trave in njihove lastnosti - bf.uni-lj.si · visoka pahovka, navadna pasja trava, travniška...

Trave in njihove lastnosti- enoletne, dvoletne, večletne- vedno zelene, s popolnim zimskim mirovanjem- višina rasti in kakovostni razredi- šopasto in plazeče razrastle

Visoke in dobre vrste trav:visoka pahovka, navadna pasja trava, travniška bilnica

Visoke in dobre vrste trav:travniški mačji rep, travniški lisičji rep, mnogocvetna ljujka

Nizke in dobre vrste trav:trpežna ljuljka rdeča bilnica travniška latovka

Ostale: trstikasta bilnica, zlati ovsenec, plazeča šopulja, volnata medenatrava, dišeča boljka, navadna latovka .

Zakaj trave v ruši?+ predstavljajo količinsko komponento (surova vlaknina)+ dajejo stabilen in dolgotrajen pridelek+ dobro pokrijejo tla+ v kolobarju so stabilne+ se dobro konzervirajo (silaža, mrva)+ dobro pokrijejo tla- vsebujejo malo rudninskih snovi

Metuljnice in njihove lastnostičrna detelja bela detelja lucerna

Ostale: švedska detelja, nokota, perzijska detelja, aleksandrijska detelja, grašica, inkarnatka.

Zakaj metuljnice v ruši?+ predstavljajo kakovostno komponento (surove beljakovine)+ v simbiozi z bakterijami v tleh vežejo atmosferski dušik+ dobro zapolnjujejo prazen prostor+ so odporne na sušo- krajša življenjska doba kot pri travah- slabša sposobnost konzerviranja- v kolobarju so manj stabilne

Zeli in travam podobne rastline

Zeli:- Koristne - Pogojno koristne- Brezvredne- Škodljive in strupene

Travam podobne rastline:Šaši in ločki

Zakaj zeli v ruši?+ vsebujejo rudninske snovi+ so sposobne prilagajti se novim spremembam- ne dajejo dolgotrajnejšega pridelka- se slabo konzervirajo- slabo pokrivajo tla

Pomen metuljnic za pašnikehribovitega sveta in krasa:

• Vezava dušika iz zrakaNova Zelandija 45 – 673 N kg/ha/letoVelika Britanija 100-150 N kg/ha/leto

• Krmna vrednost zelinjahranljiva vrednost, konzumacija, hitrost prebave

• Rodovitnost in struktura zemljedrobnoživke, mikoriza, glomalin, etilenski cikel

Vrste metuljnic v ruši pašnika:

• Bela detelja• (Trifolium repens L.)

• Nokota (rožičkasta in močvirska)(Lotus corniculatus L. in L. uliginosus Schk.)

• Podzemna detelja (Trifolium subteraneum L.)

in še veliko drugih … .

Bela detelja- plazeči poganjki- plitve korenine- rodovitna tla- dobra osvetlitev

Delež bele detelje v ruši

• Nizek delež detelje v ruši = premalo vezanega N za visok pridelek.• Visok delež detelje v ruši = premalo trave, slab izkoristek vezanega N,

premalo energije v zelinju za učinkovit izkoristek dušika v vampu, povečana nevarnost pojava napenjanja pri govedu.

Ciljni delež b. d. v ruši• Spomladi 30 % pokrovnost z belo deteljo, tekmovalnost

trav velika – zasenčitev.

• Ovce 5 – 10 % v suhi snovi (prebiralna paša)• Govedo 25 – 30 % v suhi snovi (masovni jedec)• 30 % v suhi snovi detelje visok pridelek, kakovostno

zelinje.

% pokrovnosti % suhe snovi20 540 2060 35

Vodenje paše na b. detelji• Zgodnji pričetek paše• Vzdrževanje nizke ruše spomladi s pašo• Kratko trajanje zasedbe vsake 3-4 tedne• Spomladi naj bo ruša najprej pašena• Neposredno vsejavanje in dosejavanje

Vsejavanje bele detelje - planina Vremščica

DOSEJAVANJE BELE DETELJE

• Ustrezna vrsta živali (telice, krave dojilje)• Izbira primernega časa (pomlad, poletje)• Priprava ruše (temeljito popašeno)• Priprava zemljišča (gaženje, poškodba r.)• Odmerek 3 – 5 kg/ha semena b. detelje• Pokrivanje dosejanega semena• Paša po vzniku nove setve• Dosejavanje s pomočjo živali

Ruša mora biti nizko popašena!

