splošna bolnišnica bre - uradna spletna stran bolnice brežice · web viewbrežice, marec 2014...
Post on 31-Jan-2021
0 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Brežice, marec 2014
LETNO POROČILO O PORABI ENERGENTOV V LETU 2013
1. UVOD
Splošna bolnišnica Brežice je v planu investicijskih potreb do leta 2008, v okviru drugih planiranih investicij (skupna intenzivna terapija, adaptacija bolnišničnih prostorov do standardov, rekonstrukcije za nadstandard) in odpravi kritičnih točk po študiji požarne varnosti ob teh planirala tudi rekonstrukcijo kotlarne in ogrevalnih sistemov, rekonstrukcijo kuhinje in energetsko sanacijo stavb. Spremljala je vsa dogajanja v Sloveniji na področju zagotavljanja prihrankov energije, zlasti še projekte pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Po izvedbi sanacije kotlovnice, ogrevalnega sistema in kuhinje, je bolnišnica pristopila k energetski sanaciji stavb. Udeležila se je javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«, v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« in v letu 2012 zaključila večino investicijskih ukrepov za energetsko sanacijo stavb.
Glede na rezultate po izvedeni investiciji v obnovo kotlarne in zamenjavi energenta v letu 2006, vgradni varčnih nap in zamenjavi instalacij in opreme v kuhinji leta 2008, sanaciji trafo postaje in zamenjavi večine svetil v objektih z varčnimi, delno zamenjavo stavbnega pohištva in toplotni izolaciji plošče proti strehi na enem objektu do leta 2009, in izvajanju projekta »Trajnostna raba energije, energetska sanacija stavb A, B, C in G« v letu 2010 in nadaljevanju v letu 2011 in 2012 na stavbah A, B, D, E in G, lahko ugotovimo, da je bolnišnica v javnem sektorju med prvimi, v zdravstvu pa prva v Sloveniji, ki je na tem področju dosegli ugoden napredek, ki se kaže tako v manjši porabi energentov, kot tudi stroških za energente ter bistvenem zmanjšanju izpustov CO2, kljub dejstvu, da se je v letih od 2005 do 2013 obseg opravljenih storitev in število ležečih bolnikov v zavodu skoraj vsako leto povečal za nekaj % letno, in da so cene na trgu z energijo naraščale hitreje, z izjemo zadnjih let, ko so se cene energentov znižale.
2. ELEKTRIČNA ENERGIJA
Poraba električne energije v kWh in stroški zanjo rastejo od leta 2005 naprej vsako leto za nekaj %. V letu 2005 je znašala poraba električne energije 560 MWh in je bila za 2,72 % višja, kot v letu 2004. Izdatki so se glede na preteklo leto znižali za skoraj 0,5 %. Prihranek, ki je bil dosežen, kljub zvišani porabi, je bil posledica znižanja cen električne energije po uvedbi prostega trga v prejšnjih letih in opravljenem skupnem javnem naročilu, ki ga vodi do podpisa pogodbe Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so bile dosežene nižje cene, glede na prejšnja obdobja, ko je javno naročilo izvajala bolnišnica.
Kljub kar velikim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je v letu 2009 poraba električne energije iz 606 MWh v letu 2008 zvišala na 696 MWh v letu 2009, kar predstavlja več kot 13 %, stroški pa so se zvišali kar za 28 %. V letu 2010 se je poraba povzpela na 725 MWh. V letu 2011 je poraba narasla na 775 MWh, kar je za 6,5 % več kot v letu 2010 oziroma za 27,3 % več kot v referenčnem letu 2005. V letu 2012 je poraba narasla na 835 MWh in v letu 2013 padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe glede na prejšnje obdobje, ki je skoraj 4 %. Stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 naprej strmo rastejo in so iz 42.899,00 evrov v letu 2005 narasli na 55.274,00 evrov v letu 2011, kar znaša skoraj 23 %, v letu 2012 pa 64.574,00 evrov oziroma 50 % več, kot v letu 2005. Izstopa leto 2009, ko je bila vrednost porabljene električne energije skoraj 84.000,00 evrov, ki pa je bila posledica cen električne energije na trgu in manj povečane letne porabe v kWh. V letu 2013 je vrednost nabavljen električne energije znašala 56.127,00 evrov, kar znaša povprečno 0,0698 evra/kWh, v letu 2012 pa je znašala 0,0773 evra/kWh. Znižanje stroškov v letu 2013 za 8.447,00 evrov je tako posledica v večji meri zmanjšanja rabe električne energije, kot njene cene.
Število bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici se je iz leta 2008 na leto 2009 znižalo za več kot 6 %, v letu 2010 in 2011 pa ponovno naraslo, v letu 2012 pa padlo za 2,5 %, zato večje porabe električne energije v kWh in posledično višjih stroškov zanjo, v glavnem pripisujemo dejstvu, da so bile v letu 2008, 2009 in 2010 nabavljene dodatne klimatske naprave (split sistem), na kar kaže večja poraba električne energije v poletnih mesecih od leta 2008 naprej, ki je bistveno višja (tudi več kot 20.000 kWh/mesec) od preteklih let v tem obdobju. Nekaj višja poraba gre tudi na račun večjega števila porabnikov (medicinska in druga oprema, računalniki, dodatna razsvetljava, …) in rabe energije izvajalcev gradbenih del ter neustreznem ravnanju uslužbencev s porabniki električne energije. V letu 2013 je poraba električne energije padla kljub dejstvu, da se je število bolnikov zvišalo za dva % glede na leto 2012, poraba v poletnih mesecih pa je primerljiva s prejšnjim letom.
V spodnjih tabelah in slikah je prikazana poraba električne energije po mesecih in letih.
Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po mesecih in letih
mesec/leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Januar
47.400
52.008
50.718
53.694
54.326
68.400
62.676
71.862
73.488
Februar
46.080
45.570
45.276
48.930
66.070
61.464
59.448
68.430
66.366
Marec
46.800
47.268
49.392
50.580
51.716
64.980
63.300
70.392
67.602
April
43.152
40.278
43.056
48.114
59.748
57.546
56.166
63.156
64.104
Maj
42.906
39.680
48.786
47.820
49.514
57.576
58.410
63.354
63.060
Junij
44.076
46.332
57.120
48.372
57.019
55.320
64.026
68.754
67.038
Julij
43.548
50.844
58.830
51.936
51.107
61.620
68.316
75.780
72.900
Avgust
39.882
48.024
51.528
49.758
66.392
55.188
71.124
73.536
72.288
September
42.060
45.228
54.870
50.988
51.224
54.054
64.812
70.074
62.850
Oktober
45.330
50.772
60.678
48.120
50.547
61.560
65.844
68.472
65.790
November
67.244
46.938
57.384
52.284
59.373
60.012
69.282
68.052
62.502
December
51.762
51.906
56.118
55.254
79.089
67.164
71.538
73.170
65.994
Povpr.
46.687
47.071
52.813
50.488
58.010
60.407
64.579
69.586
66.999
Skupaj
560.240
564.848
633.756
605.850
696.125
724.884
774.942
835.032
803.982
Vir: energetsko knjigovodstvo
Slika 1: letni stroški električne energije od leta 2005 do 2013
Vir: Tabela 1
Slika 2: Trend rasti porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2013
Vir: Tabela 1
Tabela 2: Stroški za električno energijo po mesecih in letih od 2005 do 2013
mesec/leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Januar
3.927
4.213
5.859
6.080
6.294
4.689
4.425
5.566
5.133
Februar
3.852
3.789
4.639
4.804
8.057
4.299
4.220
5.287
4.585
Marec
3.751
3.902
5.018
4.896
6.193
4.678
4.580
5.487
4.688
April
3.477
3.023
4.064
4.793
7.114
4.063
3.908
4.844
4.465
Maj
3.332
3.141
4.702
4.644
5.899
4.095
4.157
4.903
4.363
Junij
3.442
3.577
5.430
4.726
6.970
3.971
4.660
5.294
4.571
Julij
3.342
3.658
5.575
5.169
6.147
4.410
4.843
5.899
5.174
Avgust
3.111
3.646
4.961
4.826
8.080
4.093
5.076
5.707
5.064
September
3.030
3.417
5.219
5.064
6.268
4.049
4.712
5.397
4.440
Oktober
3.021
4.134
6.302
4.751
6.038
4.522
4.646
5.359
4.653
November
4.433
5.300
5.862
5.109
7.167
4.422
4.976
5.294
4.394
December
4.170
5.591
5.612
5.436
9.659
4.967
5.071
5.537
4.597
Povprečno
3.574
3.949
5.270
5.025
6.991
4.355
4.606
5.381
4.677
Skupaj
42.889
47.392
63.244
60.298
83.887
52.259
55.274
64.574
56.127
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Slika 3: Letni stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 do 2013
Vir: Tabela 2
Slika 4: Trend rasti porabe električne energije na bolnika
Vir: Tabela 7
3. VODA
Bolnišnica za tehnološko in sanitarno porabo uporablja izključno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
Količinska poraba vode je v letu 2005 znašala 15.342 litrov in je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 1.388 litrov oziroma za 8,3 %. Izdatki so porasli za 28,3 % in so bili za 28 % višji od planiranih. Poraba vode se je v letu 2008, glede na leto 2007, zvišala za manj kot %, v letu 2009 pa, glede na preteklo leto, znižala za 12 %, nabavna vrednost je bila kljub temu skoraj za 10 % višja. Poraba vode se je v letu 2010 zvišala še za 4 %, nabavna vrednost kar za 73 %. V letu 2011 je poraba vode 13.961 m3, v vrednosti 31.326,00 evrov, in je za 8 % višja, kot v letu 2010, vendar še vedno za 10 % nižja, kot v referenčnem letu, medtem ko je strošek za 3,6 % višji. V letu 2012 je bila poraba vode 14.773 m3, v vrednosti 31.629,00 evrov in nekaj višja, kot v preteklih letih, vendar še vedno nižja, kot v referenčnem letu. V letu 2013 je bilo porabljeno 14.798 m3, v skupni vrednosti 28.400,00 evrov.
Poraba vode je bila sicer v vseh letih od 2005 naprej vsako leto nižja za okoli 2.000 m3, kar je bila posledica ukrepov izvedenih v letu 2006 na račun obnove kotlarne in kuhinje ter opustitve kuhanja in pranja na paro, je pa ponovno narasla v letih od 2010 do 2013, glede na leto 2009, kar je posledica predvsem porabe tople vode za pregrevanje sistema v zvezi z zatiranjem legionel kar ocenjujemo, da je drag in glede na zagotavljanje zatiranja legionel s pomočjo kemičnih sredstev dodaten ukrep, ki prinaša vodovodnemu sistemu verjetno več škode, kot koristi. Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.
Slika 5: Poraba vode v letih 2005 do 2013
Vir: Tabela 2
4. OGREVANJE IN PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE
Poraba zemeljskega plina se je v letu 2008 glede na leto 2007 zvišala za 7 %, iz 208.008 na 223.927 Sm3 . Ocenjujemo, da je bila večja poraba delno posledica nižjih temperatur v prvih treh mesecih leta 2008, na kar kaže tudi večji temperaturni primanjkljaj v letu 2008 glede na leto 2007, saj je bil za 4,2 % višji, delno pa zaradi izvajanja investicije rekonstrukcije kuhinje in otroškega oddelka v zadnjih treh mesecih leta 2008, saj so bile s cevovodov odstranjene izolacije, prostori (7,5 % vseh prostornin) pa so bili v tem času brez stavbnega pohištva. Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode se je v letu 2009 znižala za skoraj 13 %, glede na referenčno leto 2005 pa kar za 42 %.
