prosto dostopna programska oprema

1

Prosto dostopna programska oprema

Pavel Zupan

Bohinjska Bistrica, februar 2008

UREJANJE SPLETNIH STRANIUREJANJE SPLETNIH STRANIZ BREZPLAČNIMI PROGRAMIZ BREZPLAČNIMI PROGRAMI

2

I Spletne strani, brezplačni pr. IIII Pisarniški programi

1. Namembnost, uporabnost . . . . . 3 9. Predstavitev . . . . . . . . . . 11

2. Brezplačni programi? . . . . . . . . 4 IIIII Prenos na strežnikII Programi z graf. vmesnikom 10. Prenos dat. na strežnik . . 12

3. Delo z ikonami . . . . . . . . . . . . . . 5 IIIIII Programi CMS4. Composer, Front Page E., NVU 6 11. Osnove . . . . . . . . . . . . . . 13

III Urejevalniki teksta 12. Prednosti, slabosti . . . . . 14

5. Zgradba spletne strani . . . . . . . . 7 13. Možnosti . . . . . . . . . . . . 15

6. Sestavni deli (gradniki) . . . . . . . 8 Cilj . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

7. Velika izbira, dodatki . . . . . . . . 9

8. Razlogi za (ne)uporabo . . . . . . . 10

VsebinaVsebina

3

predstavitev oseb, podjetij; predstavitev izdelkov, storitev; navodila, pojasnila, sporočanje; dvostranska komunikacija, izmenjava mnenj; opravljanje raznih storitev (prodaja, finančne, upravne, …); izobraževanje na daljavo; . . .

1.1.Namembnost, uporabnostNamembnost, uporabnost

4

2. Brezplačni programi?2. Brezplačni programi?

zakoni ščitijo intelektualno lastnino; program je last tistega, ki ga je izdelal; zakon o zaščiti avtorskih pravic; avtor določi pogoje za zakonito uporabo programa; več kategorij glede na pogoje uporabe:

plačljivi programi; delno okrnjeni prosto dostopni programi (demo); poskusni programi z omejenim rokom (shareware); prosto dostopni (freeware); . . .

bolj strokovna delitev - glede na vrsto licence: GPL, GLPL; GNU); . . .

5

3. Delo z ikonami3. Delo z ikonami

Programi z grafičnim vmesnikomProgrami z grafičnim vmesnikom

način dela je podoben kot pri urejevalnikih besedil; menijska vrstica z ukazi v skupinah; ikone za pogosteje uporabljane ukaze; ikone ne omogočajo vsega, kar omogočajo standardi za oblikovanje spletnih strani; možno je “ročno” dodajanje ukazov, . . . (kode); najbolj poznani (plačljivi) programi iz te skupine so Dreamviewer, Front Page, . . . ; nekateri brezplačni programi so NVU, Mozilla Composer, Front Page Express.

6

4. Composer, Front Page Express, 4. Composer, Front Page Express, NVU, KompoZer NVU, KompoZer

Programi z grafičnim vmesnikomProgrami z grafičnim vmesnikom

Mozilla Composer, Front Page Express sta starejša programa, primerna predvsem za manj zahtevno delo; NVU je nastal z nadaljnjim razvojem Composer-ja; omogočajo hiter predogled v obliki spletne strani; Težava zaradi različnega prikaza iste strani v različnih spletnih pregledovalnikih (tudi pri plačljivih programih); možno dopolnjevanje z “ročnim” dodajanjem ukazov; vgrajen program FTP (NVU, KompoZer); še drugi programi z grafičnim vmesnikom.

7

5. Zgradba spletne strani5. Zgradba spletne strani

Urejevalniki tekstaUrejevalniki teksta

sestavljena je iz dveh delov (head, body); točno določene obvezne sestavine; ločitev oblike od vsebine (XHTML, CSS); uporaba drugih programskih jezikov, vstavkov:

php; baze podatkov; javascript; java; . . .

