s primeri iz prakse 2011 - suaŠ...
Post on 30-Mar-2021
3 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Načrtovanje izvedbenega kurikulas primeri iz prakse2011
Načrtovanje izvedbenega kurikulaAnica Justinek
Ljubljana, 2012
4
Naslov: Načrtovanje izvedbenega kurikula s primeri iz prakse
Avtorica: Anica Justinek Primeresoprispevali: Srednja frizerska šola Ljubljana, mag. Primož Hvala
Kamenšček, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja, mag. Marjeta Domicelj in Tatjana Zorman.
Uredila: Anica JustinekStrokovnipregled: dr Klara S. ErmencJezikovnipregled: Tatjana ZormanZaložnik: Srednja upravno administrativna šola LjubljanaZazaložnika: Dušan VodebNaklada: 2000 izvodovKrajindatum: Ljubljana, 2011Ključnebesede: avtonomija šole, načrtovanje izvedbenega kurikula,
grobi kurikul, fini kurikul,
Projekt UNISVET, Aktivnost IZVEDBENI KURIKULVodja aktivnosti: Dušan VodebKoordinator aktivnosti: Darja Vidovič
TodelojeponujenopodlicencoCreativeCommons:
Priznanjeavtorstva–Nekomercialno-Deljenjepodenakimipogoji.
GradivojenastalovokviruprojektaUNISVET,Uvajanjenovihizobraževalnihprogramovvsrednjempoklic-neminstrokovnemizobraževanjuspodročijekonomije,frizerstvainpredšolskevzgojezaobdobje2008–2012,kigasofinancirataEvropskaunijaprekoEvropskegasocialnegaskladainMinistrstvoRepublikeSlovenijezašolstvoinšport.Operacijaseizvajavokviruoperativnegaprogramarazvojačloveškihvirovzaobdobje2007–2013,razvojneprioritete:Razvojčloveškihvirovinvseživljenjskegaučenja;prednostneusmeritve:Izboljšanjekakovostiinučinkovitostisistemovizobraževanjainusposabljanja.
VsebinagradivavnobenemprimeruneodražamnenjaEvropskeunije.Odgovornostzavsebinonosiavtor.
CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana377.016
JUSTINEK,AnicaNačrtovanjeizvedbenegakurikula:[sprimeriizprakse2011]/AnicaJustinek.-Ljubljana:Srednjaupravnoadministrativnašola,2012
Dostopnotudina:http://www.unisvet.si
ISBN978-961-91567-5-9ISBN978-961-91567-6-6(pdf)264226560
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
5
Vsebina
UVOD ........................................................................................................ 4
I. NAČRTOVANJE IZVEDBENEGA KURIKULA ...................................... 5
Avtonomija šole in učiteljev pri načrtovanju izobraževanja ............................ 5
Temeljne podlage načrtovanju izvedbenega kurikula ..................................... 5
Smernice za načrtovanje izvedbenega kurikula .............................................. 6
Postopki priprave izvedbenega kurikula ........................................................ 6
Didaktične smernice in načela za načrtovanje izvedbenega kurikula .............. 7
Ugotovitve evalvacij prvih primerov izvedbenih kurikulov ............................ 8
Evalvacijske ugotovitve načrtovanja izvedbenih kurikulov v šolskem letu 2010/2011 v programih Frizer in Predšolska vzgoja ...................................... 9
II. USPOSABLJANJE ZA NAČRTOVANJE IZVEDBENIH KURIKULOV ... 11
III. PRIMER SESTAVIN IZVEDBENEGA KURIKULA ŠOLE ...................... 17
IV. GROBI KURIKUL ali GLOBALNA PRIPRAVA ......................................... 23
1. Primershematskegaprikazagrobegakurikulavtabeli1,SrednjefrizerskešoleLjubljana.................................................................................24
2. Grobikurikul..................................................................................28
3. PRIMERglobalnepripravemodulaKurikulumoddelkavvrtcunaŠCRMKamnik..........................................................................................28
4. PrimergrobegakurikulaSrednjefrizerskešoleLjubljana......................30
5. FINIKURIKULALILETNAUČNAPRIPRAVA......................................34
6. PROJEKTNITEDNI(DNEVI).............................................................40
7. INTERESNEDEJAVNOSTI.................................................................40
8. NAČRTOCENJEVANJA....................................................................40
9. OPREDELITEVDRUGIHOBLIKVZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGADELA...41
10. NAČRTSVETOVANJAINSTROKOVNEPODPOREDIJAKOM.................41
11. NAČRTSODELOVANJASSTARŠI,DRUGIMIIZOBRAŽEVALNIMIUSTANOVAMIINPODJETJI...............................................................41
12. NAČRTZASAMOEVALVACIJO...........................................................41
13. PRILOGE.......................................................................................41
V. ZAKLJUČEK ........................................................................................ 42
VI. VIRI ................................................................................................... 43
6
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
7
UVOD
Vzadnjihdesetihletihjebilovnašempoklicneminstrokovnemšolstvukarnekajorganizacijskihinvsebinskihsprememb.VEvropiintudiprinasjebiledenizmedtemeljnihspremembprocesdecentralizacijevizobraževanju.Značilnosttegapro-cesajevtem,dasenanacionalniravninepredpisujevečnatančnovsehdimenzijizobraževanja,temvečsetovvečjialimanjšimeriprepuščaizobraževalnimorgani-zacijam.Šolatakodobivečjostopnjoavtonomijezasprejemanjeodločitev,stempatudivečjoodgovornostzakakovostizobraževanja,kiganačrtujeinizpeljuje(ŠolskaavtonomijavEvropi,2008).Posebejjepomembno,daimajošolevokvirustrokovneavtonomijemožnostizvestipostopkesvojegaizvedbenegakurikula.Učiteljiindrugistrokovnidelavciposameznegaprogramanašolitakonačrtujejoučniprocesboljsvobodnoinsesamiodločajo,katerimspecifičnimciljemsebodoboljposvetiliinizbirajostrategije,kakojihbododosegli.
Vgradivu,kijepredvami,predstavljamovprvemdelunekajpojasnilotemeljnihpodlagahinsmernicahterpostopkihnačrtovanjaizvedbenegakurikula.Gledenato,daimamožekarnekajizkušenjznačrtovanjem,povzemamopomembnejšeugotovitveterpredstavljamoprimer,kakososenačrtovanjaizvedbenegakurikulazašolskoleto2011/12lotilinaSrednjifrizerskišolivLjubljani.Izvedenasobilaštevilnausposabljanjaučiteljevnatotemoinpredstavljamoizhodiščnavprašanja,kisojihusmerjalaskoziprocesnačrtovanja.Vdrugemdelugradivapredstavljamosestavineizvedbenegakurikulaspojasnilizavsakosestavino.Vpletlismotudipri-mereizvedbenegapredmetnikaizSrednjefrizerskešoleterprimergrobegainfinegakurikulaSrednjefrizerskešoleLjubljanainŠCRMKamnik,Srednjeekonomskešole,programpredšolskavzgoja.Izpostavilismodobrestraniprimerovinpasti,kibisejimveljaloizogniti.Bralcegradivausmerjamonadodatnevire,kjersoposameznesestavinepojasnjenenekolikoboljpoglobljeno.
Togradivoimanamenvoditiučiteljeprinačrtovanjuizvedbenegakurikulapoposa-meznihpostopkihpripravtako,dasledijopričakovanimtemeljnimciljemprenoveizobraževalnihprogramovvskladussvojoavtonomijoinstrokovnoodgovornostjo.
Avtorica
8
I. NAČRTOVANJE IZVEDBENEGA KURIKULA
Avtonomija šole in učiteljev pri načrtovanju izobraževanja
S prenosom nekaterih odgovornosti pri načrtovanju izobraževanja od države k šolam, se na šolah povečuje prostor za strokovno avtonomno odločanje.
Šoli in učiteljem se zaupa, da bodo strokovno utemeljeno in etično odločali o tem, kako na najučinkovitejši in najprimernejši način začrtati in izvesti izobraževanje. Strokovna in osebna odgovornost za kakovostno načrtovanje in izpeljavo izobra-ževanja se danes postavlja v središče postopkov načrtovanja izvedbenega kurikula v šolah. Avtonomno delovanje pomeni strokovno delovanje in ne delovanje po »zdravi pameti«, kapriciozno itd… Strokovna avtonomija je na eni strani zameje-na z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, katerih kršitev ima pravne posledice in na drugi strani s strokovnimi izhodišči . Vzpostavljeni so preglednejši načini zagotavljanja kakovosti in nadzora nad njo. Z instrumenti izkazovanja odgovor-nosti za kakovost, se od izvajalcev izobraževanja zahteva, da znajo na pregleden način pokazati, kako uresničujejo strokovno avtonomijo, ki jim je bila zaupana. Poleg tega strokovno delovanje terja tudi upoštevanje strokovnih smernic, ki jih v namen krepitve strokovnosti in profesionalnosti šol pripravljajo ustrezne strokovne institucije (CPI, ZRSŠ, idr..).
Stopnja strokovne avtonomije učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev je lahko toliko večja, kolikor večje je njihovo strokovno znanje. Izzive za drugačno peda-goško ravnanje, ki se z avtonomijo odpirajo, lahko razumemo kot priložnosti za strokovni razvoj in povečevanje lastne strokovne avtonomije. Za usvajanje novih in drugačnih pedagoških ravnanj pa so velikokrat potrebna tudi dodatna znanja. Več strokovne avtonomije pomeni tudi manj možnosti, da se učitelj ob kočljivih situacijah naslanja na zunanje avtoritete, ki so »nekaj predpisale«. Potrebno je večje zaupanje v lastno strokovno presojo in zmožnost njene ustrezne strokovne uteme-ljitve. Okrepitev lastnega znanja o postopkih izvedbenega načrtovanja zmanjšuje strahove za njihovo uresničevanje. Povečuje zmožnost izvedbenih rešitev, ki se jih sprejema na lastni šoli, da jih zmorejo strokovno argumentirati, sistematično in pregledno utemeljiti ter pojasniti.
Načrtno in sistematično načrtovanje izvedbenega kurikula, ki temelji na strokov-nem znanju in odgovornih ter etičnih odločitvah, lahko omogoči, da se preseže mi-selnost o načrtovanju kot nepotrebnem birokratskem opravilu. V tem se zrcali večja ali manjša kakovost dela vsakega od nas, ki se kot posamezniki dnevno soočamo s postopki načrtovanja izvedbenega kurikula in smo pred izzivom sprejemanja odgo-vornih in etičnih odločitev.
Temeljne podlage načrtovanju izvedbenega kurikula
Za kakovostno načrtovanje kurikula v poklicnem in strokovnem izobraževanju na ravni šole je pomembno dobro poznavanje vseh strokovnih podlag (zakonov in
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
9
drugih predpisov, izhodišč za pripravo programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja, poklicnih standardov na strokovnem po-dročju, idr..), na osnovi katerih so bili izobraževalni programi oblikovani. Pomemb-no je tudi temeljito poznavanje značilnosti izobraževalnega programa z vsemi prilogami. Prenovljeni in novi programi so namreč modularno zgrajeni in fleksi-bilni, odprto strukturirani z obveznimi in izbirnimi moduli ter odprtim kurikulom za uresničevanje potreb in interesov tako lokalnega okolja, šole, kot tudi dijakov. So kreditno ovrednoteni in kompetenčno zasnovani. Usmerjeni so k usposobljanju dijakov za poklic, sodelovanje v družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraže-vanje. V okviru programov so opredeljeni standardi učnih dosežkov za doseganje ključnih in poklicnih kompetenc, le-ti temeljijo na opredeljenih temeljnih ciljih ter generičnih (oz.ključnih) in poklicno specifičnih kompetencah, ki naj jih dosežejo dijaki.
Prednosti decentraliziranega sistema so v tem, da omogočajo boljše prilagajanje potrebam okolja in posameznikov. Zato je seveda smotrno, da so izvedbeni kuri-kuli načrtovani tako, da omogočajo prilagajanje pedagoškega procesa značilnostim dijakov, njihovemu predhodnemu znanju, dosežkom in usposobljenosti.