V letu 2010 je poraba zemeljskega plina nekoliko narasla glede na leto 2009, enako tudi stroški, ki so narasli za skoraj 5 %. V letu 2011 je poraba zemeljskega plina, zaradi izgradnje solarnega sistema za delno pripravo tople sanitarne vode v stavbi B, v tem obdobju pričakovano padla, in je znašala 172.820 Sm3, kar je skoraj 14 % manj, kot v letu 2010. Poraba kurilnega olja, ki se je uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, v letu 2011 zemeljskega plina 1.655.128 kWh oziroma skoraj 48 % manj, v letu 2012 1.530.241,00 kWh oziroma skoraj 53 % manj. V letu 2013 je poraba padla na 1.357.151,00 kWh, oziroma 57 % manj, kot bila v letu 2005, prihranek je tako znašal 1.842.966,00 kWh. Ocenjujemo, da je prihranek 173.090,00 kWh v primerjavi z letom 2012 delno posledica končanja energetske sanacije stavb in uporabe energije sonca za pripravo tople sanitarne vode, večji del pa prehoda gretja sanitarne tople vode v kurilni sezoni s kondenzacijskimi kotli, ki so nameščeni v podpostajah.
V primeru, da v letu 2006 ne bi izvedli obnove kotlovnice in ne bi prešli na zemeljski plin kot energent, bi ob enaki porabi ELKO (referenčno leto 2005, poraba 319.985 l) v letu 2007 samo za ta energent plačali 197.110 evrov, tako pa je bil dejanski strošek 113.070 evrov, kar je skoraj 43 % manj. Stroški za ta energent so iz leta 2005, ko so znašali 165.164,00 evrov, kljub zviševanju cen padli na 127.577,00 evrov, ali za skoraj 33 %. V letu 2008 bi strošek ELKO glede na referenčno leto znašal 250.751 evrov, dejanski strošek za zemeljski plin pa 124.162,00 evrov, kar je 50,5 % manj. Vrednosti zemeljskega plina je v letu 2012 znašala 134.366,00 evrov oziroma za 19 % manj, kot v referenčnem letu 2005 ekstra lahkega kurilnega olja. Vrednost nabavljenega zemeljskega plin je v letu 2013 znašala 95.867,00 evrov in je bila za 69.297,00 evrov nižja, kot v letu 2005 ELKO, kar znaša 42 %.
Če bi v zavodu obdržali prejšnji energent, bi nabavna vrednost ob enaki porabi, kot je bila v referenčnem letu 2005 znašala v letu 2010 271.987,00 evrov, za zemeljski plin pa je znašala 124.190,17 evra. Temu je potrebno dodati še vrednost vračila okoljske dajatve po Pogodbi o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida sklenjeno z MOPE, ki je za leto 2007 znašala 3.091 evrov, leta 2008 2.175,66 in leta 2009 1.259,60 evra. Skupni stroški so tako primerjalno glede na stroške, ki bi nastali, če bi še imeli prejšnji sistem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter parnih kotlov v kuhinji v letu 2007 znižali za 52,51 %, v letu 2008 za skoraj 54 %. Pričakovano je bilo, da se bodo ti stroški v letu 2009 znižali še za cca 6 %, saj je bila rekonstrukcija ogrevalnega sistema dejansko zaključena šele decembra 2008, ko je bila končana rekonstrukcija kuhinje in so bile vgrajene varčne nape, ter dokončno vgrajen regulacijski sistem za ogrevanje v tem delu stavbe. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011 je poraba zemeljskega plina padla na 331.025 Sm2. S tem so se pričakovanja ob odločitvi za sanacijo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter energetske sanacije stavb potrdila, saj je prihranek v tem letu še višji od načrtovanega. Nabavna vrednost energenta ELKO, bi glede na referenčno leto 2005 ob enaki porabi (319.985 l) v letu 2011 glede na povprečno ceno 0,92 evra/l znašala 294.386 EUR, nabavna vrednost zemeljskega plina pa je v letu 2011 znašala 130.585,00 evrov oziroma skoraj 56 % manj kot v referenčnem letu. V letu 2012 bi nabavna vrednost ELKO znašala 327.024,00 evra (povprečna cena 1,022 evra/l), zemeljskega plina pa je znašala 134.366,00 evrov. V letu 2013 bi nabavna vrednost ELKO znašala (povprečna cena 1,006 evra/liter) 321.905,00 evrov, zemeljskega plina pa je znašala 95.867,00 evrov.
Skupni strošek energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bi brez investicijskih vlaganj v posodobitev in obnovo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, brez stroškov za upravljanje in vzdrževanje, v letu v letu 2013 znašal 327.024,00 evrov oziroma trikrat več, kot je znašal dejanski strošek za nabavo zemeljskega plina v letu 2013 za ta namen. Primerjani prihranek znaša 231.157 evrov.
Tabela 3: Poraba zemeljskega plina po mesecih in letih od 2005 do 2013
mesec/leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Januar
32.067
38.710
34.914
37.247
28.583
27.881
23.375
Februar
24.213
28.554
14.727
28.545
25.820
32.570
21.210
Marec
12.485
26.104
24.810
21.764
18.300
20.653
April
27.694
19.351
25.836
17.591
13.056
12.140
11.246
Maj
8.133
9.217
13.137
6.524
5.976
4.144
981
Junij
3.122
3.311
7.737
1.877
4.028
2.905
6.457
Julij
3.613
3.372
1.539
1.852
2.795
2.904
3.374
Avgust
2.561
2.758
3.238
4.518
1.874
3.558
3.201
3.422
September
3.094
9.529
11.624
3.429
6.748
3.244
3.575
4.283
Oktober
14.802
22.531
19.034
15.773
19.988
13.960
12.851
10.941
November
25.978
26.170
26.353
23.156
19.758
24.300
16.593
16.585
December
33.648
35.693
35.059
31.507
31.288
27.140
24.014
21.239
Povprečno/mesec
#DEL/0!