8

6. Sestavni deli (gradniki)6. Sestavni deli (gradniki)

Urejevalniki tekstaUrejevalniki teksta

spletne strani sestavljamo iz osnovnih gradnikov; različne možne nastavitve teh gradnikov; informacije o obliki so ločene od vsebine; več načinov zapisa oblike, lahko v posebni datoteki (css); primeri gradnikov:

slika; tabela; povezave; naštevanje; obrazci; . . .

9

7. Velika izbira, dodatki7. Velika izbira, dodatkiUrejevalniki tekstaUrejevalniki teksta

veliko različno zmogljivih urejevalnikov besedil; pogoj je možen zapis in shranjevanje datotek .txt; dodatki “autocomplete”, preverjanje kode, predogled; primeri brezplačnih urejevalnikov teksta za Windows :

Program OpombeNotepad, Wordpad Preprosta urejevalnik teksta

Jedit Napisan v Javi

Notepad++ Barve, dokončanje besed

Aptana Barve, preverjanje kode, “autocomp.”, …

Quanta Plus Barve, preverjanje kode, “autocomp.”, …

10

8. Razlogi za (ne)uporabo, prednosti 8. Razlogi za (ne)uporabo, prednosti

Urejevalniki tekstaUrejevalniki teksta

potrebno znanje (-); počasno delo (-); majhni, brezplačni programi (+); pregleden zapis kode, preprosto popravljanje (+); primer izvorne kode (bolj pregledno).

11

9. Prenos datotek na stežnik 9. Prenos datotek na stežnik

Prenos na stežnikPrenos na stežnik

program omogoči prenos datotek iz računalnika doma na oddaljeni računalnik (strežnik) in obratno; možne so razne nastavitve; v nekatere programe za urejanje so že integrirani; majhni, brezplačni programi FTP:

WS FTP; SmartFTP; FileZilla; Go FTP; FreeFTP; . . .

12

10. Predstavitev 10. Predstavitev

Pisarniški programiPisarniški programi

poznavanje načina dela (+); delo je podobno kot z zbirko programov MS Office; programi za osnovne “pisarniške” potrebe (+): možne spremembe oblike pri spreminjanju datoteke (-); težko berljiv, obsežen zapis v html (-); uporabno v posameznih primerih za hiter “prevod” v html; pisarniška zbirka OpenOffice, programi za:

urejanje besedil (Writer); urejanje preglednic (Calc); program za predstavitve (Impress), . . .

13

11. Osnove11. Osnove

Programi CMSProgrami CMS

program CMS je neke vrste predloga spletnih strani z vgrajenimi postopki za vnašanje vsebine in oblike; končni cilj je bolj ali manj obsežno spletišče; do programa na strežniku dostopamo s pomočjo spletnega pregledovalnika; s spletnim pregledovalnikom dodajamo vsebino, spreminjamo obliko in druge nastavitve; program sestavljajo različni gradniki; …

14

12. Prednosti, slabosti 12. Prednosti, slabosti

Programi CMSProgrami CMS

programi CMS omogočajo dodajanje vsebine tudi manjšim poznavalcem računalništva; več prostih programov CMS (na primer Mambo, Joomla, Typo, Drupal, e107,…(primerjava z MS Sharepoint-om); različne pravice; možna je uporaba različnih gradnikov (novice, galerije slik, forumi, klepetalnice, ankete, ...; različne možnosti oblikovanja, prilagajanja; zahtevni za nameščanje na strežnik, večje prilagoditve;

15

12. Možnosti 12. Možnosti

Programi CMSProgrami CMS

ob registraciji dobi uporabnik različne pravice; urejanje “ospredja” (frontend) in “ozadja” (backend); enostavno dodajanje vsebin; dodajanje slik; sodelovanje v forumih; spreminjanje ozadja, razvrstitev gradnikov na straneh; nastavljanje različnih namestitev.

16

19. Zaključek19. Zaključek

Vprašanja, pripombe ?