Smernice za načrtovanje izvedbenega kurikula
Poudarjena je razvojna vloga šole. Pričakujejo se nove kompetence učiteljev ter drugačno pojmovanje znanja, učenja in poučevanja. Spremljati je treba aktualne spremembe, upoštevati nove gospodarske in družbene zahteve ter skladno s tem prilagajati načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa.
Poklicni standardi so temeljna podlaga nacionalno načrtovanim izobraževalnim programom, določajo vsebine poklicnih kvalifikacij, ključna dela in potrebna zna-nja, spretnosti in poklicne kompetence. Spreminjajo se hkrati z razvojem stroke in s spremembami v gospodarstvu. Revidirajo se vsakih pet let. Spremembe v družbi in poklicnem življenju, spremembe poklicnih standardov ter nacionalnega kurikula narekujejo tudi spremembe v učnem okolju in učenju dijakov za čas, ko bodo le-ti vstopali v delo.
Z izvedbenim kurikulom se nacionalni oz. okvirni izobraževalni program organi-zacijsko prilagodi kadrovskim in materialnim pogojem šole ter pogojem lokalnega okolja. Upošteva se dogovor z delodajalci o organizaciji in obsegu praktičnega izobraževanja, o odprtem kurikulu, o dogovorih sodelovanja z drugimi šolami ter o drugih možnostih, ki jih ima šola.
Načrtovanje izvedbenega kurikula razumemo kot proces, ki učitelje spodbuja h kritičnemu preverjanju, dopolnjevanju in razvijanju razvojnega delovnega doku-menta šole. To je strategija in priložnost za strokovni razvoj učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev na šoli.
Postopki priprave izvedbenega kurikula
Postopki načrtovanja izvedbenega kurikula predstavljajo tudi enega izmed ključnih dejavnikov kakovosti šole. Prav od tega, s kakšno mero strokovnosti in profesional-
1 0
ne odgovornosti so opravljeni posamezni postopki načrtovanja, bo namreč odvisno tudi, kako bo šola uspešna pri uresničevanju ciljev, opredeljenih v nacionalnem kurikulu. Načrtovanje izvedbenega kurikula poteka v več fazah, praviloma v skupi-ni učiteljev in drugih strokovnih delavcev posameznega izobraževalnega programa, to je v razvojnem timu ali kot se je že uveljavil naziv, v programskem učiteljskem zboru (PUZ-u). Na ravni šole opravijo vrsto dejavnosti:
• operacionalizirajo cilje nacionalnega kurikula,
• oblikujejo »grobi kurikul« ali globalno pripravo za vsa leta izobraževanja,
• oblikujejo »fini kurikul« ali letno pripravo za letnik (skupno letno pripra-vo po učnih temah in učnih situacijah, integrirane ključne kompetence, projektne dneve idr..),
• oblikujejo načrt ocenjevanja znanja (za oddelek),
• oblikujejo sistem samoevalvacije.
O tem so pisali različni avtorji (dr.K.S.Ermenc, S. Pevec Grm, S. Grašič) v internih gradivih in v publikacijah CPI, objavljenih na spletu. http://www.cpi.si/mediji/publikacije.aspx
V programskem učiteljskem zboru se odločajo:
• o oblikah in načinih povezovanja med posameznimi predmetnimi podro-čji, predmeti in strokovnimi moduli znotraj kurikula,
• o izvedbenem načrtovanju izobraževalnih ciljev, vsebin, izbiro oblik in metod dela, učbenikov, učnega gradiva in drugih učnih pripomočkov,
• o izbiri najustreznejših organizacijskih oblik, o obsegu organiziranega izobraževanja,
• o izbiri postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja ter sprotnega vre-dnotenja kakovosti in učinkovitosti tovrstnih odločitev.
S pomočjo kakovostno oblikovanega in realiziranega izvedbenega kurikula se bodo uresničevala temeljna načela, ki so določena na področju izobraževanja ter cilji, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnega kurikula.
Didaktične smernice in načela za načrtovanje izvedbenega kurikula
Pri načrtovanju izvedbenega kurikula se upoštevajo sodobna didaktična načela. Sodobni pouk se razumeva kot odprtost za
• aktivno vlogo dijakov,
• razvijanje zmožnosti vseživljenjskega učenja (motivacija in strategije),
• razvijanje višjih oblik mišljenja,
• skrb za dijakov celovit razvoj, preko razvoja kompetenc, ki vključujejo znanje, veščine, stališča, vrednote, odnos,
• proces učenja, oblikovanje osebnega izobraževalnega načrta in spremlja-nje z mapo učnih dosežkov.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
1 1
Sodobni pouk se lahko uresničuje, ko so učilnica, učna delavnica, laboratorij varno okolje za preizkušanje, simuliranje, učenje drug od drugega in drug z drugim. Uči-telj oziroma mentor se povezuje s kolegi, se posvetuje, načrtuje, analizira, izbolj-šuje, evalvira svoje delo, pripravlja situacije za avtentično učenje in skuša vzposta-viti pogoje za to, da so dijaki motivirani in uspešni.
Pri načrtovanju izvedbenega kurikula je smiselno upoštevati naslednja načela:
• zagotavljati notranjo povezanost in prepletenost posameznih vrst znanja: specifično poklicno, splošno poklicno (strokovno-teoretično) in splošno znanje;
• povezovati pouk teorije in praktičnega izobraževanja na organizacijski in didaktični ravni;
• razvijati poklicno samostojnost dijakov tako, da bi bili zmožni postopo-ma samostojno izvajati vse faze delovnih oz. poslovnih procesov: infor-miranje, načrtovanje, izvajanje, evalvacijo in poročanje;
• dati manj, da bi odnesli več. To je mogoče razumeti, da je poudarek na vključitvi res temeljih znanj in veščin ter hkrati na odpiranju možnosti za nadgradnjo le-teh;
• izpostavljati pomen načrtovanja časa za urjenje, ponavljanje in preverja-nje;
• pri posameznih vidikih izobraževalnega procesa sodelovati z lokalnimi podjetji in s tem krepiti zaposlitvene možnosti dijakov;
• oblikovati med šolo in potrebami lokalnega gospodarstva takšne poveza-ve, ki bodo podpirale razvoj poklicne kompetentnosti dijakov. V naci-onalnem kurikulu ure strokovnega dela programa niso razdeljene med posamezne vsebinske sklope modulov. Šola lahko v skladu z lastnimi prioritetami, potrebami lokalnega gospodarstva, s svojimi kadrovskimi in drugimi pogoji oblikuje takšne povezave;
• razvijati didaktično fleksibilnost. Načrtujemo tako, da izvedba načrta omogoča prilaganje pouka dijakom (predznanju, interesom, ambici-jam, sposobnostim). Načrt naj torej dopušča rabo različnih učnih oblik (individualno, skupinsko, v dvojicah), učnih metod učnega tempa in do določene mere izbiro učnih vsebin;
• izbiro poti določajo cilji. Cilj pa je pripeljati dijake najmanj do temeljnega (najmanj minimalnega) znanja in usposobljenosti ter hkrati spodbujati odličnost, kjer je to mogoče. (K. S. Ermenc, 2005, str.7)
K. S. Ermenc je kot eno temeljnih izhodišč priprave izvedbenega kurikula izposta-vila pomen osredotočenosti na dijaka (prav tam, str.7). Cilj vsakega poklicnega iz-obraževanja je tako dijakova usposobljenost za opravljanje poklica, kot tudi njego-va zmožnost za nadaljnji poklicni razvoj. Cilje poklicnih kompetenc se oblikuje na različnih ravneh zahtevnosti, da je razvidno, kako se lahko preveri njihovo dosega-nje. Poklicne kompetence se lahko klasificira skladno z Bloomovo taksonomijo od manj do bolj zahtevnih in sicer:
1 2
1. raven – zmožnost reprodukcije in posnemanja,
2. raven – zmožnost analitičnega povezovanja znanja (teoretično pojasni praktične situacije),
3. raven – razumevanje vzrokov in razumevanje v delovnem procesu,
4. raven – poklicna samostojnost: poišče, presodi, izbere, se odloči. (Medveš, 2001, str.53-55).
Posamezne ravni bi lahko primerjali z zahtevnostjo standarda usvojenih znanj oziroma spretnosti, npr. 1. raven - minimalni standard, 2. raven - temeljni standard, 3. raven - optimalni standard, 4. raven- standard odličnosti. Za napredovanje in za zaključek vsi dijaki dosežejo najmanj minimalne izobraže-valne standarde, čeprav jih spodbujamo k doseganju temeljnih, optimalnih stan-dardov in tudi k odličnosti.
V izvedbeni kurikul vključujemo ključne kompetence, ki spodbujajo razvoj širšega transpoklicnega znanja in spretnosti, da prispevajo k večji poklicni fleksibilnosti, mobilnosti in konkurenčnosti na trgu.
V izvedbenem kurikulu, kot je bilo že povedano, načrtujemo tudi povezovanje teoretičnega pouka in praktičnega izobraževanja. Načrtujemo ga organizacijsko (kdo, kdaj in kje bo izvajal) kot tudi didaktično. Na didaktični ravni izhajamo iz vprašanja, kaj mora dijak znati narediti, izvesti, izpeljati, kako se bodo ti cilji dose-gli in kako se bo preverilo njihovo doseganje. Izhaja se iz realnih delovnih nalog, priporočljive so kompleksnejše naloge in problemi.
Pri načrtovanju vsebinskega vidika praktičnega usposabljanja je potrebno sledi-ti načelu teoretizacije praktičnega dela. Teoretizacija praktičnega dela se nanaša na takšno usposabljanje dijakov, ki ni omejeno zgolj na urjenje poklicnih veščin, temveč urjenje povezuje z učenjem teoretičnih konceptov. Namen tega je krepitev razumevanja lastnega delovanja, to pa ustvarja pogoje za večjo samostojnost in inovativnost (prav tam, str.53-55).
Ugotovitve evalvacij prvih primerov izvedbenih kurikulov
Z uvajanjem prvih novih in prenovljenih programov poklicnega in strokovnega izo-braževanja po novih Izhodiščih za pripravo programov nižjega in srednjega poklic-nega ter srednjega strokovnega izobraževanja (2001) so nastala različna strokovna gradiva s primeri različnih izvedbenih kurikulov. V sklopu publikacij CPI je bil med drugimi gradivi šolam v temeljno pomoč in podporo objavljen metodološki priročnik Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobra-ževanju (2006).
Iz leta v leto se je uvajalo vse več prenovljenih programov, s tem pa tudi število iz-vedbenih kurikulov na različnih strokovnih področjih. Prva spremljanja in evalvaci-je izvedbenih kurikulov (Racionalna evalvacija izvedbenega kurikula, CPI, 2006) so ugotavljale, da se je vse bolj kazal napredek na področju povezovanja znanj, kar je bil zlasti rezultat timskega dela učiteljev.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
1 3
Ena večjih slabosti prvih izvedbenih kurikulov je bila, da so imeli velikokrat obliko t.i. časovne razporeditve učne snovi (ČRUS-a). Evalvatorji so šolam svetovali, da naj najprej razmislijo o tem, kakšen poseben pečat lahko dajo nacionalnemu programu in kako ga čim bolje izpeljejo. Ob tem naj upoštevajo različne dejavnike: ne samo razporeditev učne snovi in povezovanje različnih področij znanj, temveč tudi to, v kakšni klimi želijo delati, kakšno učno kulturo razvijati, s kom in kako pomagati dijakom, da bodo dosegli največ, kar je v njihovi moči.
Šibkost izvedbenih kurikulov se je kazala v usmerjenosti na učitelje, saj je bilo v ospredju vprašanje, kaj morajo narediti učitelji, ne pa kaj morajo doseči dijaki. Zaznati je bilo poudarek na repetitivnem znanju, ponavljanju in samostojnem izva-janju poklicnih veščin. Kazala se je nagnjenost načrtov v smer učno-vsebinskega pristopa.