16.017
17.334
18.661
16.025
16.509
14.519
13.423
11.981
Skupaj
0
80.083
208.008
223.927
176.273
198.102
174.224
161.078
143766
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Tabela 4: Nabavna vrednost zemeljskega plina po mesecih in letih od 2006 do 2013
mesec/leto
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Januar
16.375
19.873
22.732
18.620
17.884
21.302
14.347
Februar
12.836
15.437
11.028
15.111
16.238
24.980
13.249
Marec
7.192
14.426
13.790
14.001
14.901
12.925
April
14.116
11.678
18.103
10.892
9.625
10.778
7.504
Maj
4.969
6.900
8.235
5.539
5.621
4.909
1.540
Junij
2.634
4.179
9.042
3.304
4.610
4.814
4.828
Julij
3.789
4.375
3.313
3.348
4.009
4.496
3.011
Avgust
1.003
3.411
4.296
4.608
3.354
4.518
4.741
3.039
September
1.721
6.146
9.054
4.136
5.947
4.299
5.002
3.552
Oktober
8.285
11.748
14.249
9.255
13.138
11.416
10.812
7.478
November
13.906
13.072
19.069
12.209
12.532
18.238
11.717
10.811
December
17.673
16.782
25.169
15.638
18.615
20.126
15.915
13.584
Povprečno/mesec
8.518
9.423
12.392
10.754
10.349
10.882
11.197
7.989
Skupaj
42.588
113.070
148.705
118.298
124.190
130.585
134.366
95.867
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Slika 6: Poraba zemeljskega plina v kWh od leta 2007 do 2013
Vir: Tabela 3
Slika 7: Letni stroški za zemeljski plin od leta 2005 do 2013
Vir: Tabela 4
5. POGODBA O POGODBENEM ZAGOTAVLJANJU PRIHRANKOV ENERGIJE
V skladu s Pogodbo o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije in dobavi energenta po sistemu javno-zasebnega partnerstva, je izvajalec v letu 2007 dosegel 27,23 % prihranek, plačilo izvajalcu je znašalo 77.115,00 evrov. Če temu znesku dodamo še strošek za energent (ZP) so vsi stroški vezani na investicijo in porabo energenta (investicijski stroški, upravljanje in vzdrževanje sistema, energent), ki jih je plačal zavod v letu 2007 znašali 190.185,00 evra, kar je za 6.925,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent brez upoštevanja stroškov upravljanja in vzdrževanja sistema, ki so pogodbeno določeni na 12.495,00 evrov.
V letu 2008 pogodbeni partner ni dosegel pogodbeno določenega zagotovljenega prihranka (dosežen je 24,61 %) in je moral obračunati v svoje breme ugotovljeno razliko in bi plačilo izvajalcu znašalo 74.627,00 evra, s prilagoditvijo tega zneska ugotovljeni inflaciji je znaša obveznost zavoda 83.298,00 evra. Če temu dodamo še strošek za energent, so vsi stroški znašali 207.460,00 evrov, kar je za 43.291,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent.
V letu 2009 je izvajalec dosegel 31,9 % prihranek, kar znaša 49.630,00 evrov, plačilo izvajalcu je znašalo 87.171,00 evrov, skupni strošek zavoda je bil 214.748,00 evrov, kar je za 36.003,00 evrov (skoraj 15 %) manj, kot je znašal ta strošek v referenčnem letu.
V letu 2010 je izvajalec dosegel 39,28 % prihranek v vrednosti 61.066,80 evra, plačilo izvajalcu znaša 92.201,55 evra, skupaj s stroškom za energent je zavod plačal 216.391,55 evrov, kar je za 55.595,45 evrov oziroma 20,6 % manj, kot bi bila vrednost porabljenega kurilnega olja glede na referenčno leto 2005.
V letu 2011 je izvajalec dosegel 44 %, v letu 2012 pa 47 % prihranek. Plačilo izvajalcu za leto 2012 je znašalo 103.978,00 evra. Strošek zemeljskega plina je znašal 134.366,00 evrov. Skupni stroški zavoda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter upravljanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema so v letu 2012 znašali 238.344,00 evrov in so za 88.680,00 evrov, ali 28 % nižji, kot bi znašala samo nabavna vrednost ELKO, če bi bila njegova poraba v letu 2012 enaka, kot v referenčnem letu 2005.
V letu 2013 je izvajalec dosegel 53 % prihranek, kar je 82.505,00 evrov dejanskega prihranka. Plačilo izvajalcu znaša 104.556,00 evrov, strošek zemeljskega plina skupaj z davki in trošarinami je znašal 95.867,00 evrov, skupni referenčni pa je 155.453,00 evrov. Skupni stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so v letu 2013 znašali 200.423,00 evrov in so za 121.482,00 evrov nižji, kot bi bila povprečna nabavna cena ELKO ob enaki porabi, kot v letu 2005.
Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podposatajah.
Ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo je bila pravilna.
V tabeli 12 so prikazani pogodbeni obračunski podatki o porabah energenta, cenah, porabah toplote in stroških, ter doseženih prihrankih ki jih pogodbena partnerja dosegata od leta 2007 naprej, ko je pogodba v celoti stopila v veljavo.
