto Op
3), št. 8 (A. Vivaldi Concerto Op 3, W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 9 (W.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
72
A. Mozart Simfonija K 134), št. 10 (J.
Haydn String Quartet Op 17, W. A.
Mozart Simfonija K 97), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, J. Haydn string
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Sodeluje v pogovoru.
februar
55.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki
spekter – frekvenčno območje od
4000 do 20000 + Hz), skladbe št. 1
(W. A. Mozart Horn Quintet), št. 2 (A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 132), št. 4 (W. A.
Mozart Simfonija K 129), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 129, J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
februar
56.
– zmanjšati utrujenost ob
koncu pouka
– povečati raven energije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 45a, (J. Haydn
String Quartet Op 54), št. 8 (J. Haydn
String Quartet Op 54, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (A. Vivaldi
Concerto Op 3, W. A. Mozart
Simfonija K 45a), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 20, W. A. Mozart
Simfonija K 96), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 96, A. Vivaldi Flute
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
73
Concerto Op 10), št. 12 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, J. Haydn String
Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
vsebino poslušane glasbe.
– Likovno se izrazi.
februar
57.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Horn Quintet), št. 2 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 132), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 129, J. Haydn String Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
vsebino poslušane glasbe.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
februar
58.
– zmanjšati utrujenost ob
koncu pouka
– povečati raven energije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 45a, (J. Haydn
String Quartet Op 54), št. 8 ( J. Haydn
String Quartet Op 54, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (A. Vivaldi
Concerto Op 3, W. A. Mozart
Simfonija K 45a), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 20, W. A. Mozart
Simfonija K 96), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 96, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, J. Haydn String
Quartet Op 20).
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
74
– Zaključni protokol – likovno izrazi
vsebino poslušane glasbe.
– Likovno se izrazi.
februar
59.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Horn Quintet), št. 2 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 132), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 129, J. Haydn String Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – likovno izrazi
vsebino poslušane glasbe.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
75
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v marcu 2013
Mesečni cilji:
Vzpostaviti boljšo komunikacijo.
Zmanjšati negativna čustva.
Izboljšati pozornost oziroma koncentracijo.
Tabela 10: Glasbenoterapevtske dejavnosti v marcu 2013
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
marec
60.
– zmanjšati negativna čustva
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A.
Mozart Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op. 17), št. 4 (W. A.
Mozart Divertimento 8 v F-duru K 213,
W. A. Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J.
Haydn String Quartet Op 74, W. A.
Mozart K 43, J. Haydn String Quartet Op.
74), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op 74,
W. A. Mozart Divertimento v F-duru).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
marec
61.
– povečati občutek za ritem
pri petju
– izboljšati očesni kontakt
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
76
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št.7 (J.
Haydn String Quartet Op. 1, J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9), št. 8 (A. Vivaldi
Concerto Op. 3), št. 9 (J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9 K 240 Allegro, J. Haydn
String Quartet Op. 1), št. 10 (A. Vivaldi
Bassoon Concerto v C-duru), št. 11 (J.
Haydn Wind Quintet Presto, W. A.
Mozart Simfonija K 96), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 96, J. Haydn String
Quartet Op. 1).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
marec
62.
– zmanjšati negativna čustva
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A.
Mozart Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op. 17), št. 4 (W. A.
Mozart Divertimento 8 v F-duru K 213,
W. A. Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J.
Haydn String Quartet Op 74, W. A.
Mozart K 43, J. Haydn String Quartet Op.
74), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op 74,
W. A. Mozart Divertimento v F-duru).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
marec
63.
– povečati občutek za ritem pri
petju
– izboljšati očesni kontakt
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
77
celotno slišno območje), skladbe št.7 (J.
Haydn String Quartet Op. 1, J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9), št. 8 (A. Vivaldi
Concerto Op. 3), št. 9 (J. Haydn
Divertimento 1, W. A. Mozart
Divertimento 9 K 240 Allegro, J. Haydn
String Quartet Op. 1), št. 10 (A. Vivaldi
Bassoon Concerto v C-duru), št. 11 (J.
Haydn Wind Quintet Presto, W. A.
Mozart Simfonija K 96), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 96, J. Haydn String
Quartet Op. 1).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Likovno se izrazi.
– slušalke
– CD št. 1
marec
64.
– zmanjšati negativna čustva
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 1 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (F.
Danzi Wind Quintet Op 56, J. Haydn
String Quartet Op 17), št. 2 (W. A.
Mozart Simfonija K 133), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op. 17), št. 4 (W. A.
Mozart Divertimento 8 v F-duru K 213,
W. A. Mozart Simfonija K 43), št. 5 (J.
Haydn String Quartet Op 74, W. A.
Mozart K 43, J. Haydn String Quartet Op.
74), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op 74,
W. A. Mozart Divertimento v F-duru).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 1
marec
65.
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
78
(W. A. Mozart Divertimento 8 v F-duru,
F. Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 minuet, J.
Haydn Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Likovno se izrazi.
– CD št. 2
marec
66.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– zmanjšati negativna čustva
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 7 (W.
A. Mozart Simfonija K 73, W. A. Mozart
Divertimento 16 K 289 Presto Finale), št.
8 (W. A. Mozart Divertimento 16 K 289
Presto Finale, J. Haydn String quartet Op
17), št. 9 (J. Haydn String Quartet Op 17),
št. 10 (W. A. Mozart Simfonija K 81, W.
A. Mozart Minuet K 421), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart Minuet K
421, W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
marec
67.
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– zmanjšati težave pri
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
79
zamenjavi leve in desne – Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (W.
A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F.
Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 minuet, J.
Haydn Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
marec
68.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– zmanjšati negativna čustva
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 7 (W.
A. Mozart Simfonija K 73, W. A. Mozart
Divertimento 16 K 289 Presto Finale), št.
8 (W. A. Mozart Divertimento 16 K 289
Presto Finale, J. Haydn String quartet Op
17), št. 9 (J. Haydn String Quartet Op 17),
št. 10 (W. A. Mozart Simfonija K 81, W.
A. Mozart Minuet K 421), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, W. A. Mozart Minuet K
421, W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81).
– Zaključni ritual – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
marec – osredotočiti se na verbalna – Otvoritveni protokol – ritmično – Ritmično pozdravi in – pianino
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
80
69. navodila
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 2 (Polni spekter –
celotno slišno območje), skladbe št. 1 (W.
A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F.
Danzi Wind Quintet Op. 56), št. 2 (F.
Danzi Wind Quintet Op. 56, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 minuet, J.
Haydn Divertimento 1), št. 3 (J. Haydn
Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A.
Mozart Divertimento 9 K 240 Minuet), št.
4 (J. Haydn Wind Quintet Minuet, A.
Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru), št. 5
(A. Vivaldi Bassoon Concerto v C-duru,
W. A. Mozart Simfonija K 73), št. 6 (J.
Haydn Wind Quintet Minuet, W. A.
Mozart Simfonija K 73).
– Zaključni protokol – ustvarjalno izraža
glasbeno doživetje v likovni
komunikaciji.
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 2
marec
70.
– izboljšati ravnotežje pri
hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn Somfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija
12), št. 3 (J. Haydn String Quartet Op 1,
J. Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12), št. 4 (j. Haydn Trio, W. A.
Mozart Simfonija K22, J. Haydn String
Quartet Op 6), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
K 22), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op.
6, W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
81
Mozart Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Podoživlja poslušano glasbo.
marec
71.
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 22, W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro, A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 8 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro, W.
A. Mozart Simfonija K 22), št. 10 (A.
Vivaldi Bassoon Concerto 1), št. 11 (A.
Corelli Op 6 Allegro, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
marec
72.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn Somfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija
12), št. 3 (J. Haydn String Quartet Op 1,
J. Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12), št. 4 (J. Haydn Trio, W. A.
Mozart Simfonija K22, J. Haydn String
Quartet Op 6), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
K 22), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
82
6, W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
Mozart Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Podoživlja poslušano glasbo.
marec
73.
– povečati usklajenost telesne
koordinacije
– zmanjšati težave pri
zamenjavi leve in desne
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 22, W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro, A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 8 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (W. A. Mozart
Divermento v F-duru K 240 Allegro, W.
A. Mozart Simfonija K 22), št. 10 (A.
Vivaldi Bassoon Concerto 1), št. 11 (A.
Corelli Op 6 Allegro, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
marec
74.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– okrepiti mišični tonus
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 3 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (J. Haydn
Simfonija 12, J. Haydn Trio, J. Haydn
Simfonija 12), št. 2 (J. Haydn Somfonija
12, J. Haydn Trio, J. Haydn Simfonija
12), št. 3 (J. Haydn String Quartet Op 1,
J. Haydn Simfonija 12, J. Haydn String
Quartet Op 1, J. Haydn Simfonija 12, J.
Haydn String Quartet Op 1, J. Haydn
Simfonija 12), št. 4 (j. Haydn Trio, W. A.
Mozart Simfonija K22, J. Haydn String
Quartet Op 6), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 16, W. A. Mozart Simfonija
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 3
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
83
K 22), št. 6 (J. Haydn String Quartet Op.
6, W. A. Mozart Simfonija K 16, W. A.
Mozart Simfonija K 22).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Podoživlja poslušano glasbo.
marec
75.
– izboljšati ravnotežje pri
teku
– povečati občutek za ritem
pri petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0
do 750 Hz), skladbe št. 1 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, J. Haydn string
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija K
141a, W. A. Mozart Simfonija K 48), št. 3
(W. A. Mozart Simfonija K 141a), št. 4
(W. A. Mozart Simfonija K 134, F. Danzi
Wind Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija k 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String Quartet
Op 20, F. Danzi Wind Quintet Op 67).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
marec
76.