Samemu konceptu načrtovanja izvedbenega kurikula, zlasti iskanju prave poti med učno vsebinskim, učno-ciljnim in problemskim pristopom, je bilo potrebno v nadaljnjem razvoju posvetiti na različnih ravneh več pozornosti. Še posebno vprašanju integracije znanj, saj gre za težko uresničljiv princip, ki ga ni mogoče na hitro uresničiti. Ključni cilji integracije so namreč razvijanje sintetičnega mišljenja in izgradnja celovitega, povezanega, integriranega, holističnega znanja ter trajna zmožnost povezovanja. Gre za nadgradnjo in kompleksnejšo vzporednico med-predmetnim povezavam, ki je izvedbena uresničitev načel integrativnega kurikula (Pavlič, 2010, str.).
Evalvacijske ugotovitve načrtovanja izvedbenih kurikulov v šolskem letu 2010/2011 v programih Frizer in Predšolska vzgoja
Vsekakor odgovorov ne moremo posploševati, a na podlagi (10 primerov) intervju-jev in vprašalnikov lahko ugotovimo, da se pristop in postopek načrtovanja izved-benga kurikula od šole do šole vendarle razlikuje.
Na šolah so še primeri, ko učitelji načrtujejo individualno, skupni dokument šole v izvedbeni kurikulum na osnovi oddanih gradiv pa sestavi vodja ali kdo od drugih učiteljev programskega učiteljskega zbora. Učitelji v takih primerih ne poznajo na-črtovanja drugih kolegov in ostajajo na ravni načrtovanja ČRUSa. Skupno načrtova-nje letne priprave se še vedno v večini primerov kaže le kot odraz medsebojne si-nergije med učitelji. V dveh primerih od desetih vprašanih je skupno načrtovanje v programskem učiteljskem zboru sistematično načrtovano. Medpredmetno povezo-vanje kot načrtna in sistematična dejavnost pa se v vseh primerih kaže pri operativ-nem načrtovanju in pri izvedbi projektnih dnevov, interesnih in drugih dejavnostih šole (npr. prireditve ob obeležjih). Redni sestanki programskih učiteljskih zborov so manj pogosti, kot so bili v začetku uvajanja prenovljenih programov. Pedagoško delo je kompleksno in nujna je stalna refleksija. Pričakovati je, da so si šole razvile stategijo, da so tudi z manj pogostimi delovnimi srečanji učinkoviti.
V nadaljevanju opisujemo primer dobre prakse načrtovanja in evalviranja izvedbe-nega kurikula.
1 4
Ob koncu šolskega leta je bilo izvedeno spremljanje strokovnega srečanja pro-gramskega učiteljskega zbora in intervju z ravnateljem na Srednji frizerski šoli Ljubljana (SFŠ). Strokovni delavci so na srečanju programskega učiteljskega zbora sistematično pregledali in javno predstavili dosežke pri svojem predmetu in mo-dulu v minulem šolskem letu. Posebej so izpostavili dosežke, ki so bili nagrajeni na tekmovanjih oziroma predstavitvah na širšem lokalnem in tudi na nacionalnem nivoju. Strokovni aktivi so predstavili strategije, s katerimi načrtujejo uresničevati kompetence in cilje programa po posameznih letnikih v prihodnjem šolskem letu. Vsi učitelji, tudi splošnih predmetov, izhajajo iz avtentičnih primerov strokovnega področja, to je poklica, za katerega se izobražujejo dijaki. Med učitelji se je kazal velik interes za iskanje možnosti ciljnega medpredmetnega sodelovanja pri načrto-vanju izvedbenega kurikula, interes za integrativno in skupno izvajanje dejavnosti (kjer so aktivni dijaki) ter za učenje in raziskovanje z dijaki izven šolskih prosto-rov. Pohvalno je, da se učitelji med seboj spodbujajo in podpirajo pri ambicioznem zastavljanju ciljev in iskanju poti in sredstev za njihovo doseganje. Opaziti je bilo, da pri načrtovanju postavljajo v ospredje dijake in želene učne izide. Do njih imajo spoštljiv, pozitiven odnos in jih aktivno pritegnejo v načrtovanje. Kaže, da uspe-šno prehajajo od tradicionalnega, predmetnega razmišljanja k ciljnemu in kompe-tenčnemu. Lahko ugotovimo, da so na šoli v precejšnji meri pripravljeni izkoristiti avtonomijo, ki se jim ponuja z izvajanjem prenovljenih programov.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
1 5
II. USPOSABLJANJE ZA NAČRTOVANJE IZVEDBENIH KURIKULOV
Usposabljanja učiteljev različnih izvajalcev (CPI, ZRŠŠ in drugi) potekajo na različ-nih nivojih, oblikah in metodah dela ter seveda v različnem obsegu. Praksa izvajal-cev in udeležencev je pokazala, da so po več uvodnih strokovno teoretičnih semi-narjih in usposabljanjih na šoli učinkovite še naknadne delavnice. Učitelji lahko na podlagi že usvojenega in utrjenega strokovnoteoretičnega znanja in svojih praktič-nih izkušenj iz pedagoškega dela na delavnici aktivno sodelujejo. S kolegi razmi-šljajo o strokovnih rešitvah, diskutirajo in usklajujejo in se tako učinkovito učijo.
V nadaljevanju predstavljamo eno izmed delavnic, kjer je delo potekalo v dvojicah in v manjših skupinah (homogenih po strokovnih področjih in tudi v heterogenih po vseh predmetih in modulih v programu).
Učiteljem smo v uvodu postavili naslednja vprašanja, o katerih so diskutirali v hete-rogenih skupinah:
1. Zakaj načrtovati izvedbeni kurikul na ravni šole?
2. Kaj je temeljno vodilo pri načrtovanju izvedbenega kurikula?
3. Katere so temeljne sestavine izvedbenega kurikula?
4. Definirajte in primerjajte značilnosti naslednjih pojmov. Kaj imajo sku-pnega in v čem se razlikujejo? Učninačrt–Katalogznanj;
Predmet–Modul;Učnatema–Učnisklop–Učna/delovnasituacija;Učnaenota–di-daktičnaenota.
5. S katerimi metodami se učimo skozi reševanje problemov?
6. Kaj je značilno za problemski pouk?
7. Kaj je značilnost projektnega dela?
8. Razmislite, kdaj bi izbrali projektno delo?
Na delavnici so učitelji, ki poučujejo v programu Predšolska vzgoja, za nadaljeva-nje dela v skupinah dobili naslednja navodila:
1. Analizirajte poklicne standarde in cilje programa
1. Katera so ključna dela pomočnice vzgojiteljice?2. Katere kompetence mora imeti pomočnica vzgojiteljice? (Pomoč najdete
v poklicnem standardu)3. Katere cilje dosežejo dijaki v izobraževanju programu Predšolska vzgoja? Pri vsakem cilju programa določite modul, pri katerem se le-ti
uresničujejo. (Pomoč najdete v splošnem delu programa). Primerjajte med skupinami!
1 6
2. Katere kompetence mora dijak osvojiti v programu Predšolska vzgoja?1. Izpišite jih iz vseh katalogov znanj na skupen seznam.2. Primerjajte jih s seznamom kompetenc v poklicnem standardu. Se kje
razhajajo?3. Opredelite poklicne kompetence v zaporedju, ki naj si jih dijaki
pridobijo po vašem mnenju od 1. do 4. letnika (označite, katere kontinuirano skozi vsa leta izobraževanja in katere ter v katerem letniku bolj intenzivno).
4. Oblikujte naslove učnih tem in učnih situacij, s katerimi bi lahko cilje, oziroma kompetence dosegli. Razvrstite jih po letnikih.
5. Modul, ki ga poučujete, razgradite na 2 do 6 učnih sklopov. Vpišite jih v Tabelo in jih razgradite v skladu z nazivi ostalih kolon v tabeli grobega kurikula.
6. Razmislite in pripišite na koncu tabele še tiste predmete/module ter njihove vsebine, s katerimi se učni sklopi vašega modula (medpredmetno) povezujejo pri doseganju izpostavljenih kompetenc.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
1 7
III. PRIMER SESTAVIN IZVEDBENEGA KURIKULA ŠOLE
V nadaljevanju bodo predstavljeni zgradba in posamezne sestavine izvedbenega kurikula s primeri in komentarji, učiteljem v razmislek in v pomoč pri načrtovanju. Pri posameznih sestavinah so navedena tudi gradiva, kjer se pridobi več in poglo-bljno znanje na določeno temo.
IZVEDBENI KURIKUL ZA IZOBRA-ŽEVALNI PROGRAMSrednjega poklicnega / strokovnega izobraževanja
Naziv programa
Šolsko leto 2011/2012
IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA:
1. Podlage in viri za oblikovanje:
Zakonodaja, pravilniki
Šolska pravila
Analiza izvedbenega kurikula (grobi, fini, odprti kurikul) minulega šolskega leta
-
Načrt ocenjevanja -
Smernice, navodila… -
-
-
RAZVOJNA STRATEGIJA ŠOLEZapišite dikcijo strategije šole, ki bo usklajena in bo vodilo vsem strokovnim delavcem v šolskem letu.
1 8
2. OSNOVNI PODATKI
Šola najprej analizira pogoje, pod katerimi se bo izvajal program. Zapisati je potrebno, kdo bo zadolžen za posamezne aktivnosti, kateri učitelji bodo učili v programu, kje in kako bo potekalo praktično usposabljanje z delom, kakšni so prostorski pogoji in kar je zelo pomembno, če so kakšne posebnosti dijakov in jih je nujno upoštevati (skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov).
A. Seznam učiteljev, ki bodo izvajali izobraževalni program
Imeinpriimek Izobrazba Predmet/strokovnimodulkigaboizvajal(samalivskupini) Drugezadolžitve
B. Podjetja in obratovalnice, ki bodo izvajala praktično usposablja-nje z delom
Imepodjetja,obratovalnice Št.mentorjev
Št.dijakov(kolektivnapogodba)
Št.dijakov(individualnapogodba)
Opomba:Večopraktičnemusposabljanjuzdelom,onačrtovanju,izvedbi,poročilihinodgovornostihvsehsodelujočihlahkonajdetevvodnikihzadijake,organizatorjepraktičnegaizobraževanjainzamentorjeterprilogahsprimeriobrazcev,objavljenonaspletnistrani:http://www.cpi.si/kurikul/podlage-za-pripravo-izobrazevalnih-programov/prakticno-usposabljanje-z-delom-pud.aspx.
C. Učilnice in drugi prostori, kjer se bo izvajal program
Štev.učilnice
Nazivučilnice Časzasedenosti
Vsebinainnosileczasedenosti
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
1 9
D. Seznam vpisanih dijakov po oddelkih, skupinah
Zap.štev
Oddelek/skupina Imeinpriimek M/Ž Opombe
3. ODPRTI KURIKUL Predmetnik odprtega kurikula
Predmet(vsebinskisklop)
Številour
1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik SKUPAJ
Opomba:VečoodprtemkurikululahkonajdetevpriročnikuPriporočilazanačrtovanjeinizvedboodprtegakurikulavprogramihpoklicnegainstroko-vnegaizobraževanja,objavljeneganaspletnistraniCPI(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/Odprti_kurikul.pdf).
4. IZVEDBENI PREDMETNIK ŠOLE PO LETNIKIH
Predmetnik v izobraževalnem programu šola avtonomno preoblikuje v izvedbeni predmetnik. Najprej se sprejme temeljna odločitev o načinu izvedbe programa. Do-loči se, kateri cilji učnih predmetov in strokovnih modulov se bodo izvajali prej, kateri kasneje, kateri skozi daljše obdobje (letnik ali več), kateri pa v strnjenih oblikah v krajšem obdobju. Nato se skupno število ur učnih predmetov, strokovnih modulov in drugih programskih enot smiselno porazdeli po letnikih. Pri razdelitvi ur po učnih predmetih/ strokovnih modulih in letnikih se upoštevajo cilji progra-ma, zakonski okviri obremenitve dijakov, dogovori z delodajalci v lokalnem okolju glede možnosti izvajanja praktičnega usposabljanja z delom ter seveda tudi kadro-vski in materialni pogoji šole. Učni predmti, strokovni moduli in druge programske enote so kreditno ovrednoteni skladno z evropsko nabirnim kreditnim sistemom (ECVET). Kreditne točke se nanašajo na celotno število ur vsake posamezne pro-gramske enote in jih ni mogoče deliti po letnikih.