Tabela 12: Letni prihranki v % po pogodbi o zagotavljanju prihrankov energije
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Poraba energenta - zp (m3)
208.019
223.944
196.082
198.918
172.820
161.083
143.764
Cena energenta (EUR/m3)
0,45
0,55
0,54
0,52
0,63
0,70
0,53
Strošek energenta (EUR)
94.382
124.163
106.483
104.322
108.646
113.064
76.570
Poraba toplote (MWh)
1.976
2.127
1.863
1.890
1.642
1.530
1.366
Cena toplote (EUR/MWh)
47,76
58,36
56,89
55,20
66,18
73,88
56,06
Prihranek
27 %
25 %
32 %
39 %
44 %
47 %
53 %
Vir: Energetsko knjigovodstvo, obračun Petrol energetika
Opomba: V letu 2009 smo zraven zp za ogrevanje porabili še 19.392 l kurilnega olja.
Slika 12: prihranek zemeljskega plina od leta 2008 do 2013
Vir: Tabela 12
6. PROJEKT »ENERGETSKA SANACIJA STAVB, TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«
Zavod se je leta 2010 prijavil na javni razpis »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«,1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« (Ur. l. RS, št. 08/2010, dne 05.02.2010) in z Ministrstvom za zdravje sklenil ustrezno pogodbo.
Ocenjena vrednost projekta je znašala dobrih 2 milijona evrov, sklenjena pogodba z ministrstvom je bila za 1,3 milijona evrov. Poleg sredstev Kohezijskega sklada (62,5%) se je po pogodbi projekt delno financiral iz proračuna RS (12,50 %) in iz lastnih sredstev 25,00 %).
Cilji investicije so bili izboljšanje toplotne izolacije obstoječih stavb in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zagotovitev učinkovitih sistemov za ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in prezračevanje z uporabo sodobne tehnologije ter zagotovitev sistema zagotavljanja energije iz obnovljivega vira energije za del energetske oskrbe zavoda. Poleg tega je z omenjeno investicijo zavod zmanjšal porabo energije in izpuste CO2, zagotovil večjo zanesljivost oskrbe z energijo za nemoteno in učinkovito delovanje, zagotovil ustrezne delovne in bivalne pogoje in ugodje bolnikov, zmanjšal negativne vplive na okolje in zagotovil pregled nad rabo vstopne energije ter energetsko knjigovodstvo.
Projekt se je izvajal skoraj na vseh bolnišničnih stavbah in je zajemal zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stropov oziroma streh, hidro in termo izolacijo tlakov in sten, ki so pod nivojem tal, toplotno izolacijo fasad, zamenjavo obstoječe klima naprave za prezračevanje in hlajenje v operacijskem traktu, vzpostavitev solarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode, zamenjavo svetil in kompresorjev ter vgradnjo toplotne črpalke za uporabo energije podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E.
Po projektu so planirani prihranki energije 1.699 kWh/leto, znižanje emisij CO2 382 t/leto, povprečna vračilna doba 12,4 let, specifična poraba energije 135 kWh/m2.
Do konca leta 2012 je bilo končanih večino del. Na sliki 8 so prikazana opravljena in neopravljena dela po stavbah.
Slika 8: Opravljena dela po stavbah
Stavba
Opravljena dela
Stavba A
Gradbeno obrtniška dela za celovito sanacijo prostorov skladišča, čistilnega servisa, zbiralnice odpadkov, prostora za umrle, pralnice s šivalnico.
Toplotna izolacija podstrešja.
Zamenjava stavbnega pohištva.
Izolacija tal.
Vgradnja termostatskih ventilov.
Sanacija razsvetljave.
Oprema čistilnega servisa za čiščenje s paro.
Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.
Stavba B
Toplotna izolacija sten.
Zamenjava stavbnega pohištva.
Izolacija stropa in zamenjava strehe.
Vgradnja sistema sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode.
Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.
Stavba C
Zamenjava stavbnega pohištva.
Izolacija stropa in zamenjava strehe.
Vgradnja termostatskih ventilov in uravnoteženje ogrevalnega sistema.
Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.
Stavba D
Zamenjava stavbnega pohištva.
Toplotna izolacija sten in plošče proti podstrešju.
Termo in hidro izolacija sten v kletnih prostorih.
Ni izvedeno: termo in hidro izolacija tlakov, prezračevanje in hlajenje.
Stavba E
Izolacija tlaka.
Izolacija strehe in zamenjava strehe.
Klimatizacija in prezračevanje.
Uporaba podtalnice in toplotnih črpalk za hlajenje prostorov.
Kondenzacijski kotel.
Kompresorska postaja.
Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.
Stavba F
Ni izvedeno (stavbno pohištvo, izolacija plošče proti strehi)
Stavba G
Zamenjava stavbnega pohištva.
Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Podrobneje so podatki o porabah energentov, stroških in izpustih CO2 prikazani v spodnjih tabelah in slikah.