– izboljšati ravnotežje pri
hoji
– izboljšati občutek za
orientacijo v prostoru
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
German Dance, W. A. Mozart Simfonija
K 95), št. 8 (W. A. Mozart Simfonija K
133), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
133, W. A. Mozart German Dance), št. 10
(W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, A. Vivaldi
Concerto Op 3, J. Haydn String Quartet
Op 1), št. 12 (J. Haydn String Quartet Op
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
84
1, W. A. Mozart Simfonija K 19).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Podoživlja poslušano glasbo.
marec
77.
– izboljšati ravnotežje pri teku
– povečati občutek za ritem pri
petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, J. Haydn string
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija K
141a, W. A. Mozart Simfonija K 48), št. 3
(W. A. Mozart Simfonija K 141a), št. 4
(W. A. Mozart Simfonija K 134, F. Danzi
Wind Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija k 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String Quartet
Op 20, F. Danzi Wind Quintet Op 67).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
marec
78.
– izboljšati ravnotežje pri hoji
– izboljšati občutek za
orientacijo v prostoru
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 7 (W. A. Mozart
German Dance, W. A. Mozart Simfonija
K 95), št. 8 (W. A. Mozart Simfonija K
133), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
133, W. A. Mozart German Dance), št. 10
(W. A. Mozart Simfonija K 19, W. A.
Mozart Simfonija K 81), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 81, A. Vivaldi
Concerto Op 3, J. Haydn String Quartet
Op 1), št. 12 (J. Haydn String Quartet Op
1, W. A. Mozart Simfonija K 19).
– Zaključni protokol – podoživljanje
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
85
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
marec
79.
– izboljšati ravnotežje pri teku
– povečati občutek za ritem pri
petju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 4 (Senzorna
integracija – frekvenčno območje od 0 do
750 Hz), skladbe št. 1 (W. A. Mozart
Simfonija K 141a, J. Haydn string
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija K
141a, W. A. Mozart Simfonija K 48), št. 3
(W. A. Mozart Simfonija K 141a), št. 4
(W. A. Mozart Simfonija K 134, F. Danzi
Wind Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija k 134), št. 6 (F. Danzi Wind
Quintet Op. 67, J. Haydn String Quartet
Op 20, F. Danzi Wind Quintet Op 67).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in
improvizira z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 4
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
86
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v aprilu 2013
Mesečni cilji:
Vzpostaviti boljšo komunikacijo.
Osredotočiti se na poslušanje.
Izboljšati kratkoročen in dolgoročen spomin.
Tabela 11: Glasbenoterapevtske dejavnosti v aprilu 2013
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
april
80.
– izboljšati kratkoročen
spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik
– frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
87
april
81.
– izboljšati dolgoročen
spomin
– izboljšati tiho branje
– povečati vizualno
pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
april
82.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– bogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 ( A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
april
83.
– izboljšati dolgoročen spomin
– izboljšati tiho branje
– povečati vizualno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
88
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 7 (F. Danzi Wind
Quintet Op 56, J Haydn String Quartet
Op 20), št. 8 (J. Haydn String Quartet
Op 20, W. A. Mozart Simfonija K
141a), št. 9 (W. A. Mozart Somfonija
K 141a), št. 10 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 11 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 12 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart Duo).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
april
84.
– izboljšati kratkoročen spomin
– povečati pozornost pri
pisanju
– obogatiti besedni zaklad
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 5 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladbe št. 1 (F. Danzi Wind
Quintet Op 67, W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 110), št. 3 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 4 (F. Danzi
Wind Quintet Op 56, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 5 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, W. A. Mozart
Simfonija K 112, J. Haydn String
Quartet Op 2), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 2, F. Danzi Wind Quintet
Op 56).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 5
april
85.
– osredotočiti se na
poslušanje glasbe
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik
– frekvenčno območje od 500 do
4000 Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
89
String Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn
String Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio,
J. Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Zaključni protokol – melodični
pozdrav.
– Melodično pozdravi.
april
86.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– izboljšati slušno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 114), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 114, J. Haydn String
Quartet Op 9), št. 9 (J. Haydn String
Quartet Op 9, W. A. Mozart Simfonija
K 114, J. Haydn Trio), št. 10 (W. A.
Mozart Simfonija K 18), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 18, J. Haydn
String Quartet Op 0, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (W. A. Mozart
Duo).
– Zaključni protokol – melodični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Melodično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
april
87.
– osredotočiti se na poslušanje
glasbe
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio,
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
90
J. Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Zaključni protokol – melodični
pozdrav.
– Melodično pozdravi.
april
88.
– izboljšati komunikacijo z
odraslimi
– izboljšati slušno pozornost
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 114), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 114, J. Haydn String
Quartet Op 9), št. 9 (J. Haydn String
Quartet Op 9, W. A. Mozart Simfonija
K 114, J. Haydn Trio), št. 10 (W. A.
Mozart Simfonija K 18), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 18, J. Haydn
String Quartet Op 0, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (W. A. Mozart
Duo).
– Zaključni protokol – melodični
pozdrav.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Melodično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
april
89.
– osredotočiti se na poslušanje
glasbe
– osredotočiti se na verbalna
navodila
– izboljšati komunikacijo s
sovrstniki
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 6 (Govor in jezik –
frekvenčno območje od 500 do 4000
Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 64), št. 2 (J. Haydn String
Quartet Op 64, W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 74), št. 4 (J. Haydn Trio,
J. Haydn String Quartet Op 50, W. A.
Mozart Simfonija K 114), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 114, J. Haydn
String Quartet Op 50), št. 6 (J. Haydn
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 6
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
91
String Quartet Op 50, A. Corelli Op 6).
– Zaključni protokol – melodični
pozdrav.
– Melodično pozdravi.
april
90.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (W. A.
Mozart Divertimento 8 K 213 Minuet,
J. Haydn String Quartet Op 77), št. 2
(J. Haydn String Quartet Op 77, W. A.
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
april
91.
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– izboljšati težave s
presojanjem v novih
situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladbe št. 7 (A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 8 (J. Haydn String
Quartet Op 0, W. A. Mozart Simfonija
K 16), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
16, J. Haydn String Quartet Op 0), št.
10 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 11 (W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 12 (W.
A. Mozart Simfonija K 45, A. Vivaldi
Concerto Op 3).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
april
92.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
92
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (W. A. Mozart
Divertimento 8 K 213 Minuet, J.
Haydn String Quartet Op 77), št. 2 (J.
Haydn String Quartet Op 77, W. A.
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
april
93.
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– izboljšati težave s
presojanjem v novih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladbe št. 7 (A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 8 (J. Haydn String
Quartet Op 0, W. A. Mozart Simfonija
K 16), št. 9 (W. A. Mozart Simfonija K
16, J. Haydn String Quartet Op 0), št.
10 (J. Haydn String Quartet Op 1, W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 11 (W.
A. Mozart Simfonija K 45), št. 12 (W.
A. Mozart Simfonija K 45, A. Vivaldi
Concerto Op 3).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
april
94.
– povečati raven energije
– okrepiti intuicijo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 7 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (W. A. Mozart
Divertimento 8 K 213 Minuet, J.
Haydn String Quartet Op 77), št. 2 (J.
Haydn String Quartet Op 77, W. A.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 7
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
93
Mozart Simfonija K 112), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 112, J. Haydn
String Quartet Op 2), št. 4 (J. Haydn
Trio, W. A. Mozart Simfonija K 76),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 76, J.
Haydn String Quartet Op 20), št. 6 (J.
Haydn String Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – pogovor.
– Sodeluje v pogovoru.
april
95.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
String Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 130), št. 2 (W. A. Mozart
Simfonija K 130, W. A. Mozart
Simfonija K 43), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 43), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 130), št. 6 (W. A. Mozart
Simfonija K 130, A. Corelli Op 6
Allegro, W. A. Mozart Simfonija K
129).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje svojih doživetij.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
april
96.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– zmanjšati napetost v telesu
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
94
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje svojih doživetij.
– Likovno se izrazi.
april
97.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje svojih doživetij.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
april
98.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– zmanjšati napetost v telesu
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje svojih doživetij.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
april – zmanjšati izogibanje – Otvoritveni protokol – ritmično – Ritmično pozdravi in improvizira – pianino
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
95
99. socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – likovno
izražanje svojih doživetij.
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Likovno se izrazi.
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
96
Podrobno načrtovanje glasbenoterapevtskih dejavnosti v maju 2013
Mesečni cilji:
Izboljšati kratkoročen in dolgoročen spomin.
Zmanjšati vznemirjenost pred določenimi dejavnostmi (bazen) in predmeti (DAS masa, plastelin).
Izboljšati pozornost oziroma koncentracijo.
Tabela 12: Glasbenoterapevtske dejavnosti v maju 2013
SREČANJE PROCESNI CILJI DEJAVNOSTI TERAPEVTA DEJAVNOSTI MATEJA PRIPOMOČKI IN
SREDSTVA
OPOMBE bom
vpisovala po vsakem
končanem srečanju
maj
100.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
maj
101.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– pianino
– Orffovi
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
97
– zmanjšati napetost v telesu kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
maj
102.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
maj
103.
– zmanjšati težave pri
ohranjanju prijateljstev
– zmanjšati napetost v telesu
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (W. A. Mozart
Simfonija K 133, W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
98
Simfonija K 97), št. 8 (W. A. Mozart
Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 95), št. 9 (W. A. Mozart
Simfonija K 95, W. A. Mozart
Simfonija K 133), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 124), št. 12 (W. A.
Mozart Simfonija K 124).
– Zaključni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava.
– Ritmično pozdravi.
maj
104.