V nadaljevanju predstavljamo primer Izvedbenega predmetnika Srednje frizerske šole Ljubljana.
2 0
Pri
mer
IZ
VE
DB
EN
I P
RE
DM
ET
NIK
, Sre
dnja
friz
ersk
a šo
la L
jubl
jana
Ime
izob
raže
valn
ega
prog
ram
a: S
PI F
RIZ
ER, U
radn
i lis
t: 14
/10,
Spr
ejet
o na
SSP
SI: 1
20. s
eja,
10.
12.2
008
Nad
omeš
ča d
osed
anji
prog
ram
Friz
er (6
3/05
) Kom
bina
cija
1. i
n 2.
letn
ik n
ov p
rogr
am in
3. l
etni
k st
ar p
rogr
am.
PR
ED
ME
TN
IK –
MO
DU
LAR
IZA
CIJ
A, R
AZ
PO
RE
DIT
EV
UR
Prog
ram
ske
enot
eO
bvez
no/
iz
birn
oSk
upn
ošt
evil
ou
rŠt
evil
okr
edit
nih
točk
1.le
tnik
ure
/te
den
2.le
tnik
ure
/te
den
3.le
tnik
ure
/te
den
A–
Spl
ošn
oizo
-br
ažev
aln
ipr
edm
eti
33
tedn
ov33
te
dnov
16
tedn
ov
P1Sl
oven
ščin
aob
vezn
o21
312
99
366
248
3P2
Mat
emat
ika
obve
zno
213
12
993
662
483
P3
Tuji
jezi
kob
vezn
o16
49
662
662
322
P4U
met
nos
tob
vezn
o33
233
1P5
Nar
avos
lovj
eob
vezn
o13
26
662
662
P6
Dru
žbos
lovj
eob
vezn
o13
26
662
662
P7
Špor
tna
vzgo
jaob
vezn
o16
47
662
662
322
Sku
pajA
10
5154
495
1539
612
160
10B
–S
trok
ovn
im
odu
li
33
tedn
ov33
te
dnov
16
tedn
ov
M1
Friz
erst
voob
vezn
o19
838
99
399
366
331
331
396
198
619
86
SVS
3l.
Stri
ženj
eob
vezn
o16
161
3232
2
SVS
3l.
Bar
vne
spre
mem
beob
vezn
o16
161
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
2 1
8080
5SV
S3
l.O
blik
ovn
esp
rem
embe
obve
zno
1616
1
4848
3M
2M
anik
ira
obve
zno
335
331
3737
1,1
M3
Liče
nje
obve
zno
335
331
3333
1
Sku
pajB
10
0454
330
1046
614
,120
813
Od
tega
teor
etič
-n
ipou
k:
obve
zno
345
2413
24
198
648
3
Od
tega
min
i-m
aln
oza
pra
k-ti
čno
izob
raže
-va
nje
všo
li:
C-P
rakt
ičn
oiz
o-br
ažev
anje
vš
oli
-IN
TEG
RA
CIJ
A
vB
del
obve
zno
626
3019
86
268
8,1
160
10
Č–
Pra
ktič
no
usp
osab
ljanj
ez
delo
m
3 tedn
ov3 te
dnov
18
tedn
ov
Sku
pajČ
obve
zno
912
37
114
3811
438
684
38D
–In
tere
sne
deja
vnos
ti
2te
dna
2te
dna
1te
den
Sku
paj
Dob
vezn
o16
07
643
264
32
323
2E
–O
dprt
idel
ku
riku
lum
a33
te
dnov
33
tedn
ov16
te
dnov
2 2
Ok.
1ob
vezn
o66
366
2
Ok.
2ob
vezn
o33
233
1
Ok.
3ob
vezn
o66
366
2
Ok.
4ob
vezn
o49
333
116
1O
k.5
obve
zno
493
331
161
Ok.
6ob
vezn
o82
433
133
116
1O
k.7
obve
zno
131
533
166
232
2O
k.8
obve
zno
332
331
Ok.
9ob
vezn
o17
117
1Sk
upa
jE
obve
zno
526
2623
17
198
697
6
Na
prim
eru
je r
azvi
dno,
da
so z
apis
ali p
odat
ke o
str
okov
nih
podl
agah
, kar
ni z
anem
arlji
va in
form
acija
. Pod
ana
je in
form
acija
o
kom
bini
ranj
u z
izte
kajo
čim
pro
gram
om. I
zved
beni
pre
dmet
nik
je p
regl
eden
za
vsa
leta
izob
raže
vanj
a. S
mis
elno
je p
odan
a in
form
acija
nac
iona
lneg
a pr
edm
etni
ka d
o pe
te k
olon
e, n
ato
pa s
ledi
raz
člen
itev
izve
dben
ega
pred
met
nika
. Dol
očen
o je
šte
vilo
te
oret
ične
ga in
pra
ktič
nega
pou
ka v
šol
i. O
pred
elje
no je
šte
vilo
tedn
ov p
rakt
ične
ga u
spos
ablja
nja
po le
tnik
ih.S
trok
ovni
mod
ul
friz
erst
vo je
zel
o ob
seže
n, s
trem
i vse
bins
kim
i skl
opi.
Prav
ilom
a se
mod
uli o
dprt
ega
kuri
kula
poi
men
ujej
o, to
krat
pa
so s
e od
loči
li le
za
ošte
vilč
enje
, kar
pa
bral
cu n
e po
nuja
cel
ovit
e in
form
acije
. Vse
kako
r je
pot
rebn
o od
prti
kur
ikul
poi
men
ovat
i in
ga
z na
zivo
m v
odit
i še
v dr
ugi d
elov
ni d
okum
enta
ciji
šole
.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
2 3
IV.
GR
OB
I K
UR
IKU
L a
li G
LO
BA
LN
A P
RIP
RA
VAG
robi
kur
ikul
ali
glob
alna
pri
prav
a za
jem
a za
vsa
leta
izob
raže
vanj
a na
črto
vane
učn
e ci
lje in
vse
bine
pro
gram
a s
cilji
odp
rete
-ga
kur
ikul
a, in
tegr
iran
ih k
ljučn
ih k
ompe
tenc
in p
rakt
ične
ga u
spos
ablja
nja
z de
lom
. Na
uspo
sabl
janj
ih z
a gr
obi k
urik
ul a
li gl
o-ba
lno
prip
ravo
so
šole
v p
omoč
pre
jele
pri
mer
tab
ele
za s
hem
atsk
i pre
gled
gro
bega
kur
ikul
a (g
lej s
poda
j, Ta
bela
1).
Iz t
akšn
e ta
bele
je m
oč r
azpo
znat
i naz
ive
učni
h sk
lopo
v, r
azpo
redi
tev
po
letn
ikih
, šte
vilo
in o
bseg
učn
ih s
klop
ov z
a po
sam
ezni
pre
d-m
et/m
odul
v p
osam
ezne
m le
tnik
u in
med
pred
met
ne p
ovez
ave.
Ti p
odat
ki d
ajej
o ce
lovi
t vpo
gled
v iz
obra
ževa
nje
po p
rogr
amu
v vs
eh le
tnik
ih iz
obra
ževa
nja
tako
vod
stvu
šol
e, v
sem
uči
telje
m te
r dr
ugim
str
okov
nim
del
avce
m,
kako
r tu
di s
tarš
em, d
ijako
m
in d
rugi
m z
aint
eres
iran
im s
ubje
ktom
.
Tabe
la1
: Pri
mer
tab
ele
grob
ega
kuri
kula
:
PR
ED
ME
T/M
OD
UL
PR
VI
LET
NIK
učn
i skl
opi
DR
UG
I LE
TN
IKu
čni s
klop
iT
RE
TJI
LET
NIK
učn
i skl
opi
Slov
enšč
ina
Mat
emat
ika
Tuji
jezi
kA
NJ
Tuji
jezi
kN
EJ
Um
etn
ost
Nar
avos
lovj
e
Dru
žbos
lovj
e
Špor
tna
vzgo
ja
IKT
ino
snov
e
Friz
erst
vo
Man
ikir
a
Liče
nje
2 4
1. P
rim
er s
hem
atsk
ega
prik
aza
grob
ega
kuri
kula
v t
abel
i 1,
Sre
dnje
fri
zers
ke
šole
Lju
blja
na
Ime
izob
raže
valn
ega
prog
ram
a:S
PIF
RIZ
ERU
radn
ilis
t:1
4/10
,Sp
reje
ton
aSS
PSI:
120
.sej
a,1
0.12
.200
8N
adom
ešča
dos
edan
jipr
ogra
mF
rize
r(6
3/05
)O
zn.
Pro-
gram
ske
enot
e
letn
ikle
tnik
letn
ik
KON
FE-
REN
CA
KON
FE-
REN
CA
KON
FE-
REN
CA
KON
FE-
REN
CA
KON
FE-
REN
CA
KON
FE-
REN
CA
1.V
S2.
VS
3.V
S4.
VS
1.V
S2.
VS
3.V
S4.
VS
1.V
S2.
VS
P1Sl
oven
-šč
ina
Jezi
k–
vr-
ste,
del
itev
,be
sedi
lne
vrst
eK
njiž
evn
ost
Dom
ače
bran
je
Jezi
k–
vrst
e,
deli
tev,
be
sedi
lne
vrst
eK
njiž
ev-
nos
tD
omač
ebr
anje
Jezi
k–
opis
,be
-se
diln
evr
ste
Knj
ižev
-n
ost
Dom
ače
bran
je
Jezi
k–
opis
,be
sedi
lne
vrst
eK
njiž
ev-
nos
tD
omač
ebr
anje
Jezi
kK
njiž
evn
ost
Dom
ače
bran
je
P2M
atem
a-ti
kaN
arav
na
in
cela
šte
vila
Rac
ion
al-
na
štev
ila
Skle
pni
raču
nLi
nea
r-n
afu
nk-
cija
in
lin
earn
aen
ačba
.K
oren
i.
Kva
dra-
tna
fun
k-ci
jain
kv
adra
tna
enač
ba
Geo
-m
e-tr
ijav
ra
vni-
ni
Pros
tors
ka
geom
etri
jaO
sno-
ve
stat
i-st
ike
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
2 5
P3
An
gle-
ščin
aG
etti
ng
to
know
you
T
hew
ayw
eli
ve
Lan
guag
eaw
aren
ess
I/1
Wha
tha
ppen
ed
nex
t?
The
mar
-ke
tpla
ce
Lan
guag
eaw
aren
ess
I/2
Wha
tdo
you
w
antt
odo
?