Tabela 1: Mesečno gibanje stroškov po posameznih letih za vse energente
mesec/leto
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Januar
29.178
28.456
23.472
27.722
29.027
23.309
22.308
26.867
19.479
Februar
29.116
28.501
19.092
22.208
19.085
19.410
20.458
30.267
17.834,00
Marec
24.773
23.469
13.771
20.597
15.472
18.469
18.581
20.389
17.613,00
April
22.241
20.402
19.631
18.101
25.217
14.955
13.533
15.622
11.968,00
Maj
21.467
21.093
10.750
13.182
14.134
9.634
9.778
9.812
5.902,00
Junij
14.600
13.535
10.580
10.786
16.011
7.275
9.270
10.108
9.399,00
Julij
13.747
14.071
11.225
11.368
9.460
7.758
8.853
10.396
8.185,00
Avgust
12.944
6.148
10.115
10.694
12.688
7.446
9.593
10.447
8.103,00
September
14.999
6.564
13.113
15.667
10.403
9.996
9.011
10.398
7.992,00
Oktober
16.522
13.196
20.160
20.889
15.293
17.660
16.062
16.171
12.131,00
November
18.855
19.733
20.364
26.267
19.376
16.954
23.214
17.011
15.204,00
December
19.951
26.751
23.841
31.465
25.297
23.582
25.197
21.452
18.181,00
Skupaj
238.394
221.918
196.112
228.946
211.464
176.449
185.859
198.940
151.993
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Tabela 2: Skupna poraba energije po letih v merskih enotah (v kWh)
energent (leto)
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Elektrika (kWh)
560.240
564.848
633.756
605.850
696.125
724.884
774.942
835.032
803.982
ELKO (kWh)
3.199.850
1.934.140
0
0
181.870
Z. plin (kWh)
0
760.789
1.976.076
2.127.307
1.674.594
1.881.969
1.655.128
1.530.241
1.357.151
Voda (m3)
15.342
13.910
13.729
13.850
12.301
12.809
13.961
14.773
14.798
Skupaj (kWh)
3.760.090
3.259.777
2.609.832
2.747.007
2.552.589
2.606.853
2.430.070
2.365.273
2.161.133
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Tabela 3: Skupna vrednost porabljene energije po letih in energentih v EUR
energent/leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Elektrika (EUR)
42.889
47.392
63.244
60.298
83.887
52.259
55.274
64.574
56.127
ELKO (EUR)
165.165
111.933
0
0
9.279
Z. plin (EUR)
0
42.588
113.070
148.705
118.298
124.190
130.585
134.366
95.867
Voda (EUR)
30.341
20.016
19.798
19.948
20.857
28.407
31.326
31.629
28.400
Skupaj
238.395
221.929
196.112
228.951
232.321
204.856
217.185
230.569
180.394
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Tabela 6: Poraba energentov in njihovih vrednosti na bolnika
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Število bolnikov
5666
5990
5977
6411
6020
6280
6292
6139
6267
Skupaj (kWh)
3760090
3259777
2609832
2747007
2552589
2606853
2430070
2365320
2161133
Poraba KWh/bolnika
664
544
437
428
424
415
386
385
345
Skupna vred. el. en.
42889
47392
63244
60298
83887
52259
55274
64574
56127
Vred. el.en./bolnika
8
8
11
9
14
8
9
11
9
Vrednost energenta(zp)
238395
221929
196112
228951
232321
204856
217185
198940
95867
Vred. Energenta zp/bolnika
42
37
33
36
39
33
35
32
15
Elektrika (kWh)
560240
564848
633756
605850
696125
724884
774942
835032
803982
Poraba el. en/bolnika
89
94
106
95
116
116
123
136
128
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Tabela 7: Poraba energentov in njihovih vrednosti na m2 površine
Leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
površina prostorov m2
7484
7484
7484
7484
7484
6865
6865
6865
6865
Skupna poraba energentov (kWh)
3760090
3259777
2609832
2747007
2552589
2606853
2430070
2365320
2161133
Poraba KWh/m2
502
436
349
367
341
380
354
345
315
Skupna vred. el. en. V EUR
42889
47392
63244
60298
83887
52259
55274
64574
56127
Vred. el. en. EUR/m2
6
6
8
8
11
8
8
9
8
Skupna vrednost energenta (zp) v EUR
238395
221929
196112
228951
232321
204856
217185
198940
95867
Vred. energenta EUR/m2
32
30
26
31
31
30
32
29
14
Poraba el. en. (kWh)
560240
564848
633756
605850
696125
724884
774942
835032
803982
Poraba el. en. EUR/m2
82
82
92
81
93
106
113
122
117
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Slika 9: delež stroškov za energente po letih
Vir: tabela 3
Slika 10: gibanje stroškov za vse energente od leta 2005 naprej
Vir: tabela 3
Slika 11: skupna poraba energije v kWh od leta 2005 naprej
Vir: tabela 7
Slika 12: skupna vrednost porabljene energije po letih od 2005 do 2013
Vir: tabela 3
Slika 13: skupna poraba energentov v kWh na bolnika od leta 2005 naprej
Vir: tabela 6
Slika 14: poraba vseh energentov v kWh na m2 ogrevanih površin
Vir: tabela 7
Stanje skupnih specifičnih emisij (CO2) glede na obveznosti iz drugega člena Pogodbe o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida:
Tabela 5: Skupne emisije CO2 v kg/enoto energije po energentih v letih 2005 do 2013
energent/leto
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Elektrika
224096
225939
253502
242340
278450
289954
309977
334013
321593
Z. plin
0
152158
395215
425461
334919
376394
331026
306048
273155
ELK-olje
792259
502876
47286
SKUPAJ
1016355
880973
648718
667801
660655
666347
641002
640061
596185
Vir: Energetsko knjigovodstvo
Slika 9: Skupne emisije CO2
Vir: Tabela 5
Slika 15: CUSUM analiza ogrevalno sezono od 2012 do 29. 1. 2014
Vir: Marko Pečkaj, IJS, februar 2014
7. ZAKLJUČEK
ENERGETSKA SANACIJA STAVB PLANIRANI PRIHRANKI
· planirani prihranki toplote: 1.465 MWh/leto,
· predviden prihranek električne energije: 49 MWh/leto
· Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji 1.037 (MWh/leto)
· Predvidena proizvodnja OVE 242 (MWh/leto)
· znižanje emisij CO2: 382 t/leto,
DOSEŽENI PRIHRANKI 2005:2013
· prihranek vse energije: 1600 MWh/leto, ali 43 %
· prihranek pri zemeljskem plinu: 1843 MWh
· izpusti CO2: iz 1016 t/leto na 596 t/leto, ali 42 %,
· poraba kWh/m2: iz 502 kWh na 315 kWh, ali 37 %
· poraba energentov na bolnika: iz 664 kWh na 345 kWh, ali 48 %
· delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda: iz 2,41 na 1,22 %
· energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode: iz 3200 MWh na 1357 MWh ali, zmanjšanje za 1843 MWh, ali 58 %
· prihranek po energetski sanaciji stavb: 80180 Sm3 ali 757 MWh zemeljskega plina (primerjava leto 2008 na 2013).