– zmanjšati izogibanje
socialnim interakcijam
– zvečati samopodobo
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 8 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 130), št. 2 (W. A. Mozart Simfonija
K 130, W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 3 (W. A. Mozart Simfonija K 43),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 129),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 130),
št. 6 (W. A. Mozart Simfonija K 130,
A. Corelli Op 6 Allegro, W. A. Mozart
Simfonija K 129).
– Zaključni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Ritmično pozdravi.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 8
maj
105.
– zmanjšati oklevanje pri
sprejemanju odgovornosti
– zmanjšati težave pri
določanju ciljev in
prednostnih nalog
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladba št. 1 (J. Haydn
String Quartet Op 9, J. Haydn
Simfonija 8), št. 2 (J. Haydn Simfonija
8, W. A. Mozart Simfonija K 74, A.
Corelli Op 6 Allegro), št. 3 (A. Corelli
Op 6 Allegro, J. Haydn String Quartet
Op 9), št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
99
128), št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K
128), št. 6 (J. Haydn Simfonija 9, W.
A. Mozart Simfonija K 128).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Podoživlja poslušano glasbo.
maj
106.
– zmanjšati nagnjenje k
odlašanju nalog,
zavlačevanju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (J. Haydn String
Quartet Op 2, A. Vivaldi Concerto Op
3), št. 8 (A. Vivaldi Concerto Op 3, W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 9 (W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 10 (J.
Haydn String Quartet Op 17, W. A.
Mozart Simfonija K 97), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, J. Haydn string
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
maj
107.
– zmanjšati oklevanje pri
sprejemanju odgovornosti
– zmanjšati težave pri
določanju ciljev in prednostnih
nalog
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 1 (J. Haydn String
Quartet Op 9, J. Haydn Simfonija 8),
št. 2 (J. Haydn Simfonija 8, W. A.
Mozart Simfonija K 74, A. Corelli Op
6 Allegro), št. 3 (A. Corelli Op 6
Allegro, J. Haydn String Quartet Op 9),
št. 4 (W. A. Mozart Simfonija K 128),
št. 5 (W. A. Mozart Simfonija K 128),
št. 6 (J. Haydn Simfonija 9, W. A.
Mozart Simfonija K 128).
– Zaključni protokol – podoživljanje
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
100
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
maj
108.
– zmanjšati nagnjenje k
odlašanju nalog, zavlačevanju
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter –
frekvenčno območje od 4000 do 20000
+ Hz), skladba št. 7 (J. Haydn String
Quartet Op 2, A. Vivaldi Concerto Op
3), št. 8 (A. Vivaldi Concerto Op 3, W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 9 (W.
A. Mozart Simfonija K 134), št. 10 (J.
Haydn String Quartet Op 17, W. A.
Mozart Simfonija K 97), št. 11 (W. A.
Mozart Simfonija K 97, W. A. Mozart
Simfonija K 19), št. 12 (W. A. Mozart
Simfonija K 19, J. Haydn string
Quartet Op 17).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
maj
109.
– zmanjšati oklevanje pri
sprejemanju odgovornosti
– zmanjšati težave pri
določanju ciljev in prednostnih
nalog
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 9 (Visoki spekter),
skladba št. 1 (J. Haydn String Quartet
Op 9, J. Haydn Simfonija 8), št. 2 (J.
Haydn Simfonija 8, W. A. Mozart
Simfonija K 74, A. Corelli Op 6
Allegro), št. 3 (A. Corelli Op 6 Allegro,
J. Haydn String Quartet Op 9), št. 4
(W. A. Mozart Simfonija K 128), št. 5
(W. A. Mozart Simfonija K 128), št. 6
(J. Haydn Simfonija 9, W. A. Mozart
Simfonija K 128).
– Zaključni protokol – podoživljanje
poslušane glasbe z zaprtimi očmi.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Podoživlja poslušano glasbo.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 9
maj
110.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
101
spekter – frekvenčno območje od
4000 do 20000 + Hz), skladbe št. 1
(W. A. Mozart Horn Quintet), št. 2 (A.
Vivaldi Concerto Op 3), št. 3 (W. A.
Mozart Simfonija K 132), št. 4 (W. A.
Mozart Simfonija K 129), št. 5 (W. A.
Mozart Simfonija K 129, J. Haydn
String Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn
String Quartet Op 1, W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – pogovor, objem.
– Sodeluje v pogovoru, objem.
– slušalke
– CD št. 10
maj
111.
– zmanjšati utrujenost ob
koncu pouka
– povečati raven energije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 45a, (J. Haydn
String Quartet Op 54), št. 8 (J. Haydn
String Quartet Op 54, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (A. Vivaldi
Concerto Op 3, W. A. Mozart
Simfonija K 45a), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 20, W. A. Mozart
Simfonija K 96), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 96, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, J. Haydn String
Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – pogovor, objem.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru, objem.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
maj
112.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Horn Quintet), št. 2 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 3 (W. A. Mozart
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
102
Simfonija K 132), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
K 129, J. Haydn String Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – pogovor, objem.
– Sodeluje v pogovoru, objem.
maj
113.
– zmanjšati utrujenost ob
koncu pouka
– povečati raven energije
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 7 (W. A.
Mozart Simfonija K 45a, (J. Haydn
String Quartet Op 54), št. 8 (J. Haydn
String Quartet Op 54, A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 9 (A. Vivaldi
Concerto Op 3, W. A. Mozart
Simfonija K 45a), št. 10 (J. Haydn
String Quartet Op 20, W. A. Mozart
Simfonija K 96), št. 11 (W. A. Mozart
Simfonija K 96, A. Vivaldi Flute
Concerto Op 10), št. 12 (A. Vivaldi
Flute Concerto Op 10, J. Haydn String
Quartet Op 20).
– Zaključni protokol – pogovor, objem.
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– Sodeluje v pogovoru, objem.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
maj
114.
– zmanjšati težave pri
pridobivanju prijateljstev
– izboljšati reagiranje ob
stresnih situacijah
– Otvoritveni protokol – ritmično
izrekanje pozdrava »dober dan, kako si
kaj« in improvizacija z glasbili.
– Poslušanje CD št. 10 (Visoki spekter
– frekvenčno območje od 4000 do
20000 + Hz), skladbe št. 1 (W. A.
Mozart Horn Quintet), št. 2 (A. Vivaldi
Concerto Op 3), št. 3 (W. A. Mozart
Simfonija K 132), št. 4 (W. A. Mozart
Simfonija K 129), št. 5 (W. A. Mozart
Simfonija K 129, J. Haydn String
Quartet Op 77), št. 6 (J. Haydn String
Quartet Op 1, W. A. Mozart Simfonija
– Ritmično pozdravi in improvizira
z glasbili.
– Posluša glasbo preko slušalk.
– pianino
– Orffovi
instrumenti
– glasbeni stolp
– slušalke
– CD št. 10
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
103
K 129, J. Haydn String Quartet Op 1).
– Zaključni protokol – pogovor, objem.
– Sodeluje v pogovoru, objem.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
104
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
Ves čas poteka pomoči z glasbo smo vsa dogajanja, spremembe in dogodke pri Mateju
sistematično beležili s pomočjo anketnih vprašalnikov oziroma opazovalnih listov za starše,
defektologa (zaseda mesto učitelja, naziv še po starem), specialnega pedagoga, fizioterapevta,
delovnega terapevta in logopeda. Opazovalne liste (v prilogah) smo izdelali za dosledno in
natančno zapisovanje konkretnih ciljev in rezultatov poslušanja (koncentracija, pozornost,
spomin, govor, jezik, komunikacija, glas, poslušanje, razpoloženje, vedenje, obvladovanje
čustev, socialno vedenje itd.). Opazovalni listi ponujajo strukturo, znotraj katere lahko
spremljamo spremembe pri poslušalcu na socialno-čustvenem, telesno-motoričnem,
jezikovnem področju in na področju različnih sposobnosti. V dnevnik poslušanja (posnetki:
The Listening Program CD št. 1 do 10) smo zapisovali aktivnosti med poslušanjem.
Rezultatov poslušanja ni mogoče neposredno opazovati. Poslušanje lahko ocenimo samo
posredono preko vrednotenja sorodnih veščin. Tako pridobljene informacije so koristne pri
oceni receptivnih in ekspresivnih sposobnosti poslušanja).
Na skupnih sestankih smo primerjali in analizirali začetno stanje in spremembe, ki smo jih
opazili pri Mateju med potekom in ob zaključku pomoči z glasbo. Datumi, ki so navedeni v
tabelah (tabele 13–19), so datumi, ko smo prejeli zapisnike anketnih vprašalnikov oziroma
opazovalnih in kontrolnih listov poslušanja od staršev, defektologa (zaseda mesto učitelja,
naziv še po starem), specialnega pedagoga, fizioterapevta, delovnega terapevta in logopeda.
Opazovalni listi so bili vsebinsko sestavljeni tako, da bi ugotovili, ali uporaba metode TLP pri
pomoči z glasbo pomaga otrokom z MAS in ZDMR diagnozo pri premagovanju strahu pred
nekaterimi dejavnostmi (plavanje v bazenu) in predmeti (plastelin, mavec, glina, DAS masa
…), ali je povezana z razvojem komunikacijskih sposobnosti (asertivnost, responzivnost) in
ali izboljša otrokovo pozornost.