Plac
es
and
thin
gs
Lan
gua-
gea
wa-
ren
ess
II/1
Fam
e,C
e-le
brit
ies
D
o’s
and
don
’ts
Lan
guag
eaw
aren
ess
II/2
Hai
rsty
ling
A
tthe
ha
irdr
esse
r’s
-Att
he
barb
er’s
To
ols
-Pr
oduc
ts
-Equ
ipm
ent,
H
airs
tyle
s
Lang
uage
aw
aren
ess
III
P4U
me-
tnos
tPr
ičes
ke
star
ihv
eli-
kih
civi
li-
zaci
j
An
tičn
epr
i-če
ske
Zgo
do-
vin
skii
n
sodo
bni
klas
ičn
ist
il
XX
XX
XX
XX
P5N
arav
o-sl
ovje
Mer
jenj
ev
nar
avo-
slov
ju
Met
ode
prou
čeva
nja
nar
avn
ih
poja
vov
Pogl
edv
sv
ets
nov
iK
emija
v
pre-
hran
i
Ener
gija
in
vir
ien
ergi
je
Ekol
ogija
XX
XX
P6
Dru
žbo-
slov
jeŽ
ivlje
nje
vsk
upn
osti
Dob
rodo
šli
vEv
ropi
Slov
enci
sk
ozi
čas
Odg
ovor
-n
odr
ža-
vlja
nst
vo
XX
XX
P7
Špor
tna
vzgo
jaA
tlet
ika
(špo
rtn
ovz
gojn
ikar
-to
n)
Igre
zž
ogo
(odb
ojka
,n
ogom
et)
Ples
,ae
-ro
bika
in
spro
ščan
je
Gim
-n
asti
-ka
z
ritm
ič-
no
iz-
razn
o-st
jo,
fitn
es
Atl
etik
a(š
port
no
vzgo
jni
kart
on)
Igre
z
žogo
koš
ar-
ka,
od-
bojk
a,
nog
o-m
et)
Gim
na-
stik
az
ritm
ičn
oIz
razn
o-st
join
pl
esom
(d
ekle
ta)
nam
izn
ite
nis
(fa
n-
tje)
Aer
o-bi
ka
inf
i-tn
es
Osn
ovn
am
otor
ičn
apr
ipra
va(š
port
no
vz
gojn
ikar
-to
n)
Igre
z žo
go
Izra
-zn
ost
tele
sa
2 6
M1
Friz
er-
stvo
teor
i-ja
1Po
klic
na
podo
ba
friz
erst
vas
po
uda
rkom
n
aan
aliz
ist
anja
in
kako
vost
ila
sin
lasi
-šč
a
Prep
arat
i,
prip
omoč
-ki
,or
odja
,n
apra
vev
fr
izer
stvu
z
upo
štev
a-nj
emv
aro-
vanj
azd
rav-
jain
oko
lja
vfr
izer
skem
po
klic
u
Kem
ijske
os
nov
eza
fr
izer
ski
pokl
ic
Pozn
a-va
nje
člov
eške
-ga
tele
-sa
,ko
že
inla
s
Obl
i-ko
vne
spre
-m
embe
la
s
Bar
vne
spre
mem
-be
las
XX
XX
teor
i-ja
2St
are
veli
ke
civi
liza
cije
A
nti
ka
Sred
nji
vek
Ren
esan
-sa
,ba
rok,
ro
koko
XX
XX
pra-
ksa
Pokl
icn
apo
doba
fr
izer
stva
s
pou
dark
om
na
anal
izi
stan
jain
ka
kovo
sti
las
inla
-si
šča
ter
varn
osti
pri
de
lu*
Neg
ala
sin
la
sišč
a*
Obl
ikov
a-nj
em
okri
hin
su
hih
las
Osn
ove
stri
že-
nja
las
Tehn
ike
stri
ženj
ala
s
Obl
iko-
vanj
epr
ičes
k
Bar
vanj
ela
sN
ega
las
po
bar-
vanj
u
XX
XX
SVS
3St
riže
nje
teor
i-ja
XX
XX
XX
XX
Stri
ženj
ela
sin
zdr
avje
čl
ovek
a
pra-
ksa
XX
XX
XX
XX
Mod
no
stri
ženj
ein
br
itje
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
2 7
SVS
4B
arvn
esp
re-
mem
be
teor
i-ja
XX
XX
XX
XX
Bar
vne
spre
mem
be
inz
drav
je
člov
eka
pra-
ksa
XX
XX
XX
XX
Mod
no
bar-
vanj
eM
odn
oli
čenj
e
SVS
5O
blik
ov-
ne
spre
-m
embe
teor
i-ja
XX
XX
XX
XX
Preo
blik
o-va
nje
las
in
lasn
ičar
tvo
pra-
ksa
XX
XX
XX
XX
Preo
blik
o-va
nje
las
in
lasn
ičar
stvo
Obl
iko-
vanj
eza
h-te
vnih
pr
ičes
k
M2
Man
i-ki
raTe
o-ri
jaX
XX
XTe
ore-
tičn
eos
nov
em
ani-
kire
XX
XX
pra-
ksa
XX
XX
Nar
avn
am
ani-
kira
–
neg
aro
kin
n
ohto
v
Obl
iko-
vanj
eu
met
nih
n
ohto
v
XX
XX
Na
Sred
nji f
rize
rski
šol
i Lju
blja
na s
o se
odl
očili
, kot
kaž
e zg
ornj
i pri
mer
, da
se u
čni s
klop
i zak
ljuči
jo v
kon
fere
nčne
m o
bdob
ju. V
šol
-sk
em le
tu s
ta le
dve
kon
fere
nčni
obd
obji.
Kon
ec d
ruge
ga k
onfe
renč
nega
obd
obja
pom
eni t
udi ž
e za
klju
ček
šols
kega
leta
. V v
sake
m
konf
eren
čnem
obd
obju
sta
pre
dvid
ena
po d
va u
čna
sklo
pa p
ri v
saki
pro
gram
ski e
noti.
Uči
telji
so
vlož
ili v
elik
nap
or v
obl
ikov
anje
št
irih
učn
ih s
klop
ov n
a le
tnik
in ta
ko,d
a se
zak
ljuči
jo p
rav
do k
onfe
renč
nega
obd
obja
. Kol
iko
učni
h sk
lopo
v ob
sega
pos
amez
na p
ro-
gram
ska
enot
a je
str
okov
na in
avt
onom
na o
dloč
itev
stro
kovn
ega
aktiv
a na
šol
i. K
daj s
e uč
ni s
klop
i zak
ljuči
jo z
notr
aj š
olsk
ega
leta
, je
odvi
sno
od n
jihov
ega
obse
ga. S
o ra
zlič
no o
bsež
ni in
se
prav
ilom
a la
hko
zakl
juči
jo n
e gl
ede
na k
onfe
renč
no o
bdob
je. U
čite
lji n
ačrt
u-je
jo o
cenj
evan
je v
Nač
rtu
ocen
jeva
nja
tako
, da
ima
ob k
onfe
renč
nem
obd
obju
vsa
k di
jak
zago
tovl
jeno
vsa
j eno
oce
no.
2 8
2. G
robi
ku
riku
l
Gro
bi k
urik
ul u
čite
lji p
ripr
avijo
na
osno
vi k
atal
ogov
zna
nj.
V p
omoč
jim
lahk
o sl
uži s
podn
ja ta
bela
, ki p
a si
jo p
osam
ezne
šol
e gl
ede
na s
voje
pot
rebe
in iz
kušn
je p
rila
godi
jo:
PR
ED
ME
T/M
OD
UL
KO
MP
ET
EN
CE
TE
OR
ET
IČN
I P
OU
KVA
JE/P
RA
KT
IČN
I P
OU
KIK
KŠT
. UR
oz.
ŠT.
TE
DN
OV
Vc
elot
iraz
grad
ina
učn
esk
lope
Kat
ere
cilj
epr
edm
eta
alim
odu
lar
eali
zira
-m
opr
iteo
reti
čnem
po
uku
?
Kat
ere
cilj
e pr
edm
eta,
ali
m
odu
lar
eali
zira
mo
pri
vaja
ho
ziro
ma
prak
tič-
nem
pou
ku?
Kat
ere
cilj
e IK
K
bom
ore
aliz
iral
izn
otra
jteg
am
o-du
la.
Ure
sm
isel
no
razd
elim
om
edp
osam
ezn
imi U
Sin
po
tem
med
teor
etič
nim
in
pra
ktič
nim
pou
kom
.
Pred
stav
ili b
omo
prim
er g
loba
lne
prip
rave
mod
ula
Kur
ikul
um o
ddel
ka v
vrt
cu, p
rogr
am P
redš
olsk
a vz
goja
, izv
ajal
cev
ŠCR
M K
a-m
nik,
a z
arad
i pre
cejš
njeg
a ob
sega
, pre
dsav
ljam
o le
za
prvo
kom
pete
nco.
Pre
dlag
ano
tabe
lo s
o si
na
šoli
deln
o pr
ilago
dili,
in n
eko-
liko
razš
irili
.
3. P
RIM
ER
glo
baln
e pr
ipra
ve m
odu
la K
uri
kulu
m o
ddel
ka
v vr
tcu
na
ŠCR
M K
amn
ik:
PRED
MET
/MO
DU
L: K
UR
IKU
LUM
OD
DEL
KA
V V
RTC
U
LET
NIK
: 1.
ČA
SOV
NI
OK
VIR
ZA
C
ELO
TE
N
PR
ED
ME
T/
MO
DU
L10
2(3
4+68
)
UČ
NI
SKLO
PP
RE
DV
IDE
-N
I Č
ASO
VN
I O
KV
IR
KO
MP
E-
TE
NC
E:
KO
MP
ET
EN
-C
A Z
AO
KR
O-
ŽE
NE
GA
U
ČN
EG
A
SKLO
PA
TE
OR
ET
IČN
I P
OU
K(C
ILJI
)P
RA
KT
IČN
I P
OU
K(C
ILJI
)IN
TE
GR
I-R
AN
E
KLJ
UČ
NE
K
VALI
FI-
KA
CIJ
ET
E-
OR
I-JA
PR
A
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
2 9
1.
OT
RO-
KOV
EPR
AV
I-C
EIN
N
AČ
E-LA
KU
-R
IKU
LA
ZA
V
RTC
E
1020
Dija
kje
zm
ožen
na-
črto
vati
in
evid
enti
rati
de
lov
odd
el-
ku.
Dija
kje
zm
ožen
za
gota
vlja
ti
ure
snič
eva-
nje
otro
ko-
vih
prav
ic
–u
pošt
evat
in
ačel
aku
-ri
kula
za
vrtc
e.D
ijak
je
zmož
ens
o-de
lova
tip
ri
nač
rtov
anju
in
impl
e-m
enta
ciji
kuri
kula
,ki
tem
elji
na
razu
-m
evan
ju
otro
kove
ga
razv
oja.
Dija
kje
zm
ožen
an
aliz
irat
iin
vre
dnot
iti
delo
vo
ddel
-ku
.
Dija
kza
gota
vlja
u
resn
ičev
anje
ot
roko
vih
prav
ic–
u
pošt
eva
nač
ela
kuri
kula
za
vrtc
e.
Dija
k:po
zna
člen
ev
Kon
ven
ciji
o
otro
kovi
hpr
avic
ahin
D
ekla
raci
jio
člov
ekov
ih
prav
icah
,ki
nep
osre
dno
zade
vajo
del
ov
vrtc
upo
zna
nač
ela
Ku
riku
la
zav
rtce
razu
me
pove
zan
osti
n
sood
visn
ostn
ačel
;ra
zu-
me
rela
tivn
ove
ljavn
ost
posa
mez
neg
an
ačel
av
odn
osu
do
dru
gih
nač
elra
zum
epo
sam
ezn
eal
i-n
een
asle
dnjih
nač
eliz
K
uri
kula
za
vrtc
e:
nač
elo
enak
ihm
ožn
osti
in
upo
štev
anje
raz
ličn
o-st
imed
otr
okit
ern
ačel
om
ult
iku
ltu
rali
zma;
n
ačel
oom
ogoč
anja
izbi
-re
ind
ruga
čnos
ti;
nač
elo
ura
vnot
ežen
osti
;n
ačel
ora
zvoj
no-
proc
e-sn
ega
pris
topa
;n
ačel
oak
tivn
ega
uče
nja
inz
agot
avlja
nja
mož
no-
stiv
erba
liza
cije
ind
ru-
gih
nač
inov
izra
žanj
a;
nač
elo
spoš
tova
nja
za-
sebn
osti
inin
tim
nos
ti;
nač
elo
sode
lova
nja
sst
arši
.