V letu 2005 je znašala poraba vseh energentov v zavodu 3.760.090 kWh in je v letu 2013 padla na 2.161.133 kWh oziroma nad 43 %. Izpusti CO2 so v letu 2005 znašali 1.016 t, v letu 2013 596 t oziroma skoraj 42 % manj. Znižanje izpustov za 420 t predstavlja presežen cilj po projektu energetske sanacije stavb. Skupna vrednost porabljene energije in vode je v letu 2005 znašala 238.395,00 evrov, v letu 2013 pa 180.394,00 evrov, kar je za 24 % manj.
Podatki kažejo ugodne učinke sanacije energetskih sistemov, saj je poraba energentov na bolnika v letu 2005 znašala 664 kWh in v letu 2013 skoraj polovico manj oziroma 345 kWh.
Vrednost energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, je v letu 2005 znašala 42,00 evra/bolnika, v letu 2013 15,00 evra/bolnika, medtem, ko se je poraba električne energije zvišala iz 89,29 v letu 2005, na 128,00 kWh na bolnika v letu 2013 oziroma iz 7,57 na 9 evrov na bolnika.
Poraba vseh energentov na m2 uporabne površine bolnišničnih stavb je leta 2005 znašala 502,42 kWh/m2, in je do leta 2013 padla na 315 kWh/m2.
Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode je iz 31,85 kWh/m2 padla na 13,57 kWh/m2, poraba električne energije pa je iz 82 kWh/m2 v letu 2005, narasla v letu 2013 na 117 kWh/m2 oziroma za 30 %.
Na ugoden trend nižanja stroškov za energijo kaže tudi podatek, da je bil v letu 2006 delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda 2,41 %, v letu 2007 1,92 %, v letu 2008 1,76 %, v letu 2009 1,57 % in v letu 2010 1,44 %, v letu 2011 1,49 %, v letu 2012 1,34 % in v letu 2013 1,22 %.
Znotraj porabljenih količin energentov in njihovih vrednosti, se je od leta 2005 do 2013 najbolj znižala porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode in sicer za 1843 MWh, za 243 MWh pa zvišala poraba električne energije.
Glede na porabo energentov za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in kuhanje lahko trdimo, da so se porabe energentov in stroški zanje znižali nad planiranimi (ki so po pogodbi z izvajalcem, zasebnim partnerjem, dogovorjeni na 25,9 %) in je izvajalec z izjemo enega leta pogodbeno dogovorjen prihranek vsako leto presegel, in v letu 2010 presegel 39 %, v letu 2013 pa 53 %.
Pričakovano in doseženo je tudi znižanje porabe vode, ki pa se je v zadnjih treh letih ponovno malo zvišala, je pa še vedno nižja, kot v referenčnem letu, kar pripisujemo izpiranju izlivk zaradi preprečevanje legionel, večjemu številu bolnikov in izvajanju gradbenih del. Voda se v letu 2013 več ne uporablja za zalivanje gredic.
Nepričakovano se je kljub že izvedenim ukrepom za znižanje porabe električne energije (postopna zamenjava svetilnih teles, sanacija izgub zaradi jalove energije, nabava energetsko učinkovitih naprav in opreme) le ta od leta 2005 do 2010 povečala več, kot pa se je v tem obdobju povečal program izvedenih storitev. Neugoden trend se nadaljuje tudi v letu 2011, ko je bila poraba skoraj 775.000 kWh in leta 2012, ko je znašala 835.000 kWh. Ocenili smo, da je večji del porabe električne energije posledica na novo vgrajenih hladilnih naprav v letu 2008 in v letu 2009 (klime - split sistem). Na to kaže podatek, da se je v poletnih mesecih in v začetku jeseni 2007 poraba električne energije bistveno zvišala glede na prejšnji dve leti v istem obdobju, ko je bila primerljiva, enako se je poraba bistveno povišala še v poletnih mesecih od leta 2008 do 2012. Glede na opažanja ocenjujemo, da so klimatske naprave delovale še v prehodnem obdobju (jeseni) pred kurilno sezono. Del povišane porabe električne energije v zadnjih štirih letih gre gotovo tudi na račun izvajanja gradbeno-obrtniških del in nabavi nove in dodatne zdravstvene in druge opreme ter informacijsko-komunikacijske tehnologije. Da je kljub izvedenim ukrepom za znižanje porabe, mogoče večjo porabo električne energije pripisati v glavnem nabavi klimatskih naprav v zadnjih štirih letih in neučinkovitem ravnanju s stroji, napravami, opremo in svetili, kažejo podatki o konstantni večji porabi električne energije v vseh letih, in dejstvu, da se je poraba v letu 2010 zvišala glede na referenčno leto 2005 za 23 %, v letu 2011 za skoraj 28 % in v letu 2012 za 33 %, glede na porabo v referenčnem letu 2005. V letu 2013 prvič po nekaj letih beležimo rahel padec (skoraj 4 %) porabe električne energije od začetka izvajanja usposabljanja dela zaposlenih v okviru projekta Re-Co.