4.1 Rezultati, zbrani s pomočjo dnevnika izvajanja pomoči z glasbo
Dnevnik izvajanja pomoči z glasbo smo dnevno vodili. Za pridobivanje rezultatov in
spremljanje glasbenoterapevtskega dela je bilo pomembno vsakodnevno pisanje dnevnika, v
katerem smo dokumentirali in razjasnili posamezne faze v raziskovanju. Vsak zapis ima
datum in kraj dogajanja. V dnevnik smo poleg dogajanj vpisovali tudi občutja, razmišljanja,
slutnje, razlage itd. in vanj nalepili tudi pomembnejše dokumente (posamezne fotografije,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
105
zapisnike, izdelke itd.). Uporabljali smo najrazličnejše metode zbiranja empiričnega gradiva
(kvalitativne in kvantitativne): metode opazovanja, spraševanja, razgovora, neposrednega
opazovanja in izkoriščanja dokumentarnih virov. Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki smo jih
v času pomoči z glasbo opazili in zabeležili, smo zbrali v tabeli 13.
Tabela 13: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz dnevnika terapevtskih tretmajev
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Nismo zaznali vidnih
sprememb.
– Nismo zaznali vidnih
sprememb.
– Nismo zaznali vidnih
sprememb.
24.
februar
2013
– Nismo zaznali vidnih
sprememb.
– Nismo zaznali vidnih
sprememb.
– Lažje se je osredotočil
ob poslušanju glasbe.
10. april
2013
– Z manjšim strahom je
v roke prijel plastelin, še
vedno pa je imel bojazen
pred bazenom.
– Nekoliko je izboljšal
komunikacijo z
odraslimi, pogosto smo z
njim lahko vzpostavili
očesni kontakt.
– Osredotočen je bil na
poslušanje glasbe in na
verbalna navodila.
31. maj – Z manjšim strahom je – Izboljšal je – Lažje se je osredotočil
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
106
2013 v roke prijel plastelin in
DAS maso.
komunikacijo z
odraslimi, očesnega
kontakta je bilo vedno
več.
ob poslušanju glasbe,
pokazal je več
pripravljenosti za delo.
Legenda:
bojazen pred določenimi dejavnostmi,predmeti in snovmi – strah pred terapijo v
bazenu (voda, zaprt prostor) ter bojazen prijeti v roke nekatere snovi (DAS masa,
plastelin, mavec, fimo masa, slano testo)
komunikacijske sposobnosti – očesni kontakt, sprejemanje verbalnih navodil,
sposobnost komunikacije z odraslimi in s sovrstniki, sposobnost širjenja besednega
zaklada, sposobnost glasnega branja, slušna pozornost
usmerjena pozornost – vztrajanje in zanimanje za pisanje, branje, risanje, pozorno
poslušanje glasbe, osredotočenje na hojo in tek, orientacijo v prostoru
Iz povzetka vsebine dnevnika v tabeli 13 vidimo, da je deček na spoznavnih srečanjih oktobra
2013 kazal precejšnjo radovednost in pripravljenost za sodelovanje. Novembra 2012 smo
opazili, da je bila pri dečku ves čas prisotna želja po komuniciranju. Matej je namreč med
poslušanjem ves čas želel govoriti z raziskovalko. Ker smo želeli, da zbrano posluša, smo ga
verbalno usmerjali in motivirali za poslušanje. To je bilo težko, saj je neprenehoma postavljal
različna vprašanja, ki so od terapevta terjala odgovor. Šele ob koncu novembra 2013 je
doumel, da med poslušanjem ne govorimo. V začetku decembra smo opazili, da je med
poslušanjem večkrat govoril sam s seboj, tolkel z nogami ob tla, krilil z rokami, se gugal na
stolu ali na tleh, drgetal z zobmi, ponavljal besedne fraze iz knjig ali risank, pogosto si je
grizel nohte. Šele ob koncu poslušanja prvega sklopa (februar 2013), smo večkrat opazili, da
je med poslušanjem zaprl oči, se poigraval z manjšo igračo in ob tem povedal, da mu je ta
glasba všeč. Vprašanja je terapevtu postavljal redkeje. Čas njegove usmerjene pozornosti se je
podaljšal, dalj časa se je lahko posvetil poslušanju glasbe. V začetku aprila 2013 je Matej
večkrat prijel v roke škatlico s plastelinom, ni pa prijel plastelina. Če smo mi prijeli plastelin,
se je od nas oddaljil, razburil in ustrašil. Plastelin je po vsakodnevnem poskušanju uspel
prijeti v roke v začetku maja, konec maja 2013 pa se je zgodilo, da je prvič sam vprašal po
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
107
plastelinu in se z njim igral. Konec maja 2013 smo opazili, da pogosteje in za dalj časa
pogleda sogovornika v oči, sposoben je torej vzpostaviti tudi vidno komunikacijo, česar v
začetku pomoči z glasbo ni bil sposoben.
4.2 Rezultati, zbrani iz odgovorov staršev na anketna vprašanja
Iz odgovorov na anketni vprašalnik (v prilogi) in z razgovori s starši smo pridobili podatke o
rezultatih glasbenoterapevtskih srečanj Mateja v domačem okolju. S starši smo se prvič
srečali v povezavi s pomočjo z glasbo septembra 2012, da smo jim predstavili raziskovalno
nalogo in pridobili dovoljenja za raziskovanje. Prosili smo jih za aktivno sodelovanje pri
pomoči z glasbo. Kontakti s starši so bili pogosti, poglobljeno pa smo o pomoči z glasbo
govorili na skupnih sestankih oktobra in decembra 2012 ter februarja, aprila in maja 2013.
Poleg tega smo s starši komunicirali tudi preko telefona in elektronske pošte.
Tabela 14: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za starše
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Niso zaznali vidnih
sprememb.
– Niso zaznali vidnih
sprememb.
– Niso zaznali nobenih
sprememb.
24.
februar
– Starši so občasno
zaznali bolj umirjeno
– Niso zaznali nobenih
sprememb.
– Nekajkrat se mu je
uspelo osredotočiti na
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
108
2013 reagiranje ob stresnih
situacijah.
verbalna navodila.
10. april
2013
– Bolj umirjeno
reagiranje ob stresnih
situacijah in manjša
telesna napetost.
– Z manjšim strahom je
v roke prijel plastelin.
– Niso zaznali nobenih
sprememb.
– Večkrat se mu je uspelo
osredotočiti na verbalna
navodila.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
– Izboljšal je očesni
kontakt.
31. maj
2013
– Bolj umirjeno
reagiranje ob večini
stresnih situacijah.
– Zmanjšana telesna
napetost.
– Niso zaznali nobenih
sprememb.
– Večkrat se mu je uspelo
osredotočiti na verbalna
navodila.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
– Izboljšal je očesni
kontakt.
Iz odgovorov na anketni vprašalnik in iz razgovorov s starši je razvidno, da so prve vidne
spremembe opazili februarja 2013, ko je potekala pomoč z glasbo že tri mesece. To se je
najprej izražalo z nekoliko večjo sproščenostjo otroka ob raznih novicah (npr. da bodo šli na
izlet), spremembah oz. stresnih situacijah. Na splošno se je Matej manj vznemirjal in ni imel
več tolikšne količine vprašanj za vsako stvar. Konec marca 2013 je postal samostojnejši pri
oblačenju, slačenju in obuvanju. Maja 2013 je na področju komuniciranja le občasno zmogel
ločiti med domišljijo in realnostjo. Njegova komunikacija z ljudmi je postala bolj prisrčna in
neagresivna, vendar je ostala naivna. Pozornost je bila ob koncu poslušanja (maj 2013) bolj
osredotočena na dejanje, izboljšala sta se slušna pozornost in očesni kontakt.
4.3 Rezultati, zbrani iz odgovorov defektologa (zaseda mesto učitelja, naziv še
po starem) na anketna vprašanja
Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki jih je v času pomoči z glasbo opazil in zabeležil
defektolog, smo zbrali v tabeli 15. Z defektologom smo se tedensko sestajali v CIRIUS-u,
poleg tega pa smo komunicirali tudi preko elektronske pošte. Poglobljene razgovore z analizo
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
109
pomoči z glasbo smo imeli na skupnih sestankih vseh sodelujočih v raziskavi, takrat nam je
oddajal anketne liste (oktober in december 2012, februar, april in maj 2013).
Tabela 15: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za
defektologa
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
24.
februar
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
10. april
2013
– Občasno je zaznal bolj
umirjeno reagiranje ob
stresnih situacijah.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Večkrat se mu je uspelo
osredotočiti na verbalna
navodila.
31. maj
2013
– Občasno je zaznal bolj
umirjeno reagiranje ob
stresnih situacijah.
– Nekoliko je izboljšal
komunikacijo z
odraslimi.
– Večkrat se mu je uspelo
osredotočiti na verbalna
navodila.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
110
Defektolog je prve vidne spremembe zaznal med drugim ciklusom poslušanja po TLP metodi.
Aprila 2013 je občasno zaznal bolj umirjeno reagiranje ob delu z glino, DAS maso in
mavcem. Sredi maja 2013 je prvič opazil, da je Matej začel samoiniciativno pozdravljati, ko
je vstopil v prostor. Pogosteje je komuniciral z njim, čeprav je ponavljal določene fraze iz
filmov in risank. Zmanjšale so se tudi težave s poslušanjem verbalnih navodil. Matej je
izboljšal pozornost, ki je bila pred tem pod močnim vplivom zunanjih dražljajev.
4.4 Rezultati, zbrani iz odgovorov specialnega pedagoga na anketna
vprašanja
Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki jih je v času pomoči z glasbo opazil in zabeležil specialni
pedagog, smo zbrali v tabeli 16. S specialnim pedagogom smo se dnevno srečevali v CIRIUS-
u in si izmenjali mnenja o Matejevem stanju. Poglobljene razgovore z analizo pomoči z
glasbo smo imeli na skupnih sestankih vseh sodelujočih v raziskavi, takrat nam je oddajal
anketne liste (oktober in december 2012, februar, april in maj 2013).
Tabela 16: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za
specialnega pedagoga
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
111
13.
december
2012
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
24.
februar
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Nekajkrat se mu je
uspelo osredotočiti na
verbalna navodila.
