univerza v ljubljanipefprints.pef.uni-lj.si/5378/1/diploma_urdih_avgust.pdf · 2018-09-25 · na...
Post on 08-Mar-2020
0 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
TIMEA URDIH
VPLIV KETOGENE DIETE NA TELESNO MASO IN POČUTJE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOLOGIJA - GOSPODINJSTVO
TIMEA URDIH
Mentor: doc. dr. STOJAN KOSTANJEVEC
Somentorica: asist. MARTINA ERJAVŠEK
VPLIV KETOGENE DIETE NA TELESNO MASO IN POČUTJE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo izdelala samostojno pod mentorstvom doc. dr. Stojana
Kostanjevca in somentorstvom asist. Martine Erjavšek.
Timea Urdih
Povzetek
Ketogena dieta je bila prvotno uporabljena za zdravljenje otrok z epilepsijo v bolnišnicah, v
zadnjem času pa je zelo priljubljen način prehranjevanja za hujšanje. Temelji na visokem vnosu
prehranskih maščob (vsaj 75 % dnevnega energijskega vnosa), zmernem vnosu beljakovin
(približno od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa) in zelo nizkem vnosu ogljikovih
hidratov (največ 50 g dnevno, zaužitih z zelenjavo). To vzpodbudi telo, da namesto glukoze kot
vir energije uporablja maščobe.
Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti vpliv ketogene diete na izgubo telesne mase, apetit,
željo po ostali hrani in splošno počutje ter ugotavljanje odnosa do ketogene diete oseb, ki se
prehranjujejo po načelih te diete.
V empiričnem delu raziskave sem s spletno anketo, ki je bila objavljena na spletni strani
www.1ka.si, pridobila odgovore 205 posameznikov, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto.
Rezultati raziskave so pokazali, da uporabniki ketogene diete kljub majhni športni aktivnosti
zmanjšajo telesno maso, predvsem v prvih mesecih diete. Z rezultati so zadovoljni, se dobro
počutijo in nimajo težav z lakoto ali željo po ostali hrani in prigrizkih.
Na podlagi rezultatov sklepam, da so posamezniki, ki hujšajo s ketogeno dieto, zadovoljni z
rezultati hujšanja in učinkovitostjo ketogene diete za hujšanje. Potrebne so dodatne raziskave
glede dolgoročnega vpliva takšne prehrane na zdravje. Ocenjujem, da uporabniki diete
pridobijo premalo strokovnih informacij o dieti in bi se morali posvetovati z dietetikom in
zdravnikom, ki bi spremljala njihovo prehransko in zdravstveno stanje. Ketogena dieta je zelo
specifičen način prehranjevanja in njeno delovanje je zelo kompleksno, zato se morajo
uporabniki diete dobro seznaniti z dieto in njenim delovanjem na telo, pomembno pa je tudi
strokovno vodenje uporabnika diete.
Ključne besede: ketogena dieta, debelost, hujšanje, način prehranjevanja, zdravje.
Abstract
The ketogenic diet was originally used to treat children with epilepsy in hospitals but recently
it is a very popular diet for weight loss. It is based on high intake of dietary fats (at least 75%
of daily energy intake), moderate protein intake (approximately 10 to 15% of daily energy
intake) and very low intake of carbohydrates (maximum 50g per day consumed by vegetables).
This stimulates the body to use fat as a source of energy instead of glucose.
The objectives of my thesis was to research the effects of the ketogenic diet on weight loss,
appetite, the desire for other foods and general well-being, and the determination of the attitude
towards a ketogenic diet in people eating according to the principles of a ketogenic diet.
In the empirical part of the research, I obtained 205 answers on questions about the effect of
ketogenic diet on individuals eating in this way through a web survey published on www.1ka.si.
I was interested in how many kilograms they lost, how they feel, what their personal doctor
thinks about ketogenic diet, where they obtain informations about the diet, how much they agree
with some health claims, which foods they consider healthy for consumption and what are the
reasons they have chosen this type of diet.
I have found that despite the minimal sporting activity the respondents lose a lot of pounds,
especially during the first months of the diet. They are satisfied with the results, feel well and
have no problems with hunger or desire for other food and snacks.