Dija
k:pr
epoz
na
otro
kove
inč
love
kove
pr
avic
ev
nač
elih
kur
ikul
aza
vrt
ceu
pošt
eva
nač
ela
Ku
riku
laz
avr
tce
posa
mez
no
nač
elo
upo
štev
av
odn
osu
do
dru
gih
nač
el,
ne
uve
-lja
vlja
ga
vab
solu
tnem
sm
islu
,če
bit
opo
men
ilo
neu
pošt
evan
je
ozir
oma
krše
nje
dru
gega
nač
ela
upo
štev
ara
zlič
nos
tmed
otr
okii
n
jimo
mog
oča
enak
ovre
dno
vklju
-če
vanj
ev
deja
vnos
ti
upoš
teva
mor
ebit
no
razl
ičn
oku
l-tu
rno
inje
ziko
vno
pore
klo
otro
kot
roko
md
aje
mož
nos
tizb
ire
med
de
javn
ostm
igle
den
anj
ihov
ein
te-
rese
,zm
ožn
osti
,raz
polo
ženj
eip
d.n
aos
nov
idop
olnj
evan
jan
ačel
aom
ogoč
anja
izbi
rez
nač
elom
u
ravn
otež
enos
ti,
skrb
iza
vkl
ju-
čeva
nje
otro
kv
deja
vnos
tiz
vse
hpo
droč
ijde
javn
osti
,v
mir
ne
in
živa
hne
deja
vnos
ti,
vvo
den
ede
-ja
vnos
tiin
spo
nta
no
igro
,v
indi
-vi
dual
ne,
sku
pin
ske
infr
onta
lne
deja
vnos
tiip
d.ot
roko
mo
mog
oča
inji
hsp
odbu
ja
kla
stn
ims
trat
egija
md
ojem
anja
,iz
raža
nja,
odk
riva
nja,
iska
nja
reši
tev
itn
.-
otro
kom
om
ogoč
ain
jih
spod
-bu
jah
gov
oru
ind
rugi
mn
ačin
om
izra
žanj
aob
upo
štev
anju
njih
ovih
in
divi
dual
nih
pot
reb
inin
tere
sov
ter
prav
ice
doz
aseb
nos
ti
Dija
k:
zna
spo
-m
očjo
IKT
po
iska
ti
doku
men
te
oot
roko
vih
prav
icah
razu
me
sa-
meg
ase
be,
dru
gelj
udi
in
sve
tter
se
na
podl
agi
tega
odz
ove
na
doga
janj
ez
ust
rezn
ost
rate
gijo
3 0
Cel
oten
gro
bi k
urik
ul š
ole
za t
a m
odul
je s
eved
a ob
sežn
ejši
. V t
abel
i sm
o za
pri
mer
pov
zeli
le p
rvi u
čni s
klop
iz c
elot
e, s
aj n
i na
š na
men
pre
dsta
viti
cel
otni
gro
bi k
urik
ul z
a m
odul
, tem
več
le k
akov
ost z
apis
a. Iz
pri
mer
a la
hko
razb
erem
o, d
a so
avt
orji
zapi
sali
pole
g sp
lošn
ih z
nači
lnos
ti m
odul
a, o
bseg
šte
vila
ur,
čas
ovni
okv
ir z
a po
sam
ezni
učn
i skl
op, r
azde
litev
cilj
ev, k
i se
bodo
dos
egal
i pri
teor
etič
nem
in p
rakt
ične
m p
ouku
tud
i cilj
e in
tegr
iran
ih k
ljučn
ih k
ompe
tenc
. Vsi
ti z
apis
i so
smis
elni
, če
so
zapi
sani
v b
olj i
nfor
mat
ivni
, kra
jši o
blik
i. R
azvi
den
je s
krbe
n pr
isto
p in
pog
lobl
jeno
raz
miš
ljanj
e o
cilji
h in
kom
pete
ncah
, ki s
i ji
bodo
dija
ki r
azvi
jali.
Zap
is je
pre
cej p
odro
ben,
mor
da z
a gr
obi k
urik
ul c
elo
prev
eč p
odro
ben.
To
bi la
hko
bila
pas
t gro
bega
ku
riku
la, č
e bi
se
mod
ul iz
vaja
l sko
zi v
eč le
t in
bi s
e po
dlag
e na
črto
vani
m c
iljem
spr
emen
ile. P
odro
bno
načt
ovan
je g
robe
ga
kuri
kula
lah
ko z
aide
na
nivo
nač
rtov
anja
fin
ega
kuri
kula
, kar
bi p
omen
ilo p
odva
janj
e de
la in
nep
otre
bno
obre
men
jeva
nje
prip
ravl
jalc
ev. P
rav
tako
tudi
zam
egli
preg
ledn
ost i
n ot
eži u
skla
jeva
nje
med
pred
met
nih
in m
edku
riku
larn
ih p
ovez
av.
Na
Sred
nji f
rize
rski
šol
i Lju
blja
na s
o ka
talo
ge z
nanj
za
potr
ebe
grob
ega
kuri
kula
raz
dela
li še
pod
robn
eje.
Kak
o, je
raz
vidn
o iz
po
imen
ovan
ja p
osam
ezni
h vr
stic
in k
olon
v t
abel
i na
nasl
ednj
em p
rim
eru.
4. P
rim
er g
robe
ga k
uri
kula
Sre
dnje
fri
zers
ke
šole
Lju
blja
na
IME
PR
ED
ME
TA /
M
OD
ULA
Ozn
aka
Pro
gram
-sk
e en
ote
Obv
ezn
o/
izbi
rno
Štev
ilo
kred
itn
ih
točk
1.
letn
iku
re/
tede
n2.
le
tnik
ure
/te
den
3.
letn
iku
re/
tede
nSk
u-
pno
štev
ilo
ur
P1
Slov
enšč
i-n
aob
vezn
o12
993
662
483
213
2. U
SMER
JEVA
L-N
I C
ILJI
Dij
ak:
1. le
tnik
2. le
tnik
3. le
tnik
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
3 1
3. P
OK
LIC
NE
KO
MPE
TE
NC
E
// V
SEB
INSK
I U
ČN
I SK
LO
PI :
1. le
tnik
2. le
tnik
3. le
tnik
4. C
ILJI
1. le
tnik
2. le
tnik
3. le
tnik
5. M
ED
PRE
DM
ET
NO
PO
VE
ZO
VAN
JE:
1. le
tnik
2. le
tnik
3. le
tnik
3 2
PRO
JEK
TN
O
DE
LO
:
Prog
ram
ska
enot
a:Pr
edvi
den
ida
tum
:Št
evil
ou
r:
Tem
a pr
ojek
tneg
a de
la:
Cilj
i pro
jekt
nega
de
la:
Oce
njev
anje
pr
ojek
tneg
a de
la:
Poja
snilo
(n
ačrto
vanj
e,
izve
dba,
pr
edst
avite
v):
Upo
raba
viro
v in
do
kum
enta
cije
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
3 3
POSE
BN
OST
I V
IZV
ED
BI
POU
KA
(e
ksku
rzije
, og
ledi
, tab
ori,
gost
je, r
evije
, te
kmov
anja
, na
stop
i, st
oritv
e,
izde
lki …
)
SPE
CIA
LN
O
DID
AK
TIČ
NA
O
PRE
MA
:
STR
OK
OV
NA
LIT
ER
ATU
RA
ZA
UČ
ITE
LJA
:
STR
OK
OV
NA
LIT
ER
ATU
RA
/ U
ČB
EN
IKI /
UČ
NO
GR
AD
IVO
ZA
DIJ
AK
A:
1. le
tnik
2. le
tnik
3. le
tnik
UČ
ITE
LJI
PR
ED
ME
TA /
MO
DU
LA
:
3 4
Na
vpog
led
imam
o le
pra
zno
tabe
lo. Z
anim
ivo
bi b
ilo s
pozn
ati,
kako
so
deja
nsko
zap
isal
i nač
rtov
ane
cilje
, kom
pete
nce,
kako
so
nač
rtov
ali p
roje
ktne
dne
ve/t
edne
, po
sebn
osti
v iz
vedb
i pou
ka p
redm
eta/
mod
ula
(eks
kurz
ije, o
gled
e, t
abor
e, r
evije
, tek
-m
ovan
ja, n
asto
pe, s
tori
tve,
izde
lke
…),
kat
ero
spec
ialn
o di
dakt
ično
opr
emo,
str
okov
no li
tera
turo
za
učit
elja
, lit
erat
uro
ozir
o-m
a uč
beni
ke in
dru
go u
čno
grad
ivo
za d
ijake
so
pred
vide
li in
dru
go. T
ako
načr
tova
nje
je v
seka
kor
smis
elno
, le
da n
i pre
več
podr
obno
in o
bvez
ujoč
e, k
er b
i bilo
šol
i bol
j v n
apot
o ko
t v p
omoč
. Upo
štev
ati j
e tr
eba,
da
grob
i pri
prav
i sle
di š
e bo
lj po
drob
na
učit
elje
va (
etap
na in
spr
otna
) pr
ipra
va.
5. F
INI
KU
RIK
UL
AL
I L
ET
NA
UČ
NA
PR
IPR
AVA
Letn
a pr
ipra
va je
nam
enje
na p
rogr
amsk
emu
učit
eljs
kem
u zb
oru,
saj
pre
dsta
vlja
njih
ovo
tem
eljn
o de
lovn
o or
odje
, ob
kate
rem
po
teka
jo te
dens
ki p
ogov
ori i
n us
klaj
evan
ja. K
er le
tna
učna
pri
prav
a po
dpir
a uč
ni p
roce
s, je
to p
rožn
i dok
umen
t, k
i ga
lahk
o sp
roti
pri
laga
jam
o gl
ede
na d
osež
ke in
pot
rebe
. (K
.S. E
rmen
c, 2
007,
str
.21)
. V le
tni u
čni p
ripr
avi
so c
ilji i
z ka
talo
gov
oper
aci-
onal
izir
ani t
ako,
da
nata
nčno
opr
edel
ijo c
ilje
po s
trok
ovni
h m
odul
ih, p
redm
etih
oz.
vse
bins
kih
in u
čnih
skl
opih
, da
kaže
jo n
a m
edpr
edm
etne
pov
ezav
e in
nač
ine
prev
erja
nja
in o
cenj
evan
ja. I
z nj
ega
je r
azvi
dna
vklju
čeno
st k
ljučn
ih k
ompe
tenc
, int
egir
a-ni
h in
sam
osto
jnih
. (Er
men
c, 2
004,
str
.5)
Uči
telje
m p
onuj
amo
v po
moč
za
načr
tova
nje
fine
ga k
urik
ula
nasl
ednj
o ta
belo
:
OPE
RAT
IVN
I CIL
JIV
SEB
INE
UČ
NE
ST
RAT
EG
IJE
MIN
IMA
LN
IST
AN
DA
RD
ČA
SOV
NI
OK
VIR
UČ
NI S
KL
OPI
Pred
met
ali
mo-
dulr
azde
lim
on
aci
ljno
zaok
rože
ne
učn
esk
lope
Zap
išem
oci
lje,
kiji
hbo
mo
znot
raju
čne-
gas
klop
ado
segl
i:U
pošt
evam
otu
diu
smer
jeva
lne
cilje
pro
-gr
ama!
•
Vkl
juči
mo
cilje
IKK
•
Pozo
rnis
mo
na
soci
aliz
acijs
kec
ilje
•
Pazi
mo
na
razl
ičn
eza
htev
nos
tne
rav-
ni!
!
(opi
ram
ose
na
taks
onom
ijeu
čnih
ci
ljev
Blo
om,
Mar
zan
o,M
edve
š)
Zap
išem
ovs
ebin
e,k
ijih
pot
re-
buje
mo
za
real
izac
ijo
cilje
v
Vg
robe
ms
eod
loči
mo
za
prim
ern
eu
čne
stra
tegi
je,
deja
v-n
osti
,ak
tivn
osti
(u
čne
met
ode,
ob
like
,tu
diz
apr
ojek
tno
delo
)
Iz2
.In
3.S
tolp
-ca
izlo
čim
oM
S--k
ajm
ora
znat
idi
jak
zao
cen
o2
(min
imu
m
naj
bo
rave
n
rabe
)
Pred
vidi
mo
okvi
rno
štev
ilo
ur.
Upo
štev
amo:
učn
ipro
-ce
sza
jem
ave
čfa
z:•
U
vaja
nje
•
Uče
nje
nov
ega
•
Pon
avlja
nje,
urj
enje
•
Prev
erja
nje
•
Oce
njev
anje
!
V n
adal
jeva
nju
pred
stav
ljam
o pr
imer
Fin
ega
kuri
kula
ŠC
RM
Kam
nik.
V v
ečji
mer
i so
spre
jeli
pred
laga
ne s
esta
vine
tab
ele.