10. april
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Nekajkrat se mu je
uspelo osredotočiti na
verbalna navodila.
31. maj
2013
– Občasno je zaznal bolj
umirjeno reagiranje ob
stresnih situacijah.
– Nekoliko je izboljšal
komunikacijo z
odraslimi, opazen očesni
kontakt.
– Večkrat se mu je uspelo
osredotočiti na verbalna
navodila.
Specialni pedagog je prve vidne spremembe opazil šele ob koncu poslušanja prvega sklopa, to
je februarja 2013. Takrat se je Mateju uspelo večkrat osredotočiti na verbalna navodila (npr.
pojdi si umit roke). To se je do konca poslušanja drugega sklopa (april, maj 2013) še
izboljšalo. Matej je bil sposoben po navodilih prijeti določen material v roke in ga držati,
delati z njim pa ni začel. Dajal je vtis, da ne ve, kaj početi. Ob stresnih situacijah je le občasno
umirjeno odreagiral, sicer je imel ob nenadnih spremembah mnogo vprašanj, ki so ga begala.
Ob koncu glasbene terapije je specialni pedagog zabeležil izboljšanje v komunikaciji z
odraslimi. To je Matej pokazal z vljudnim pozdravom, ko je prišel v prostor, ter tako, da ni
takoj postavljal vprašanj in ni začel papagajsko ponavljati določenih fraz. Večkrat je z ljudmi
vzpostavil daljši očesni kontakt in sprejel dotik.
4.5 Rezultati, zbrani iz odgovorov fizioterapevta na anketna vprašanja
Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki jih je v času pomoči z glasbo opazil in zabeležil
fizioterapevt, smo zbrali v tabeli 17. S fizipoterapevtom smo se tedensko srečevali in si
izmenjali mnenja o Matejevem delu. Poleg tega pa smo imeli poglobljene razgovore z analizo
pomoči z glasbo na skupnih sestankih vseh sodelujočih v raziskavi, takrat nam je oddajal
anketne liste (oktober in december 2012, februar, april in maj 2013).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
112
Tabela 17: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za
fizioterapevta
mesec bojazen pred določenimi
dejavnostmi, predmeti in
snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga je
strah hrupa v bazenu. To
izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS masa,
plastelin, fimo masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev
s sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
24.
februar
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
10. april
2013
– Občasno je zaznal bolj
umirjeno reagiranje ob
prihodu na terapijo v
bazenu.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
31. maj
2013
– Občasno je zaznal bolj
umirjeno reagiranje ob
prihodu na terapijo v
bazenu.
– Nekoliko je izboljšal
očesni kontakt.
– Izboljšal je slušno
pozornost, opazna je
vizualna pozornost.
Iz anketnega vprašalnika za fizioterapevta lahko razberemo, da je na področju bojazni pred
določenimi dejavnostmi in predmeti le občasno opazil manjše spremembe. Te je fizioterapevt
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
113
zabeležil aprila in maja 2013. Aktivnosti v bazenu so za Mateja še vedno velik obremenjujoč
dejavnik. Ob dnevih, ko je imel dejavnosti v bazenu, je še vedno pogosto govoril o tem, se
tresel, skoraj jokal in se fizično branil odhoda. Od aprila 2013 dalje pa je bilo pri Mateju
zaznati občutno izboljšanje slušne in vizualne pozornosti, kar se je izkazalo pri poslušanju
navodil. Matej je bil sposoben dalj časa gledati fizioterapevta in posledično ponoviti vaje za
njim.
4.6 Rezultati, zbrani iz odgovorov delovnega terapevta na anketna vprašanja
Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki jih je v času pomoči z glasbo opazil in zabeležil delovni
terapevt, smo zbrali v tabeli 18. S delovnim terapevtom smo bili v stalnem kontaktu in si
izmenjevali mnenja o Matejevem delu. Poglobljene razgovore z analizo pomoči z glasbo smo
imeli na skupnih sestankih vseh sodelujočih v raziskavi, takrat nam je oddajal anketne liste
(oktober in december 2012, februar, april in maj 2013).
Tabela 18: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za
delovnega terapevta
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
24. – Ni zaznal vidnih – Ni zaznal nobenih – Ni zaznal nobenih
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
114
februar
2013
sprememb. sprememb. sprememb.
10. april
2013
– Zaznal je bolj umirjeno
reagiranje ob stresnih
situacijah, z manjšim
strahom je v roke prijel
plastelin.
– Opazen očesni kontakt. – Izboljšal je slušno
pozornost.
31. maj
2013
– Zaznal bolj umirjeno
reagiranje ob stresnih
situacijah, z manjšim
strahom je v roke prijel
plastelin in glino.
– Nekoliko izboljšal
komunikacijo z
odraslimi, opazen očesni
kontakt.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
Iz poročila delovnega terapevta lahko zaznamo prve vidnejše spremembe v aprilu 2013, ko je
bil Matej v drugem sklopu poslušanja glasbe. Matej je pri razvijanju senzorike in opravljanju
dnevnih aktivnosti postal samostojnejši. Z izboljšanjem slušne pozornosti je postal lažje
vodljiv pri samostojnem slačenju, oblačenju in umivanju rok. S pomočjo delovnega terapevta
je odpenjal in zapenjal gumbe, zadrge, začel je pretikati vezalke. Z vzpostavitvijo boljše
očesne komunikacije (april, maj 2013) se je naučil mečkati, upogibati in trgati papir. Marca
2013 je bilo pogosteje zaznati bolj umirjeno reagiranje pri prilagajanju na vodo v bazenu in na
področju transverzalne rotacije. V skupini je začel lepše sodelovati, če je imel ob sebi sošolce,
ki jih je pozorno opazoval in oponašal.
4.7 Rezultati, zbrani iz odgovorov logopeda na anketna vprašanja
Povzetek dogajanj in ugotovitev, ki jih je v času pomoči z glasbo opazil in zabeležil logoped,
smo zbrali v tabeli 19. Z logopedom smo se tedensko sestajali v CIRIUS-u, poleg tega pa smo
z njim komunicirali tudi preko telefona in elektronske pošte. Poglobljene razgovore z analizo
pomoči z glasbo smo imeli na skupnih sestankih vseh sodelujočih v raziskavi, takrat nam je
oddajal anketne liste (oktober in december 2012, februar, april in maj 2013).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
115
Tabela 19: Rezultati in komentarji ter analize, zbrani iz anketnega vprašalnika za
logopeda
mesec bojazen pred
določenimi
dejavnostmi, predmeti
in snovmi
komunikacijske
sposobnosti
usmerjena pozornost
8.
oktober
2012
– Noče v bazen, ker ga
je strah hrupa v bazenu.
To izraža z nemirom in
zbeganostjo.
– Z odklanjanjem in
nemirom kaže strah pred
snovmi, kot so DAS
masa, plastelin, fimo
masa …
– Težave pri
pridobivanju in
ohranjanju prijateljstev s
sovrstniki.
– Težave pri
komuniciranju z
odraslimi.
– Ni pozoren pri
sprejemanju verbalnih
navodil.
– Očesnega kontakta
skorajda nima.
– Pozornost pri pisanju je
zelo minimalna.
13.
december
2012
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
– Ni zaznal nobenih
sprememb.
24.
februar
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb, nekajkrat se
je deček dotaknil
določenih predmetov in
snovi.
– Opazen očesni kontakt. – Ni zaznal nobenih
sprememb.
10. april
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Pogostejši očesni
kontakt.
– Rad in dalj časa se je
pogovarjal.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
116
31. maj
2013
– Ni zaznal vidnih
sprememb.
– Pogostejši očesni
kontakt.
– Rad in dalj časa se je
pogovarjal.
– Izboljšal je slušno
pozornost.
Logoped je bil osredotočen bolj na komunikacijske sposobnosti in na usmerjeno pozornost
Mateja pri govoru, pisanju in izvajanju grafomotoričnih vaj. Matej namreč zelo rad govori,
uporablja veliko vljudnostnih izrazov in stalno menjuje temo pogovora. Pogosto ponavlja
besedne zveze, ki niso v skladu s situacijo. Do februarja 2013 je Matej v medosebnem
kontaktu z logopedom pogosto umikal roki. Prav tako se je izmikal dotikanju določenih
predmetov in stvari. Marca 2013 je bilo nekajkrat zaznati, da se je bil sposoben dotakniti
nekaterih snovi, vendar pa do konca terapevtskih srečanj ni bilo vidnejših sprememb.
Minimalno izboljšanje očesnega kontakta se je izkazalo februarja 2013. Maja 2013 je logoped
opazil, da ga Matej pogosteje in za dalj časa gleda v oči, da je uspešnejši pri izvajanju
govornih vaj (uspešno uporablja glas r) in ima boljšo slušno pozornost (prisluhne daljšim
zgodbicam, zna odgovoriti na vprašanja in se identificirati z junaki iz zgodbice).
4.8 Povzetek ugovitev vseh sodelujočih v raziskavi
Ves čas poteka raziskave o povezanosti sistematično načrtovanega poslušanja izbranega
glasbenega programa z motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem
razvoju so spremembe pri Mateju spremljali, zapisovali, o njih poročali na skupnih srečanjih,
jih komentirali in analizirali strokovni sodelavci v CIRIUS-u Vipava in Matejevi starši.
Ugotovitve so si med seboj zelo podobne, saj so strokovni delavci kot tudi Matejevi starši
imeli enak anketni vprašalnik, vsak pa je Mateja opazoval s svojega področja. Vsebino in
ugotovitve njihovih poročil ter naših opazovanj, pogovorov, dnevniških zapisov ter drugih
virov smo strnili v kratek povzetek.