Dosejavanje bele detelje

3 – 5 kg/hasemena

bele detelje, pomešati z

zemljo, mivko,

žagovino, pepelom itd.

Vsejavanje bele detelje na Vremščici

Preko skale kravjak in na njem b. detelja!

Veje posekanega grma trohnijo!

Za b. deteljo več svetlobe in rudnin!

Tudi kamenje bo b. detelja prekrila!

Trpežnost bele detelje

-Nezadostna osvetlitev, premalo CHO v poganjkih

-Preveč dušika

-Izločki korenin

-Nizke temperature

(pokritost pritlik)

-Vsejavanje žit

Pomlad – odmrli poganjki bele detelje

Vsejavanježit v rušo pašnika

Nokota: rožičkasta & močvirska

• Pionirska metuljnica• Močne korenine• Nerodovitna tla• Senčna rastišča• Počasen razvoj• Slaba tekmovalnost

Kakovost zelinja

Prebavljivost:• podobna lucerni• boljša v sušnih razmerah

Kondenzirani tanini:• razgradljivost proteinov • napenjanje

Pridelovanje

Setev spomladi

> 20 kg/ha

< 10 mm globoko

Paša 15 – 20 cm

5 – 10 cm višina ostankov (strnika)

Vodenje paše na nokotiKratko trajanje zasedbe (pripust, odstavljena jagnjeta)Pomladno založno zelinje (poletna suša)Zaloga semen v zemlji (6000 semen/m2 )

Drevesno-pašna raba v času pripusta ovc

Podzemna detelja

- Enoletna prezimna- Vroča suha poletja- Kali jeseni, raste pozimi in spomladi - Semeni pred poletno sušo - Odporna na pašo

Izvor in razširjenost

-Sredozemlje (redek gozd)

- Avstralija (sušna območja)

- Nova Zelandija (hriboviti svet)

- vlaga v tleh pod točko venenja do 5 mesecev

PridelovanjeDosejavanje 7 – 25 kg/ha, 1000 – 2000 semen/m2

• V nizko popašeno rušo (slaba tekmovalnost)• Po vzniku 3 – 5 tednov brez paše• Cvetenje 70 – 80 dni pred nastopom suše

Potrebno 120-160 kg/ha semena –veliko trdih semen.

Vodenje paše na podzemni d.V jeseni ne prenizko pašeno - dobro ukoreninjenje. Spomladi višina ruše 6 – 8 cm, dobra osvetlitev –izdatno cvetenje – veliko semena.

Nezaželjeni učinki pašena metuljnicah

• Napenjanje, cianogeneza (bela detelja)• Oestrogene snovi (podzemna detelja)• Kondenzirani tanini (nokota)

Prihodnost metuljnic na pašniku

• Omejevanje uporabe dušika (ekološko k.)• Hribovita in gorska območja• Omejitve pri štev. živali na kmet. zemlj.• Globalno ogrevanje – hladnejša območja• Rodovitna ravnina – pridelava hrane• Siromašna območja za rejo živine• Vezava CO2 v organsko snov tal• Dušik iz zraka (metuljnice) – prireja mesa

Poskrbimo za več metuljnic na pašniku, da jih ne bo treba tako varovati in da bo s pašo več zaslužka !

TRAJANJE ZASEDBE(Število dni paše v eni ogradi

posameznega obhoda.)• ČIM KRAJŠE, TEM BOLJŠE!

Najboljše je vsakodnevno premeščanje!

TRAJANJE ZASEDBE (TZ)• Število dni, ko se žival pasejo v eni ogradi,

ali na istem delu pašnika. • Trajanje zasedbe odvisno od števila ograd,

oziroma od sistema paše.• Pašno-košna raba-18 ograd-TZ = 2 dni.• Intenzivna paša povprek-2 ogradi-TZ=45 d.• Obročna paša-trajanje zasedbe = 1 dan.• Polobročna paša – TZ = ½ dneva.

Popašene rastline morajo ustvariti novo listje, da ne propadejo!