Ko-
lono
za
opre
delit
ev m
inim
alni
h st
anda
rdov
so
doda
li na
kon
cu t
abel
e.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
3 5
FINI KURIKUL/ LETNA PRIPRAVA – KURIKULUM ODDELKA V VRTCIH
1. letnik Predšolska vzgoja predmet/modul: KURIKULUM ODDELKA V VRTCIH LETNIK: 1. ŠT. UR: 102
ZAOKRO-ŽENI UČNI SKLOP
OPERATIVNI CILJI VSEBINE UČNE STRATE-GIJE
NAČIN PRI-DOBITVE OCENE
1. OTROK-OVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA VRTCE
Dijak:-poznačlenevKonvenci-jiootrokovihpravicahinDeklaracijiočlovekovihpravicah,kineposrednozadevajodelovvrtcu-poznanačelaKurikulazavrtce-razumepovezanostinsoodvisnostnačel;-razumerelativnove-ljavnostposamezneganačelavodnosudodru-gihnačel-razumeposamezneali-nejenaslednjihnačelizKurikulazavrtce:-načeloenakihmožnostiinupoštevanjerazlično-stimedotrokiternačelomultikulturalizma;-načeloomogočanjaiz-bireindrugačnosti;-načelouravnoteženosti;-načelorazvojno-proce-snegapristopa;-načeloaktivnegauče-njainzagotavljanjamožnostiverbalizacijeindrugihnačinovizra-žanja;-načelospoštovanjaza-sebnostiinintimnosti;načelosodelovanjasstarši.
posamezničleniKon-vencijeootrokovihpravicah;posamezničleniDe-klaracijeočlovekovihpravicahNačelaKu-rikulazavrtce
frontalnodelo
individual-nodelo
samostojnopridobiva-njepodat-kov
delovsku-pini
timskopo-učevanje
hospitacijevVVO
ustnaocena
in/alipisnaocena
(zaokroženi učni sklop) MINIMALNI STANDARDI ZNANJA (PREDMET/MODUL)
OTROKOVE PRAVICE IN NAČELA KURIKULA ZA VRTCE
Dijak/-inja:• poznavsebino,nameninpomenotrokovihpravic• znapojasnitiposameznanačelaKurikulazavrtce• poznamožnostizauresničevanjeinpovezovanjeotroko-
vihpravicznačeliKurikulazavrtce• znaravnativskladuznačelikurikulazavrtce
3 6
PODROČJA DEJAVNOSTI IN GLOBALNI CILJI
Dijak/-inja:• poznacilje,nalogeinpomenposameznihpodročijživlje-
njaindelavoddelkuvrtca• poznamožnostizauresničevanjeposameznihdejavnosti
vskladuzznačilnostmirazvojainučenjaotrokvstarostiod1do6letupoštevanačelauresničevanjaCiljevkuriku-lazavrtcepriizvajanjuposameznihdejavnosti
• znapovezativsapodročjadejavnostizglobalnimicilji
NAČRTOVANJE IN EVI-DENTIRANJE DELA V ODDELKU
Dijak/-inja:• poznaravniinnačinenačrtovanjaterevidentiranjaži-
vljenjaindelavvrtcu• znanačrtovatiinevidentiratidelopomočnika/pomočnice
vzgojitelja
Pregledno so opredelili učni sklop, operativne cilje in vsebine, določili so časovni okvir in predvideli strategije oziroma metode, s katerimi bodo cilje dosegali. Za minimalne standarde so predvideli dodatno tabelo.Verjamemo, da je bil opravljen razmislek o zapisu, ki je učiteljem uporaben in zagotovo v pomoč. Zapis je dovolj podroben, usklajen je z načrtovanim grobim kurikulom, prikazano v primeru tabele pod 5.c, a se v nekaj primerih cilji iz grobega v fini kurikul ponavljajo. To vsekakor ni smiselno, zato bi morali dejansko presoditi, kako široko (bolj splošno) zapisati grobi oziroma kakopodrobno zapisati letno pripravo, saj v ponavljanju ni videti pravega smisla. Minimalne standarde so postavili na različne zahtevnostne nivoje po Bloomovi taksonomiji. Menimo, da je to smiselno, saj gre za upoštevanje in uporabo usvojenih znanj in veščin za delo v praksi.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
3 7
Na Srednji frizerski šoli Ljubljana so predlagane sestavine letne priprave ali finega kurikula postavili v drugačno obliko tabele, hkrati pa so dodali še nekaj sestavin (oblike in načini ocenjevanja in preverjanja znanja, učne obveznosti in naloge dijaka). Žal gre znova le za prazno tabelo. Iz izpolnjene bi se lahko naučili bistveno več.
NAČRTO-VANJE PO-UKA letnikUčnisklopi Kompe-
tenceOperativ-nicilji
vsebine Medpred-metnopo-vezovanje
Časovniobseg
Učneob-veznostiinnalogedijaka
MINI-MALNI STANDAR ZNANJA (za dosego 2 - zadostne ocene)
Oblike pre-verjanja in ocenjevanja znanja
(PODČR-TAJTE)
1-indi-vidualno
2-vdvojicah
3-skupin-sko
drugo:opravilniopravil
Načini pre-verjanja in ocenjevanja znanja
(PODČR-TAJTE)
1-pisno(šolskenaloge,testi,poročila,vaje,na-loge)
2-ustno 3-prak-tično(izdelek,storitev,nastop,za-govor),
drugo:delovnapo-ročila,semi-narskenalo-ge,projektnenaloge,la-boratorijskevaje,udelež-ba,dokaziloipd.
3 8
INTEGRACIJA KLJUČNIH KOMPETENC:Generične kompetence pri pouku Frizerstva, lasničarstva, lasuljarstva, ličenj in manikire DA NE
• Načrtuje,pripravi,izvedeinkontroliralastnodelo,• racionalnorabienergijo,materialinčas,• varujezdravjeinokolje,• komunicirassodelavciinstrankami,• uporabljasodobnoinformacijskotehnologijo.
Varnost in zdravje pri delu DA NE• Ocenitizdravoinvarnodelovnomesto,• poznapredpise,svojepraviceinodgovornostivzvezizvarnimdelom,• skrbizavarnodelovnookolje,• varnoopravljasvojedelo.
Informacijska in komunikacijska pismenost DA NE• Pridobivanjetemeljnegaznanjaoinformatikiininformacijsko-komunika-
cijskitehnologijiteruporabale-tevizobraževanjuinučenju.• razvijanjesposobnostisporazumevanjanapisnem,grafičnem,likovnem,
zvočnempodročjuinpodročjuvečpredstavnostispomočjoinformacijsko--komunikacijsketehnologije,
• razvijanjezmožnostizadelozviriinpodatki(sposobnostzaučinkovitoiskanje,zbiranje,obdelavo,posredovanjeinuporabovirovinpodatkov).
Okoljska vzgoja DA NE• Spoznajokompleksnostokoljskihproblemov,• spoznajonajpomembnejšeokoljskeproblemevsvetu,• seseznanijozvarstvomokoljavSloveniji,• seseznanijozvarovanjemokoljanadelovnemmestuindoma,• spoznajopovezanostmedizčrpavanjemnaravnihvirov,onesnaževanjem
okoljainnačinomživljenja.
Podjetništvo DA NE• Dijakjezmoženpostavljanjavprašanj,iskanjezamisli,načrtovanjana-
log,raziskovanjatrgainugotavljanjapotrebnatrgu,načrtovanjapromo-cijeinoglaševanja,načrtovanjapotrebnihsredstev,uresničevanjazačrta-nedejavnosti.
Učenje učenja DA NE• Spoznavasebekotučenca:vrednote,stališča,učiseuravnavatičustvav
procesuučenja,sprejemaodgovornostzaučenje,• razvijasposobnostkompleksnegamišljenja,spretnostiprocesiranjainfor-
macijtermiselnihnavad,razvijaučnestrategije,• razvijasposobnostnadziranjainuravnavanjakoncentracijemedučenjem,
vzpostaviinvzdržujemotivacijozaučenje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovokoljanaprocesučenjainvredno-
tenjeznanjatermočinmožnostsvojegavplivanjanaokolje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovdružbe,politike,šolstva,ekono-
mijenaučenjeinizobraževanje,• spoznavaznačilnostidobregaučnegaokoljainoblikujesvojučniprostor,• spremljainvrednotisvojeučenjeinnapredovanje,razložiprocesučenja
prisebi,razumezahteveučiteljainnjegovovlogo.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
3 9
INTEGRACIJA KLJUČNIH KOMPETENC:Generične kompetence pri pouku Frizerstva, lasničarstva, lasuljarstva, ličenj in manikire DA NE
• Načrtuje,pripravi,izvedeinkontroliralastnodelo,• racionalnorabienergijo,materialinčas,• varujezdravjeinokolje,• komunicirassodelavciinstrankami,• uporabljasodobnoinformacijskotehnologijo.
Varnost in zdravje pri delu DA NE• Ocenitizdravoinvarnodelovnomesto,• poznapredpise,svojepraviceinodgovornostivzvezizvarnimdelom,• skrbizavarnodelovnookolje,• varnoopravljasvojedelo.
Informacijska in komunikacijska pismenost DA NE• Pridobivanjetemeljnegaznanjaoinformatikiininformacijsko-komunika-
cijskitehnologijiteruporabale-tevizobraževanjuinučenju.• razvijanjesposobnostisporazumevanjanapisnem,grafičnem,likovnem,
zvočnempodročjuinpodročjuvečpredstavnostispomočjoinformacijsko--komunikacijsketehnologije,
• razvijanjezmožnostizadelozviriinpodatki(sposobnostzaučinkovitoiskanje,zbiranje,obdelavo,posredovanjeinuporabovirovinpodatkov).
Okoljska vzgoja DA NE• Spoznajokompleksnostokoljskihproblemov,• spoznajonajpomembnejšeokoljskeproblemevsvetu,• seseznanijozvarstvomokoljavSloveniji,• seseznanijozvarovanjemokoljanadelovnemmestuindoma,• spoznajopovezanostmedizčrpavanjemnaravnihvirov,onesnaževanjem
okoljainnačinomživljenja.
Podjetništvo DA NE• Dijakjezmoženpostavljanjavprašanj,iskanjezamisli,načrtovanjana-
log,raziskovanjatrgainugotavljanjapotrebnatrgu,načrtovanjapromo-cijeinoglaševanja,načrtovanjapotrebnihsredstev,uresničevanjazačrta-nedejavnosti.
Učenje učenja DA NE• Spoznavasebekotučenca:vrednote,stališča,učiseuravnavatičustvav
procesuučenja,sprejemaodgovornostzaučenje,• razvijasposobnostkompleksnegamišljenja,spretnostiprocesiranjainfor-
macijtermiselnihnavad,razvijaučnestrategije,• razvijasposobnostnadziranjainuravnavanjakoncentracijemedučenjem,
vzpostaviinvzdržujemotivacijozaučenje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovokoljanaprocesučenjainvredno-
tenjeznanjatermočinmožnostsvojegavplivanjanaokolje,• razvijasposobnostrazumevanjavplivovdružbe,politike,šolstva,ekono-
mijenaučenjeinizobraževanje,• spoznavaznačilnostidobregaučnegaokoljainoblikujesvojučniprostor,• spremljainvrednotisvojeučenjeinnapredovanje,razložiprocesučenja
prisebi,razumezahteveučiteljainnjegovovlogo.