Prvo raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri metoda TLP pripomore k zmanjšanju
bojazni pred določenimi dejavnostmi, predmeti in snovmi pri otroku z zmerno motnjo
v duševnem razvoju in z motnjami avtističnega spektra?
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
117
Prve spremembe so bile opazne ob koncu poslušanja prvega sklopa, to je od februarja 2013 do
konca maja 2013. V tem obdobju je Matej zmogel prijeti v svoje roke plastelin, umirjeno je
znal odreagirati ob delu z glino, DAS maso ali mavcem. Uspelo mu je tudi umirjeno sprejeti
vadbo v bazenu.
Drugo raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri metoda TLP prispeva k boljši
komunikaciji otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju in z motnjami avtističnega
spektra?
Spremembe v komunikacijskih sposobnostih so bile bolj opazne proti koncu poslušanja
drugega sklopa. Starši so navedli, da je Matejeva komunikacija postala bolj prisrčna in
neagresivna. Pogosteje je sogovornika pogledal v oči in pogled je nekaj časa zadržal. Poleg
tega se je zmogel sogovorniku približati, se ga dotakniti in se obračati k njemu. Začel je
samoiniciativno pozdravljati, ko je vstopil v prostor. Pogosto je pri komuniciranju uporabljal
določene besedne fraze iz filmov, reklam in risank. Med samim izvajanjem pomoči z glasbo
oz. poslušanjem glasbe ni več govoril, ampak se je predal glasbi. Izboljšalo se je izvajanje
govornih vaj pri logopedu.
Tretje raziskovalno vprašanje: V kolikšni meri je metoda TLP uspešna pri
izboljšanju pozornosti otroka z zmerno motnjo v duševnem razvoju in z motnjami
avtističnega spektra?
Februarja 2013 smo opazili, da se je Matej lažje osredotočil na poslušanje glasbe. Med
poslušanjem je manj govoril, kazal je predanost glasbi. Staršem se zdi, da se Matej lažje in za
dalj časa osredotoči na dejanja (npr. vožnja s kolesom), da jih bolj pozorno posluša in z njimi
med pogovorom pogosteje vzpostavlja očesni kontakt. Tudi defektolog je zaznal zmanjšanje
težav pri poslušanju verbalnih navodil. Poudaril je izboljšanje pozornosti, ki je bila pred tem
pogosto motena z zunanjimi dražljaji. Fizioterapevt in delovni terapevt sta opazila izboljšanje
aprila 2013, in sicer na področju slušne in vizualne pozornosti. Logoped je zabeležil
uspešnejše izvajanje govornih vaj v maju 2013. Ta uspeh lahko pripišemo večji slušni
pozornosti. Matej se je bil sposoben osredotočiti na določeno stvar ali dogajanje za več časa.
Poleg poslušanja glasbe se je Matej večkrat lahko osredotočil na delo pri likovni umetnosti in
pri športu.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
118
5 SKLEPNE MISLI
Kvaliteta življenja otrok s posebnimi potrebami in težavami ter razvojnimi primanjkljaji je
pomembno povezana z njihovimi psihosocialnimi sposobnostmi ter psihičnimi in fizičnimi
možnostmi za uspešno opravljanje zaupanega jim dela in nalog. Glede na diagnozo,
anamnezo in sindrome otroka, mora terapevt poiskati ustrezne oblike, vsebine in metode
pomoči, da take otroke v največji možni meri usposobi za čim bolj kvalitetno in samostojno
življenje v družbi. Izkušnje in rezultati raziskav s področja pomoči z umetnostjo ugotavljajo,
da glasba v vseh svojih pojavnih oblikah pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj in na
odpravljanje različnih psihičnih in fizičnih razvojnih primanjkljajev in težav. Dosedanje
raziskave s področja pomoči z glasbo, ki so proučevale uspešnost različnih metod in strategij
pomoči otrokom s posebnimi potrebami in težavami, smo predstavili v teoretičnih izhodiščih,
nismo pa zasledili raziskave, ki bi pri nas poučevala uspešnost pomoči z glasbo pri otrocih z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju po metodi TLP.
Program poslušanja-The Listening Program so konec prejšnjega stoletja izdelali
interdisciplinarni strokovnjaki (zdravniki, terapevti, glasbeniki, akustiki) na temelju rezultatov
raziskav, ki so potrdile stimulativne učinke različnih frekvenčnih zvočnih območij na
centralni živčni sistem, zlasti na predel korteksa in na uravnovešanje zavestnih dejavnosti, kot
so motorične sposobnosti, spomin, koncentracija, obnašanje v okolju ter razvoj psihosocialnih
sposobnosti. Z raziskavami so ugotovili, da zvočne frekvence med 16 in 750 Hz stimulirajo
možganske centre za telesno področje, za področje govora in jezika frekvence med 500 in
4000 Hz in za področje kreativnosti frekvence med 4000 in 20000 Hz.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti uspešnost metode TLP pri odpravljanju ali lajšanju
sindromov avtističnega spektra in zmernih motenj v duševnem razvoju. Učinke pomoči z
glasbo po metodi TLP smo sistematično preučevali s kvalitativno raziskovalno metodo študija
primera in ugotovili, da sistematično načrtovano poslušanje izbranega glasbenega programa
lajša, izboljšuje ali odpravlja bojazni pred nekaterimi dejavnostmi in snovmi, pomembno
prispeva k razvoju komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti pozornosti.
Na osnovi podatkov o poteku pomoči z glasbo in njenih učinkih, ki smo jih zbrali s pomočjo
različnih metod in tehnik, značilnih za empirično analitično raziskovanje, kot so metode
opazovanja, spraševanja in izkoriščanja dokumentarnih virov (dnevnik o poteku pomoči z
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
119
glasbo, fotografski, avdio in video posnetki in drugi izdelki), ugotavljamo, da so spremembe
pri klientu potekale počasi in po majhnih korakih. Prve spremembe s področja preučevanih
raziskovalnih vprašanj smo pri Mateju opazili šele po nekaj mesecih intenzivne pomoči z
glasbo.
Za ugotavljanje razlik in sprememb v osebnostnih lastnostih pri Mateju v času trajanja
pomoči z glasbo moramo poznati težave, ki jih je imel Matej pred začetkom pomoči z glasbo.
Matej se je bal nekaterih dejavnosti, kot je kopanje v bazenu, kjer ga je najbolj motilo
močenje glave, poleg tega pa tudi zaprt prostor in hrup. Bal se je nekaterih gnetljivih snovi,
kot so DAS masa, plastelin, ilovica.
V socialno okolje se je težko vključeval in z njim komuniciral, ni imel razvitih psihosocialnih
sposobnosti. Imel je velike težave pri pridobivanju in ohranjanju prijateljstev. Tudi v
komunikaciji z odraslimi je imel težave. Njegove reakcije ob stresnih situacijah so bile zelo
nepredvidljive, včasih agresivne.
Pri dejavnostih je vztrajal le kratek čas, hitro jih je menjaval. Za delo je potreboval stalne
spodbude, dodatna navodila, ponavljanja in pojasnjevanja. Njegova pozornost je bila
kratkotrajna.
Imel je težave z orientacijo v prostoru (npr.: če je moral v CIRIUS-u sam k logopedu, se je
izgubil). Večkrat je zamenjal levo in desno stran. Težave je imel tudi pri razumevanju pojmov
zgoraj, spodaj, na sredini itd.
Že med izvajanjem pomoči z glasbo smo opazili pozitivne spremembe na vseh preučevanih
področjih. Menimo, da je bila najpomembnejša sprememba, ki je pomembno vplivala na
pozitivne spremembe tudi na drugih področjih, podaljšanje časa usmerjene pozornosti
oziroma vztrajanja pri dejavnosti. V začetku pomoči z glasbo je Matej težko dalj časa vztrajal
pri poslušanju. Potreboval je mnogo spodbud in motivacije. Ker je pri metodi TLP
pomembnejše, da glasbo poslušamo (s slušalkami), kot kaj slišimo, smo morali uporabiti pri
Mateju tudi neglasbena motivacijska sredstva.
Po dveh mesecih je lažje vztrajal pri poslušanju programa brez dodatne motivacije. Februarja
je že sam izrazil željo po poslušanju. To je pomenilo velik napredek v razvoju sposobnosti
usmerjene pozornosti. Ta sprememba je spodbudila tudi spremembe pri drugih dejavnostih.
Specialni pedagog je februarja opazil, da se je Mateju uspelo osredotočiti na verbalna
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
120
navodila, ki jih je pri delu tudi upošteval. Izboljšala se mu je slušna pozornost in s tem tudi
pripravljenost za delo, kar pomeni napredek v razvoju sposobnosti receptivnega poslušanja.
Matej je napredoval tudi v besedni in nebesedni komunikaciji. V začetku je bila komunikacija
z njim težka. Potreboval je dalj časa, da je nekoga sprejel. Napredek smo opazili šele maja.
Izboljšale so se mu komunikacijske sposobnosti z odraslimi, manj pa z vrstniki, zato ima
Matej težave pri pridobivanju prijateljev in ohranjanju prijateljskih vezi.
Izboljšal se je očesni kontakt, ki ga v začetku srečanj nismo zaznali. Opazili smo, da
pogosteje in več časa gleda sogovornika v oči.
Logopedinja je opazila pomembno izboljšanje pozornosti pri glasnem branju, kar se je
odražalo v glasnejši in jasnejši izgovorjavi. Pozornost pri glasnem branju je tesno povezana z
izboljšanjem vizualne pozornosti in razumevanju besedila.
Delno je bil omiljen ali odpravljen strah pred nekaterimi snovmi in dejavnostmi. Ves čas
pomoči z glasbo je Matej ponavljal, da si želi v bazen, a je hkrati govoril, da se bazena boji.