Based on the results, I concluded that the ketogenic diet is very suitable for weight loss and
certainly worth more attention in clinical practice. However, further research is needed on the
long-term impact of ketogenic diet on health. I estimate that diet users get insufficient
professional information about the diet and should consult a dietitian and a doctor to monitor
their nutritional and health status. Ketogenic diet is a very specific diet, and its functioning is
extremely complex, so dieters should be well acquainted with the diet and its action on the
body. It is also important that they are led by expert in this field.
Key words: ketogenic diet, obesity, weight loss, diet, health.
Zahvala in posvetilo
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu in somentorici asist. Martini Erjavšek
za vso strokovno pomoč in podporo pri izdelavi diplomske naloge ter za vse znanje, ki sta mi
ga z odličnimi predavanji in vajami predala tekom štiriletnega študija in me s tem navdušila za
nadaljnji študij prehrane.
Najlepša hvala moji družini, še posebej staršem, ki sta mi omogočila študij, me vedno
spodbujala, motivirala in mi stala ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih.
Hvala tudi fantu za vso ljubezen, razumevanje in podporo med pisanjem diplomskega dela.
Diplomsko delo posvečam mami Mojci, ki me je popeljala na dolgo pot hujšanja, učenja o
prehrani in športu ter spoznavanja sebe. Skupaj z njo sem premagala vsako oviro in dosegla
marsikateri, na videz še tako neuresničljiv cilj. Našla sem svoj smisel v življenju, tisto, kar me
najbolj veseli, in si jasno začrtala cilje, ki jih z njeno pomočjo in podporo pridno uresničujem.
Mama, hvala ti za to, kar sem!
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................................................. 9
2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................................... 10
2.1 Debelost ....................................................................................................................................... 10
2.2 Smernice zdrave prehrane ........................................................................................................... 11
2.3 Ketogena dieta ............................................................................................................................. 12
3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................................. 15
3.1 Cilj dela in opredelitev raziskovalnega problema ....................................................................... 15
3.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................................... 15
3.3 Raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov .................................................................. 15
3.4 Statistična obdelava podatkov ..................................................................................................... 15
3.5 Vzorec ......................................................................................................................................... 16
3.6 Rezultati....................................................................................................................................... 17
3.7 Razprava ...................................................................................................................................... 33
4 SKLEP ............................................................................................................................................... 38
5 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 40
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Prikaz demografske strukture vzorca glede na spol. ..................................................... 16
Preglednica 2: Prikaz demografske strukture vzorca glede na starost. .................................................. 16
Preglednica 3: Prikaz demografske strukture vzorca glede na najvišjo doseženo formalno izobrazbo. 16
Preglednica 4: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) pred začetkom ketogene diete. ......... 17
Preglednica 5: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) v času anketiranja. ............................ 17
Preglednica 6: Čas upoštevanja načel ketogene diete anketirancev. ..................................................... 18
Preglednica 7: Izguba telesne mase anketirancev v času upoštevanja načel ketogene diete. ................ 18
Preglednica 8: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas. .................................... 19
Preglednica 9: Dnevna športna aktivnost anketirancev. ........................................................................ 19
Preglednica 10: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas dnevne športne