Podatki za leto 2013, ko je večina ukrepov že bila izvedena (za neizvedeni ukrepe so bili po energetskem pregledu 2010 in prijavi na razpis za energetsko sanacijo stavb planirani prihranki 268 MWh), kažejo, da bo planirane prihranke energije težko doseči, če ne bodo izvedeni organizacijski ukrepi za pravilno in učinkovito ravnanje z energetskimi sistemi, s katerimi je mogoče po naši oceni prihraniti še 10 % energije glede na porabo v letu 2012. Možen je prihranek do 240 MWh. V zvezi s spremljanjem in meritvami porab energentov, je bil izveden centralni nadzorni sistem, ki omogoča vsakokratno takojšnje ukrepanje. Po pogodbi sklenjeni z Ministrstvom za zdravje je predviden prihranek toplote 1699 MWh/leto. Predviden prihranek električne energije 97 MWh/leto. Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji je 853,59 MWh/leto, predvidena proizvodnja OVE pa 242 MWh/leto. Proizvodnjo OVE lahko dosegamo z uporabo podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E in izkoriščanjem toplote tople sanitarne vode pridobljene s pomočjo sončnih kolektorjev. V poletnih mesecih takšne količine pridobljene toplote za toplo sanitarno vodo v stavbi B ne porabimo, zato bi bilo mogoče večji del te energije pretvoriti za potrebe hlajenja prostorov, kar pa je vezano na investicijo.
Prikazani podatki kažejo, da je kljub dražjemu načinu zagotavljanja sredstev oziroma izvedbi projekta zamenjave sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode z javno-zasebnim partnerstvom mogoče doseči zelo dobre okoljske in finančne učinke.
Nesporno velja ugotoviti, da so projekti URE in OVE ekonomsko ugodni in prinašajo ugodne okoljske učinke glede na znižanje porabe energentov in izpustov CO2.
Po drugi strani lahko ugotovimo, da smo v zavodu pri ravnanju uslužbencev in zagotavljanju ugodnih pogojev za izpeljavo projektov učinkovite rabe energije še vedno na pol poti. Še vedno namreč opažamo, da kljub izvedenim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, le ti ne ravnajo učinkovito pa tudi ne skrbno in odgovorno, saj še vedno opažamo, da so pipe odprte več, kot je to potrebno, da po nepotrebnem gorijo luči v prostorih, so prižgani aparati in računalniki, ipd. in se prezračevanje prostorov ponekod, predvsem ob zvišanju zunanjih temperatur ne izvaja pravilno. Opažamo, da so poleti okna preko dneva odprta, klimatske naprave pa delujejo, pozimi pa termostatski ventili nastavljeni na najvišji moči, okna pa priprta (delno priprta, odprta »na kip«, odprt ali delno odprt samo del okna nadsvetlobe, okno priprto, roleta pa delno ali v celoti spuščena, ipd) tudi po več ur dnevno, v nekaterih prostorih skoraj stalno. Opažamo tudi, da so senčila in/ali rolete ob dnevni svetlobi spuščene, v prostorih pa gorijo luči. V letu 2013 pa je viden napredek pri ravnanju nekaterih uslužbencev z porabniki električne energije.
Razmislek velja nameniti rešitvi, da bi se sredstva ustvarjena s prihranki namensko uporabljala za projekte URE in OVE ter predvsem za izvajanje neinvesticijskih ukrepov.
Jože Piltaver
letni stroški za električno energijo od leta 2005 do 2013
42889.4947391.6963244.310000000012602988388752258.7552746457456127
leta od 2005 do 2013
EUR
rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2013
560240564848633756605850696125724884774942835032803982
leta od 2005 do 2013
kWh/leto
letni stroški za električno energijo od leta 2005 do 2013
42889.4947391.6963244.310000000012602988388752258.7552746457456127
leta od 2005 do 2013
EUR
poraba električne en. v kWh na bolnika v letih 2005 do 2013
89.21019108280256794.3106.0394.5115.64115.54123.16136.02000000000001128
leta od 2005 do 2013
kWh/bolnika
Poraba vode v m3 od leta 2005 do 2013
153421391013729138501230112809139611477314798
leta od 2005 do 2013
m3
Poraba zemeljskega plina v kWh/leto od leta 2007 do 2013
19760762127306.51674593.51881969165512815302411357151
leta od 2007 do 2013
kWh
Vrednost nabavljenega zp v EUR v letih od 2005 do 2013
042588.05113070.16148705118298124190.1700000000413058513436695867
leta od 2005 do 2013
EUR
prihranek zp v obdobju 2008 - 2013
Poraba plina (Sm3)
200820092010201120122013223944196082198918172820161078143764Prihranek
200820092010201120120.246081985192321630.319264864898099240.392800000000000260.441707609647346010.480000000000000150.53
Delež stroškiov za energente po letih od 2005 do 2013
Elektrika (EUR)42889.4947391.68999999999563244.310000000012602988388752258.7552746457456127ELKO (EUR)165164.91999999998111932.6009279.06Z. plin (EUR)042588.05113070.16148705118298124190.1700000000413058513436695867Voda (EUR)30341.0720016.2219797.830000000002199482085728407313263162928400
EUR/leto
Gibanje stroškov za vse energente od leta 2005 do 2013
238393.66221917.99196112.3228946211464.37999999998176448.87185858.86198940.37999999998151993
leta
EUR
Skupna poraba energije v kWh od leta 2005 do 2013
Skupaj (kWh)37600903259776.526098322747006.52552588.52606853243007023652732161133
leta od 2005 do 2013
kWh
Skupna vrednost porabljene energije po letih v EUR
Skupaj238395.47999999998221928.56196112.3228951232321.06204855.87217185230569180394
leta od 2005 do 2013
EUR
Skupna poraba energentov v kWh/bolnika v letih od 2005 do 2013
663.62336745499442544.20308848080151436.64580893424812428.48330993604714424.01802325581394415.1386.21385.28999999999985345
leta od 2005 do 2013
kWh
poraba vseh energentov v kWh/m2 ogrevanih površin od lata 2005 do 2013
502.41715660074834435.56607429182253348.72153928380521367.05057455905933341.07275521111694379.73095411507649353.97960670065549344.54770575382372315
leta od 2005 do 2013
kWh/m2
Skupne emisije CO2 v kg od leta 2005 do 2013
1016355880972.9648717.6667801.30000000005660654.89999999956666347.4641002.39999999956640061596185
leta od 2005 do 2013
kg CO2
top related