Spremembe v intenzivnosti strahu pred bazenom smo opazili februarja, ko se je manj burno
odzival na odhod v bazen. Aprila je že umirjeno sprejemal kopanje v bazenu.
Tudi strah pred gnetljivimi snovmi je premagal. Aprila je v roke večkrat prijel škatlico s
plastelinom, maja pa je prvič sam prosil za plastelin in se z njim tudi igral, prijel je tudi
ilovico in DAS maso.
Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da metoda TLP pomembno vpliva na
izboljšanje psihičnih in fizičnih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami in težavami. Spekter
učinkov različnih frekvenčnih zvočnih območij na delovanje možganov je namreč zelo širok,
zato priporočamo uvajanje metode TLP v prakso pomoči z glasbo otrokom z motnjami
avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.
Praktično uvajanje metode TLP v procese pomoči z glasbo je podrobno opisano v Časovnem
načrtu in v Podrobnem načrtovanju glasbenoterapevtskih dejavnosti po mesecih v našem
specialističnem delu.
Naša raziskava je bila namenjena le preučevanju učinkov zvočnih frekvenc pri lajšanju ali
odpravljanju bojazni pred nekaterimi dejavnostmi in snovmi, njihovega prispevka k razvoju
komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti pozornosti. V ta namen so bila izoblikovana tudi
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
121
anketna vprašanja na opazovalnih listih. V navodilih za uspešnost uporabe TLP pri pomoči z
glasbo je poudarjena pomembnost strogega upoštevanja navodil za izvajanje TLP, še prav
posebno pri upoštevanju navodil za časovno in programsko izvajanje zaporedja poslušanja,
zato je tudi organizirano posebno izobraževanje za izvajanje TLP. Po izobraževanju sledi še
preverjanje znanja; po uspešnem preverjanju dobi kandidat certifikat s katerim ima dovoljenje
uporabljati TLP metodo.
Ne v navodilih in ne v procesu izobraževanja ne omenjajo pomembnosti pozornega in
zbranega poslušanja glasbe. V navodilih celo svetujejo, da otroke, ki niso sposobni mirnega
poslušanja glasbe, zaposlimo z drugimi dejavnostmi. Poudarjajo le, da so za izboljšanje stanj
pomembne le zvočne frekvence, ki stimulirajo delovanje in povezavo različnih centrov v
možganih.
S povezovanjem izsledkov dosedanjih raziskav, ki smo jih navajali v teoretičnih izhodiščih in
ugotovitvami naše raziskave menimo, da otroku z motnjami avtističnega spektra in z
zmernimi motnjami v duševnem razvoju niso pomagale lajšati ali odpravljati težav le različna
frekvenčna zvočna območja, ampak tudi učinkovanje samega izbora skladb v TLP (Mozart)
na poslušalca z uporabo različnih kombinacij glasbenih elementov (ritem, melodija,
harmonija, dinamika, agogika, tempo, barva zvoka) in glasbene dejavnosti, ki smo jih poleg
TLP izvajali na srečanjih pomoči z glasbo (petje pesmi, ritmične in melodične improvizacije,
gibanje ob glasbi, …).
Čeprav tega nismo ugotavljali Slosar (2011) navaja:
različne barve zvoka lahko pomirjajo ali vznemirjajo,
tišina vpliva na spomin in gradi prijeten občutek pričakovanja,
tiho izvajanje ustvarja varno in intimno razpoloženje,
glasno izvajanje sprošča fizične napetosti, krepi samozavest in notranjo moč,
enakomeren tempo pomirja, accelerando nas fizično vznemiri, ritardando umirja
(usklajevanje tempa glasbe s klientovim razpoloženjem onemogoči ali blaži delovanje
nekaterih motenj),
ritmične aktivnosti (trkanje s prsti po mizi ali ploskanje) sproščajo napetosti,
različni ritmi sprožajo različne čustvene odzive,
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
122
enakomerni, ponavljajoči se ritmi učinkujejo hipnotično kot uspavanke,
sinkopirani ritmi vznemirjajo,
melodije pri dvigovanju ustvarjajo napetost, pri padanju sproščajo,
tonalna harmonična zaporedja akordov pomirjajo, motivirajo in vzbujajo prijetna in
pozitivna čustva, nenadne disharmonične sekvence pa neprijetno presenetijo in
razburjajo itd. (Slosar, 2011).
Različne kombinacije in uporaba vseh glasbenih elementov pri pomoči z glasbo omogoča
otroku sporočanje in sprejemanje najrazličnejših odtenkov čustvenih stanj in razpoloženj.
Čustva pa so najmočnejše motivacijsko sredstvo, ki presegajo razum ter usmerjajo človekove
dejavnosti in ravnanja ter omogočajo spremembe na psihičnem in fizičnem področju
osebnosti (Slosar, 2011).
Glasba je kot psihološki in fiziološki fenomen v vseh pojavnih oblikah učinkovito sredstvo
pomoči otrokom z različnimi psihičnimi in fizičnimi težavami. Z različnimi
glasbenoterapevtskimi metodami in oblikami ter ustreznimi glasbenimi dejavnostmi in
izbranim glasbenim programom otroku pomagamo premagovati ali celo zdraviti različne
psihične in telesne težave ali vzdrževati otrokova psihična in fizična stanja in njegovo počutje.
Menimo, da bodo izsledki naše raziskave spodbudili uporabo metode TLP v kombinaciji z
drugimi metodami pri pomoči z glasbo otrokom s posebnimi potrebami ali težavami. Ali jo
bodo uporabili kot glavno ali vzporedno metodo, je odvisno od otrokovih potreb in težav.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
123
6 VIRI
1. Altherr, J. E., Bermond, J. L., Chairopoulos, P., Delpas, C., Denhez, F., Drault, C.
(2010). Enciklopedija alternativne medicine: praktični vodnik za dopolnilno
zdravljenje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
2. Boxill, H. E. (1989). Music Therapy for Living: The Principle of Normalization
Embodied in Music Therapy. Missouri: MMB Music, Inc.
3. Boxill, H. E. (1985). Music Therapy for Developmentally Disabled. Texas: PRO-ED,
inc.
4. Brecelj Kobe, M. (2006). Aspergerjev sindrom. Izbrana poglavja iz pediatrije.
Ljubljana: Medicinska fakulteta v Ljubljani.
5. Bruscia, E. K. (1987). Improvisational models of music therapy. Charles c Thomas:
U.S.A. Publisher.
6. Bruscia, E. K. (1992). Case Studies in Music Therapy. Barcelona Publishers.
7. Bruscia, E. K. (1998). Defining Music Therapy. Gilsum: Barcelona Publishers.
8. Bunt, L. (1984). Research in Music Therapy in Great Britian: Outcome Research with
Handicapped Children. British Journal of Mucic therapy, vol. 15, no. 3, pp. 2–8.
9. Bunt, L. (1994). An Art beyond Words. London and New York: Routledge.
10. Bunt, L. (1997). Clinical and Therapeutic Uses of Music. V Hargreaves, D. J. and
North, A. C. (eds), The Social Psychology of Music. Oxford: Oxford University Press.
11. Caf, B. (1994). Vpliv gibalnega izražanja in ustvarjanja na hipoaktivne otroke v
osnovni šoli. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
12. Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja
s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tangram.
13. Celarec, V. (1992). Aktivna muzikoterapija kot oblika skupinske terapije. Zdrav Obzor
1992; 26: 33–41.
14. Darnley-Smith, R., Patey, M. H. (2003) . Music Therapy. London: Publications Sage.
15. Doman, G. A. (2006). The Listening Program /Level one kit, guidebook/. ABT –
Advanced Brain Technologies, LLC
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
124
16. Emmons, P. G., Anderson, L. M. (2005). Understanding sensory disfunction: learning,
development and sensory dysfunction in autism spectrum disorders, ADHD, learning
disabilities and bipolar. London: Jessica Kingsley Publisher.
17. Jones, P. (2005). The Art Therapies. A revolution in healthcare. New York: Brunner-
Routledge.
18. Jurišič, B. D. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in
šport.
19. Kaplan, P. M., Sadock, V. A. (1998). Biological therapies. In: Synopsis of psychiatry.
8th ed. Baltimore: Williams & Wilkins
20. Kenny, C. B. (1995). Listening, Playing and Creating. New York: State University.
21. Kesič Dimic, K. (2010). Vsi učenci so lahko uspešni. Napotki za delo z učenci s
posebnimi potrebami. Ljubljana: Rokus Klett.
22. Kljun, B. (2014). Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in
družinskega okolja pri devetošolcih. Izvirni znanstveni članek. Revija za elementarno
izobraževanje, letnik 7 (2014), št. 2. Maribor: Založba PeF Maribor.
23. Knoll, Š. L. (2011). Zdravljenje z glasbeno terapijo. Finance.si, 9. 11. 2011.
24. Krek, J. (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
25. Kristan, A. (2010). Kako prepoznati avtizem. Planet Siol.net., 19. 7. 2010.
26. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo mesto: Pedagoška
obzorja.
27. Kuzma, M. (2001). Glasbeno terapevtska improvizacija. Psihološka obzorja. Društvo
psihologov Slovenije.
28. Lačen, M. (2001). Odraslost osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza
Sožitje, zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije.
29. Lathom, W. (1980). Role of Music Therapy in the Education of Handicapped Children
and Youth. Report to National Association for Music Therapy.
30. Macedoni Lukšič, M. (2013). Kaj prinaša DSM-V na področju razvojno-nevroloških
motenj? Revija ISIS, avgust/september 2013. Zdravniška zbornica Slovenije.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
125
31. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
32. Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
33. Milačić, I. (2006). Aspergerjev sindrom ali visokofunkcionalni avtizem. Ljubljana:
Center društva za avtizerm.