aktivnosti. .............................................................................................................................................. 20
Preglednica 11: Pogostost prehranjevanja anketirancev po nasvetu prehranskega svetovalca ali
trenerja. .................................................................................................................................................. 20
Preglednica 12: Mnenje o odnosu osebnega zdravnika do ketogene diete. ........................................... 21
Preglednica 13: Pogostost pridobivanja informacij o ketogeni dieti iz neformalnih virov. .................. 22
Preglednica 14: Mnenje anketirancev o pomembnosti vzrokov za uvedbo ketogene diete. ................ 23
Preglednica 15: Mnenje anketirancev o vplivu ketogene diete na zdravje, počutje, telesno maso in
apetit. ..................................................................................................................................................... 24
Preglednica 16: Mnenje anketirancev o tveganju ketogene diete za povišan holesterol in maščobe v
krvi. ....................................................................................................................................................... 25
Preglednica 17: Prikaz strinjanja anketirancev s trditvami o zdravju.................................................... 26
Preglednica 18: Oblike prehranjevanja anketirancev. ........................................................................... 27
Preglednica 19: Mnenje anketirancev o primernosti maščobnih živil za uživanje. ............................... 28
Preglednica 20: Mnenje anketirancev o primernosti živil za uživanje. ................................................. 31
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
9
1 UVOD
Epidemija debelosti je postala glavni svetovni zdravstveni problem kljub trudu zdravstvene
skupnosti za promocijo zdravega življenja. Bueno idr. (2013) v svoji raziskavi navajajo, da
vsako leto zaradi vzrokov, povezanih z debelostjo, umre približno 2,8 milijona odraslih. 65 %
svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je zaradi debelosti več smrtnih primerov kot zaradi
podhranjenosti. Debelost je povezana s pogostejšim pojavljanjem povišanega krvnega tlaka,
sladkorne bolezni tipa 2 in hiperlipidemije, kar skupaj predstavlja tako imenovani metabolni
sindrom, ki pogojuje nastanek bolezni srca in ožilja. Povezana je tudi z nekaterimi vrstami raka,
boleznimi žolčnika, degenerativnimi boleznimi sklepov, slabšo kakovostjo življenja in večjo
celotno umrljivostjo (Manj kilogramov – več zdravja, 2004).
Kot kažejo ugotovitve nedavne klinične raziskave (Bueno idr. 2013), lahko z intenzivnim
posegom v življenjski slog dosežemo dolgoročno izgubo teže in boljše zdravje.
Predpisovanje diete je temelj vsakega shujševalnega programa. Najpogostejša strategija je
omejevanje dnevnega energijskega vnosa in zaužitih prehranskih maščob (Priporočila za
obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, 2007).
Ketogena dieta se od priporočil za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik (Hlastan Ribič, 2009)
razlikuje v tem, da je jedilnik sestavljen z zelo majhno količino ogljikovih hidratov. Smernice
zdrave prehrane priporočajo vsaj 50 % dnevnega energijskega vnosa iz ogljikovih hidratov v
nasprotju s ketogeno dieto, pri kateri predstavljajo ogljikovi hidrati le 10 % zaužite dnevne
energije. Še bolj popularna je manj stroga dieta LCHF (»low carb, high fat«), ki vsebuje
nekoliko večji delež ogljikovih hidratov in beljakovin kot ketogena dieta (Healthline, 2018). O
prehrani LCHF govorimo, ko vsaj 60 % dnevnega energijskega vnosa predstavljajo maščobe,
medtem ko je za ketogeno dieto značilno, da maščobe predstavljajo vsaj 75 % dnevnega
energijskega vnosa (Boyers, 2015).
V diplomskem delu predstavljam delovanje ketogene diete in njen vpliv na zdravje, počutje,
apetit in hujšanje. Na spletu in v medijih je veliko informacij o ketogeni dieti in tudi nekaj
slovenskih skupin na socialnem omrežju Facebook, ki se aktivno ukvarjajo s ketogeno in dieto
LCHF. V skupinah na socialnih omrežjih si uporabniki ketogene diete izmenjujejo mnenja,
objavljajo svoje izkušnje, recepte in rezultate, zato me je zanimalo, kaj je razlog, da se
posamezniki odločijo za ta način prehranjevanja in kakšne rezultate so z njim dosegli.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
10
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Debelost
Debelost je družbena bolezen, ki je v zadnjem času postala vodilni javnozdravstveni problem
na svetu. Definicija pravi, da je debelost kronična bolezen, za katero je značilno prekomerno
kopičenje maščevja, ki predstavlja tveganje za zdravje. Eden glavnih vzrokov za pojav debelosti
in prekomerne telesne teže je energijsko neravnovesje med porabljenimi in vnesenimi
kalorijami (WHO, 2018).