Premeščanje živali

Čredenje

Vodenje

RAZDELITEV PAŠNIKA NA OGRADE

PREVEČ (čezmerno) PAŠENO• Živali so bile preveč dolgo na istem delu zemljišča!• Preveč pašeno ne pomeni, da je na tistem delu zemljišča

preveč živali oziroma, da poteka paša pri preveliki obtežbi!• Zaradi dolgotrajne zasedbe je rast ruše vse slabša in daje

vse manj pridelka, zato zmanjka zelinja za pašo!

Sistemi nadzorovane paše

Sistemi paše:Pašno kosna rabaŠtevilo čredink na katere naj bo zemljišče za pašnokosno rabo razdeljeno dobimo, če čas (število dni) potreben za obnovo ruše po košnji v jeseni delimo s trajanjem zasedbe posamezne čredinke v obhodu. Razdelitev pašnika na 15 čredink izhaja iz spoznanja, da je ob 2 - 3 dnevni zasedbi čredink mogoče ponuditi živalim kakovostno pašo in doseči dober izkoristek ruše.

Obročna pašaPri razdelitvi pašnika na manjše število čredink, da bo njegova ureditev cenejša, lahko v vsaki od čredink poteka pašo tako, da je z začasno elektroograjoodmerjeno vsak dan samo toliko paše, kolikor jo trop potrebuje za dan življenja in prirejo (dnevni obrok). Zato govorimo o sistemu obročne paše.

Intenzivna paša povprekPašna sezona je razdelejna v tri obdobja in v vsakem od njih poteka paša pri drugačni obtežbi, da je prilagojena hitrosti rasti ruše. V pomladanske delu paše, ki traja od pričetka paše do junija, se pase čreda na 2/5 pašnika povprek pri obtežbi okrog 55 ovc/ha. Na 3/5 pašnika je treba rušo pokositi v zadnji tretjini maja. Od začetka junija do konca julija se pasejo živali povprek na delu pašnika, ki je bil v maju košen (3/5) in sicer pri obtežbi 35 ovc/ha. Tisti del pašnika, ki je bil spomladi pašen je treba pokositi v drugi polovici julija. V poznopoletnem času, ki traja od začetka avgusta do zaključka paše, poteka paša povprek preko vsega pašnika pri obtežbi do 20 ovc/ha.

Kakšno korist ima ruša od nadzorovane paše posameznih domačih živali?

Koza- obiranje grmovja in cvetočih delov rastlin (browser);

- živi stroj za čiščenje zaraščajočih zemljišč na krasu in v hribovitem svetu, torej pride povsod.

Ovca - selektivna paša ruše, predvsem metuljnic in ostalih nizkorastočih zeli;

- manjši negativni posledici gaženja in gnojenja kot pri govedu;

- opravlja koristno delo tudi izven vegetacijskega (Primorska);

- pride tja, kjer paša govedo zaradi svoje teže ni primerna.

Kakšne ruše ne maramo?

Konj in osel- masovna jedca, ki pa še vedno ustvarjata zaplatasto rušo;- osel kot lažja žival je bolj primeren za slabo nosilna tla;

- predvsem konj lahko pri daljšem bivanju na istem prostoru rušo “porezira”

Goved- masovni jedec, ki je v našem prostoru tradicionalna rejska žival- primeren za manj strma območja in tla z večjo nosilnostjo

- dober za “žetev” odcvetelega in zrelega zelinja ruše

- porast reje krav dojilj

Koliko vode potrebuje ovca/koza na pašniku:- ovca z jagnetom (4-10 l/dan)- jagnica (2-4 l/dan)- ob dobri paši (2-6 l/dan)- ob slabi paši (4-12 l/dan)- paša vsebuje 15-20 % sušine in 80-85 % vode

Voda in sol na pašniku

Odlično!!!

Napajalna korita za drobnico

Odlično!!!

Manj primerno ali celo neustrezno!!!

Pri skupni paši ovc in koz, se znajo slednje obnašati do ovc zelo gospodovalno.

Neustrezno!!!

Neustrezno!!!

Neustrezno!!!

Različne izvedbe solnikov na pašniku1. Natrij - nizka vsebnost v tleh in rastlinah2. Dobro zelinje za drobnico: 0,7-0,9 g Na / kg suhe snovi

3. Potrebe (kg/mesec):Odrasla ovca- 0,5Koza molznica-0,75