Socialne veščine DA NE • Ozavestisvojelastnosti,stališča,vrednote…,• zmoreobčutitisvojačustvainjihrazumeti,obvladuječustvenoizražanje,• zmoreobčutitisvojepotrebeterdoločitisvojecilje,zmoreuveljavljatisvoje
potrebevsocialnemokolju,dosegasvojecilje,• sprejemasvojetelo,gadoživljakotintegralnidelsvojeosebnosti,skrbiza
svojetelo,• sprejemasvojospolnoidentiteto,izražapozitivniodnosdosvojegaspola
terdodrugegaspola,• zmoredoživljatisamegasebekotpozitivnoinspoštovanjavrednooseb-
nost,zobčutkomsmiselnostisvojegaobstoja,izražapozitivniodnosdosebe,
• zmoredoživljatiinizražatispoštljivinpozitivniodnosdoljudi,razumevasoodvisnostmedposameznikomindrugimi(skupino),
• razumerazličnostikotkakovost(medposamezniki,skupinamiinkultu-rami),zmoreslišati,razumetiinbitistrpendopotrebdrugih,
• razlikujeravenzaupnostivodnosihmedznanci,prijateljiinintimnimodnosom,
• sodelujezdrugimi,zmore,gledenaokoliščine,poiskati,zavrnitialipo-nuditipomoč,zmoresprejetipomočoddrugih,
• uveljavljasvojorazličnostinstrpnoravnavkonfliktnihpoložajih,• upoštevapravilaindružbenenorme,• zmorevzpostavitiinvzdrževatikonstruktivenodnosdoavtoritete,• zmoresprejematinalogeinjihodgovornoopraviti.
Načrtovanje in vodenje kariere DA NE• Spoznavanjeinpresojanjeosebnostnihlastnosti,prepoznavanjeinrazvija-
nježelja,stališčinvrednot,razvijanjeobčutkalastnevrednosti,• presojanjeinrazumevanjezmožnosti:sposobnosti,znanja,spretnosti,
presojanjeinrazumevanjezmožnostizaučenje,• prepoznavanjeinrazumevanjeinteresov:zunajšolskih,šolskih,poklicnih,• spoznavanjedružbenegaokoljakotkontekstamožnostiizobraževanja,
dodatnegausposabljanjainzaposlovanja,• sprejemanjeodločitev,vodenjekariere,spretnostiiskanjazaposlitve,sposob-
nostivstopanjanatrgdela,sposobnostivstopanjavnadaljevanješolanja.
Zanimivo je, da so dodali kolono z učnimi obveznostmi in nalogami dijakov. Glede na to, da mora dijak za pridobitev kreditnih točk poleg pozitivne ocene iz predme-ta/modula opraviti še vrsto nalog in obveznosti izven kontaktnih ur, je pri načrto-vanju smiselno premisliti o vrstah obveznostih dijaka. Priloženi seznam integrira-nih ključnih kompetenc in njihovih ciljev, ki jih učitelji le izberejo z obkrožanjem, lahko razumemo kot vodnik učiteljem, da bi jim bili pri načrtovanju čim bolj v ospredju in ne bi pozabili nanje. Računamo pa na to, da učitelji vendarle vkompo-nirajo izbrane integrirane ključne kompetence v letno pripravo. V kolikor ne, tako ločevanje IKK od letne priprave ni smiselno in za učiteljevo načrtovanje neuporab-no. S ponujanjem ali opredeljevanjem vsebine tebele (zaprti tipi, kjer učitelj samo izbira in obkroža dane odgovore) je bojazen, da lahko dosežemo nasprotne učinke od želenih. Učitelji lahko preidejo v rutinsko obkroževanje, zato predlagamo od-prtost v zapisu načrtovanja, da se spodbuja k razmišljanju, ustvarjalnosti, iskanju novih in drugačnih rešitev.
4 0
6. PROJEKTNI TEDNI (DNEVI)V okviru letne priprave učitelji predvidijo, katere cilje in kompetence dijaki lažje dosežejo v okviru projektnih dnevov ali projektnega tedna. Lahko pa v okviru pro-jektnih dnevov ali tedna povzamejo že pridobljena znanja, spretnosti in kompeten-ce ter jih preizkusijo na izbrano temo v praksi. Pri načrtovanju projektnih dnevov gre za medpredmetne in medkurikularne povezave, timski pristop učiteljev in dijakov. Imajo različne funkcije, poznati je potrebno načela načrtovanja in skrbno načrtovati cilje ter izvesti postopke posameznih faz načrtovanja projektov. O funk-ciji projektov in smernicah za načrtovanje so pisali različni avtorji. Priporočamo prispevek dr. K.S Ermenc v v publikaciji CPI, 2006, Kurikul na nacionalni in šolski ranvi v poklicnem in strokovnem izobraževanju, str.58 do 60.
Projektno delo se načrtuje že na začetku šolskega leta. Potrebno je odgovoriti na veliko vprašanj. V nadaljevanju prikazuejmo primer tabele za načrtovanje projke-tnega dela Srednje frizerske šole Ljubljana:
PROJEKTNO DELO:Nosilna programska enota:
Drugeprogramskeenote:
Predvidenidatum: Številour:
Tema projektnega dela:
Cilji projektnega dela:
Ocenjevanje projektnega dela:
Pojasnilo (načrtovanje, izvedba, predstavitev):
Uporaba virov in dokumentacije
Iz izpolnjene tabele, če bi nam bila na voljo, bi lažje razbrali, za kakšno vrsto pro-jektnega dela gre. Prav tako tudi, ali izbrane teme in način dela pritegne in emocio-nalno izzove dijake, da razvijajo intelektualne spretnosti in ključne kompetence.
7. INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so programska enota z obsežnim številom ur in kreditnih točk. Okvirni program in cilji so izdelani na nacionalni ravni. Smiselno je skrbno načrtovati vsebine po področjih in dijakom odpirati široke možnosti, da lahko uresničujejo svoje potenciale. V izvedbenme kurikulu se na kratko predstavijo cilji, vsebine, časovni okvir ter oblike, metode ter kraj izvajanja.
8. NAČRT OCENJEVANJA
Načrt ocenjevanja se pripravi skrbno, odgovorno in strokovno. Natančneje se ga opredeli v prilogi Izvedbenega kurikula. Več o načrtu ocenjevanja lahko preberete v publikaciji CPI, (2007), objavljeno na www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
4 1
OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA se zapišejo skladno s splošnim delom programa.
Oznaka Splošno izobraževalni pred-meti oz. strokovni moduli Ustno Pisno Izdelek oz.
storitev Drugo
P1 Slovenščina x x
Preverjanje in ocenjevanje strokovnih modulov z več učnimi sklopi, pripravijo in izvedejo skupaj učitelji, ki uresničujejo cilje in kompetence strokovnega modula. Več o ocenjevanju lahko najdete v publikacijah, objavljenih na spletni strani http://www.cpi.si/mediji/publikacije.aspx.
Ocenjevanje v novih programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, CPI, 2007; Upoštevati pa je potrebno tudi aktualno zakonodajo.
9. OPREDELITEV DRUGIH OBLIK VZGOJNO-IZOBRAŽEVAL-NEGA DELA
Oblike vzgojno-izobraževalnega dela, skozi katere se uresničujejo cilji kurikula. Npr. delo na terenu, strokovne ekskurzije, mobilnost doma in v tujini…
10. NAČRT SVETOVANJA IN STROKOVNE PODPORE DIJA-KOM
Vključimo dejavnosti, ki se že izvajajo. Razmisliti je potrebno še o novih, s katerimi bi lahko pomagali dijakom, da bodo uspešni in da se bodo znali odločati (svetovalni pogovori, priprava osebnih izobraževalnih načrtov, vodenje mape učnih dosežkov).. Smotrno je definirati vlogo svetovalne službe in način sodelovanja vodstva šole in svetovalne službe.
11. NAČRT SODELOVANJA S STARŠI, DRUGIMI IZOBRAŽE-VALNIMI USTANOVAMI IN PODJETJI
Presodimo in zapišemo strategije, namen in cilje ter navedemo subjekte,s katerimi šola sodeluje.
12. NAČRT ZA SAMOEVALVACIJO.
Presodimo, ali je načrt samoevalvacije ustrezen. Uskladimo ga z morebitnimi dopol-nili, ki smo jih naredili glede na izvedbo v minulem šolskem letu.
13. PRILOGE
Navedemo in dodamo vse priloge.
4 2
V. ZAKLJUČEKIzvedbeni kurikul se oblikuje glede na letni delovni načrt (LDN). Ta je zakonsko predpisan dokument (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ur. L. /06, 68. Člen) z določenimi elementi vsebine. Pripravlja se za šolsko leto in za šolo v celoti. Izvedbeni kurikul se načrtuje za vsak posamezni program. Oba dokumneta se dopolnjujeta, v nekaterih elementih se prekrivata, vendar bi bilo nesmiselno posamezne elemente ponavljati.
Cilji oziroma izidi ali rezultati izobraževalnega programa, ki jih naj šole uresničuje-jo in dosegajo, so postavljeni iz interesa države (ključne kompetence) in gospodar-stva (poklicni standardi). Šola z izvedbenim kurikulom določi, kako bo konkretizi-rala in realizirala cilje nacionalnega programa.
Tržno usmerjena družba teži h kakovosti izdelkov, storitev in h konkurenčnosti, kakovost pa se zahteva tudi v izobraževanju. Glede na to, da je šolam zaupana visoka stopnja avtonomije, je smiselno, da proces priprave, izvajanja in evalviranja izvedbenega kurikula vključijo v razvoj svojega sistema kakovosti.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
4 3
VI. VIRI
• Evropska komisija (2008): Ravni avtonomije in odgovornosti učiteljev v Evropi. Eurydice –informacijsko omrežje v Evropi, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, www.eurydice.si/images/stories/publikacije/Rav-ni_avtonomije_in_odgovornosti_uiteljev.pdf
• Ermenc Skubic, K. (2002): Smernice za oblikovanje izvedbenega kuriku-la, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
• Ermenc Skubic, K. et.al. (2007): Priprava izvedbenega kurikula, dva pri-mera dobre prakse, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
• Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (2001). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
• Klarič.T. (ur.). (2006): Racionalna evalvacija izvedbenega kurikula, Lju-bljana: Center RS za poklicno izobraževanje, dosegljivo na http.//www.cpi.si/učitelji/kurikulum/spremljanje.aspx
• Klarič.T. (ur.). (2007): Poročilo o spremljanju 2. Generacije novih in pre-novljenih izobraževalnih programov »mehatronik, Frizer, Grafični ope-rater in avtokaroserist«, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje, dosegljivo na http.//www.cpi.si/učitelji/kurikulum/spremljanje.aspx
• Kramar,M. (2002): Avtonomija šole in didaktični koncept izobraževalne-ga procesa. Ljubljana: sodobna pedagogika. Št. 1. Str.98-112.
• Kroflič, R. (1992): Teoretski pristopi k načrtovanju in prenovi kurikulu-ma, Ljubljana: Center za razvoj univerze.
• Marentič Požarnik.B. et.al (2005): Učitelji v prenovi – njihova strokovna avtonomija in odgovornost, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.
• Medveš, Z. (2001) Ključne kvalifikacije pri načrtovanju programov po-klicnega in strokovnega izobraževanja (gradivo za IV. Modul Programa za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih šol). Ljubljana: Filozofska fakulteta, center za pedagoško izobraževanje.
• Milekšič, V. (2010): Učna tema in učna situacija – od načrtovanja do oce-njevanja, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
• Možina,T., Klemenčič, S. (2010): Izvedbeno načrtovanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju, Ljubljana: IMPLETUM, dosegljivo na www.impletum.zavod-irc.si/sl/aktivnosti_/
• Pevec, Grm, S. et.al (2006): Kurikul na nacionalni in šolski ravni v po-klicnem in strokovnem izobraževanju, Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
• Rutar Ilc, Z., Pavlič Škrjanc, K., et.al (2010): Medpredmetne in kurikular-ne povezave: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
4 4
• Sentočnik, S. et.al (2006):Vpeljevanje sprememb v šole: konceptualni vidiki, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Zupanc, B. et.al.(2007): Načrt ocenjevanja, Ljubljana: Center RS za po-klicno izobraževanje.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
4 5
Beležke:
4 6
Beležke:
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
4 7
Beležke:
4 8
Beležke:
I Z V E D B E N I K U R I K U L
N A Č R T O V A N J E I Z V E D B E N E G A K U R I K U L A
4 9
Beležke:
5 0
Beležke:
ADMINISTRATOR
ARANŽERSKI TEHNIK
EKONOMSKI TEHNIK
EKONOMSKI TEHNIK PTI
FRIZER
PREDŠOLSKA VZGOJA
PRODAJALEC
top related