34. Nordin V. Gillberg C. (1996). Autism spectrum disorders in children with physical or
mental disability or both. In: Clinical and epidemiological aspects. Dev Med Child
Neurol.
35. Novljan, E. (2005). Osnove teorije defektologije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta.
36. Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga
vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami: uresničevanje
vzgojno izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno
pomočjo: priročnik. Ljubljana: Centerkontura.
37. Pepelnak Arnerić, M. (1997). Glasbena terapija pri otrocih in mladostnikih z motnjami
vedenja in osebnosti. Psihološka obzorja – Horizons of Psychology 97/3.
38. Potočnik Dajčman, N. (2007). Duševna manjrazvitost in spremljevalne duševne motnje.
V Aberšek, B., Kordigel Aberšek, M. in Schmidt, M. (Ur.). Starši: najuspešnejši člen
pri podpori in usposabljanju ljudi s posebnimi potrebami. Maribor: Pedagoška
fakulteta: Fakulteta za naravoslovje in matematiko.
39. Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju. (Ur. l. RS. št. 18/77).
40. Radoman, V. (2010). Psihičko i jezičko funkcionisanje osoba sa ometenošću u
intelektualnom razvoju. Zagreb: Samozaložba.
41. Resman, M. (2003). Integracija, inkluzija v vrtcu, osnovni šoli in srednji šoli: teorija
in praksa. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
42. Schalkwijk, F. W. (1994). Music and People with Developmental Disabilities. Music
Therapy, remedical Music Making and Musical Activities. Bristol, PA: Jessica
kingslay Publishers.
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
126
43. Schmidt, M. (2001). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo.
Maribor: Pedagoška fakulteta.
44. Selekman, J. and Diefenbeck, C. (2014). The New DSM-5 and Its Impact on the
Mental Health Care of Children. Journal of pediatric nursing, 29 (5).
45. Skalar, V. (1999): Osebe s posebnimi potrebami – konceptualne iztočnice. Sodobna
pedagogika.
46. Slosar, M, (2011): Študijsko gradivo za predmet Glasbena terapija ali pomoč z glasbo.
Oddelek Edukacijske vede. Pedagoška fakulteta Koper.
47. Slosar, M, (2008): Izbrana poglavja iz didaktike glasbe, Debora.
48. Stone, L. W., DiGeronimo, F. T. (2006). Does my child have autism? A Parents Guide
to Early Detection and Intervention in Autism Spectrum Disorders. San Francisco:
Jossey-Bass.
49. Učni načrt (2003). Program osnovna šola s prilagojenim izvajanjem z nižjim
izobrazbenim standardom. Glasbena vzgoja – Predmetna kurikularna komisija za
glasbo Breda Oblak. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
50. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, Ur. l. RS, št. 58/2011).
51. Zdovc, A. (2015). Pojav deviantnega vedenja pri osebah z motnjami avtističnega
spektra. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.
52. Žerovnik, V. (2004). Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina.
53. Werdonig, A., Vizjak Kure, T., Švaglič, M., Petrič Puklavec, M., Kornhauzer Robič,
L., Turk-Haskič, A., Štok, M., Marenče, M., Caf, B. (2009). Smernice za delo v
oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtističnega spektra. Strokovni svet RS za
splošno izobraževanje.
54. Wigram, T., Pederson, I. N., Bonde, L. O. (2001). A Comprehensive Guide to Music
Therapy. London: Jesicca Kingsley Publishers.
SPLETNI VIRI
1. http://www.szut.si/glasbena.htm (27. 1. 2013).
2. http://www.mavicevap.com/medi/sl/1400.html (9. 2. 2013).
3. http://www.advancedbrain.com (10. 11. 2014).
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
127
PRILOGE
Vprašalnik o otrokovem razvoju (starši)
1. Vedenje, obnašanje
Ste zdaj ali ste bili kdaj v preteklosti zaskrbljeni zaradi česarkoli od spodaj naštetega?
Obkrožite, prosim.
pozornost DA NE NE VEM
raztresenost DA NE NE VEM
bojazljivost DA NE NE VEM
impulzivnost DA NE NE VEM
samospodbuda DA NE NE VEM
prijateljstva DA NE NE VEM
socialna zrelost DA NE NE VEM
perservacija DA NE NE VEM
frustracija DA NE NE VEM
počutje DA NE NE VEM
destruktivnost DA NE NE VEM
agresivnost DA NE NE VEM
vedenje, ki izraža izogibanje DA NE NE VEM
upoštevanje navodil DA NE NE VEM
ravnanje pri spremembah DA NE NE VEM
prehoda na spremembo DA NE NE VEM
odnosa do učiteljev DA NE NE VEM
odnosa do vrstnikov DA NE NE VEM
fizični kontakt DA NE NE VEM
občutljivost na zvok DA NE NE VEM
občutljivost na dotik DA NE NE VEM
občutka za levo/desno DA NE NE VEM
prostorsko zavedanje DA NE NE VEM
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
128
Kako bi opisali otrokovo obnašanje?
Prednosti njegovega vedenja:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Slabosti njegovega vedenja:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Ima kakšne čustvene in/ali vedenjske motnje, ki bi jih posebej identificirali? DA NE
Če ste odgovorili z da, prosim, opišite.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
2. Fizične sposobnosti/motorika
Katere od navedenih težav ima vaš otrok? Označite s križcem v kvadratku.
□ diskinezija (nehoteni gibi, npr. trzanje)
□ nekoordinirano gibanje
□ slaba koordinacija telesa □ slabotna, šibka motorika
□ slabo ravnotežje □ groba motorika
□ nestabilna hoja □ slaba fina motorika
3. Govor/jezik in branje
Kaj od spodaj navedenega velja za otrokov govor in branje? Obkrožite.
artikulacija DA NE NE VEM
iskanje prave besede DA NE NE VEM
razumevanje besednjaka, vprašanj DA NE NE VEM
prepoznavanje črk DA NE NE VEM
razumevanje pisnega jezika DA NE NE VEM
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
129
Opazovalni list: vprašalnik 1
Kraj: ______________________________
List je izpolnjeval/a (podčrtajte): starši, defektolog, specialni pedagog, fizioterapevt, delovni
terapevt, logoped.
Bojazni pred določenimi dejavnostmi, predmeti, snovmi in prostori
Prosim, vpišite dejavnost, predmet ali snov in označite s križcem:
datum
vpisa
redko včasih pogosto vedno
Ima strah pred dejavnostmi v zaprtih
prostorih.
Ima strah pred dejavnostmi v manjših
prostorih.
Ima strah pred dejavnostmi v večjih prostorih.
Ima strah pred dejavnostmi v prostorih, kjer je
veliko hrupa.
Ima strah pred predmeti iz plastelina.
Ima strah pred predmeti iz DAS mase.
Ima strah pred predmeti iz gline.
Ima strah pred predmeti iz fimo mase.
Ima strah pred predmeti iz slanega testa.
Ima strah pred snovmi kot so DAS masa,
plastelin, fimo masa, slano testo, glina.
Drugo (vpišite):
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
130
Komunikacija
Prosim, vpišite komunikacijske sposobnosti in označite s križcem:
datum
vpisa
redko včasih pogosto vedno
Pri verbalni komunikaciji je njegov glas
monoton.
Glas pri komunikaciji ni tekoč in ima
oklevajoč ritem.
Ima težave pri komuniciranju z odraslimi.
Pri komuniciranju napačno razume vprašanja
oziroma prošnje.
Vzpostavi očesni kontakt.
Ima težave pri komuniciranju z odraslimi.
Ima težave pri pridobivanju in ohranjanju
prijateljstev s sovrstniki.
Drugo (vpišite):
Pozornost
Prosim, vpišite njegovo pozornost in označite s križcem:
datum
vpisa
redko včasih pogosto vedno
Težko ostane osredotočen pri neki dejavnosti.
Ima kratkotrajno pozornost.
Sposoben je slediti enemu ali dvema
navodiloma v zaporedju.
Pozorno sprejemanje verbalnih navodil.
Je vztrajen pri pisanju, branju, pisanju.
Pozorno posluša glasbo.
Drugo (vpišite):
Škrlj Trošt, K. (2016). Povezanost sistematično načrtovanega poslušanja izbranega glasbenega programa z
motnjami avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Specialistično delo. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
131
Kontrolni list poslušanja: vprašalnik 2
Prosim, podčrtajte trditev, ki drži.
1. socialno-čustvena stran
povečal ali zmanjšal očesni kontakt
povečal ali zmanjšal motivacijo
povečal ali zmanjšal prilagodljivost
povečal ali zmanjšal odnos z vrstniki in odraslimi
povečal ali zmanjšal izkazovanje naklonjenosti, dotikanje, objemanje
2. jezikovna stran
povečal ali zmanjšal komunikacijo
hitrejši ali počasnejši odziv na verbalna navodila in vprašanja
povečal ali zmanjšal spretnosti pri postavljanju vprašanj
povečal ali zmanjšal verbalno sodelovanje
3. fizična sposobnost
je bolj ali manj vznemirjen
povečal ali zmanjšal telesno koordinacijo
malokdaj ali velikokrat se zmoti, katera je leva in katera je desna stran telesa pri sebi
malokdaj ali velikokrat se zmoti, katera je leva in katera je desna stran telesa pri drugih
povečanje ali zmanjšanje občutljivosti na zvok
4. pozornost, organiziranost
izboljšanje ali poslabšanje vizualne pozornosti
izboljšanje ali poslabšanje slušne pozornosti
izboljšanje ali poslabšanje nadzora impulzivnosti (da je hiter, nepremišljen)
top related