Obstaja še veliko drugih vzrokov za incidenco debelosti, in sicer pomanjkanje telesne
aktivnosti, sedentarni način življenja, hormonske spremembe, hormonski motilci, ki vplivajo
na slabšo presnovo maščob, pomanjkanje spanja v povezavi z duševnimi in telesnimi motnjami,
uživanje različnih zdravil, ki vplivajo na povečanje telesne mase, in dedni dejavniki tveganja
za debelost (Keith idr., 2006).
V priročniku Obvladovanje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih (National Heart,
Lung, and Blood Institute, 2013) je navedeno, da debelost vpliva na zvišanje krvnega tlaka,
bolezni srca, srčni infarkt, nastanek sladkorne bolezni tipa 2, povečano koncentracijo LDL-
holesterola in zmanjšano koncentracijo HDL-holesterola, bolezni žolčnika, osteoartritis,
nekatere oblike raka, otežuje dihanje in zmanjšuje kakovost življenja.
V klinični praksi debelost najpogosteje opredeljujejo na dva načina:
- z indeksom telesne mase (ITM), ki je preprost izračun razmerja med posameznikovo maso v
kilogramih in kvadratom njegove višine v metrih (kg/m2) in se uporablja za razvrščanje oseb
na podhranjene (ITM manjši ali enak 18,5), normalno težke (ITM med 18,5 in 24,9),
prekomerno težke (ITM večji ali enak 25) in debele (ITM večji ali enak 30). Stopnja umrljivosti
se z višjim indeksom telesne mase povečuje (WHO, 2018);
- z merjenjem obsega pasu, ki je praktičen pokazatelj visceralne maščobe, ki je povezana z višjo
stopnjo tveganja za zdravje kakor periferna maščoba. Pri obsegu 88 cm ali več za ženske in
102 cm ali več za moške se poveča tveganje za debelost (National Heart, Lung, and Blood
Institute, 1998). Smernice za zdravljenje debelosti vključujejo obseg pasu kot mero uspešnosti
zdravljenja, saj lahko le-ta kaže na izboljšanje pri porazdelitvi maščobnega tkiva kljub
nespremenjenemu indeksu telesne mase (National Heart, Lung, and Blood Institute, 1998).
Leta 2016 je bilo na svetu prekomerno težkih 39 % moških in 39 % žensk, 11 % moških in
15 % žensk pa je bilo debelih, kar pomeni, da je bilo skoraj 2 milijardi odraslih po vsem svetu
prekomerno težkih, od tega več kot pol milijarde debelih (WHO, 2018).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
11
Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo leta 2014 kar 36,4 % prekomerno težkih in 18,6 %
debelih ljudi (Statistični urad Republike Slovenije, 2017).
Kljub množičnemu ozaveščanju o nevarnostih število debelih oseb iz leta v leto narašča.
Bueno idr. (2013) navajajo, da vsako leto umre okoli 2,8 milijona odraslih zaradi vzrokov,
povezanih z debelostjo, in 65 % svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer debelost povzroča
več smrtnih primerov kot podhranjenost.
2.2 Smernice zdrave prehrane
V praksi se debelost zdravi z uvedbo telesne aktivnosti in dietnega režima prehrane. V
Priporočilih za prehransko obravnavo bolnikov (Ministrstvo za zdravje, 2007) je navedeno, da
želijo zmanjšanje telesne mase doseči z zmanjšanjem energijskega vnosa (za 500 do
1000 kilokalorij manj, kakor je potrebno za vzdrževanje telesne mase) in zmanjšanjem vnosa
prehranskih maščob. Za lažjo orientacijo so pred približno 20 leti v Ameriki predstavili
smernice zdrave prehrane v obliki prehranske piramide. Leta 2005 jo je nadomestila
spremenjena različica MyPyramid, ki ljudi ozavešča, da je za zdrav organizem potrebno
ravnotežje med prehrano in telesno aktivnostjo (Inštitut za nutricionistiko, 2014).
V Sloveniji so 12 splošnih smernic zdravega prehranjevanja na osnovi priporočil Svetovne
zdravstvene organizacije (SZO) pripravili v okviru programa CINDI na Inštitutu za varovanje
zdravja Republike Slovenije, in sicer:
- prehrana naj bo redna (tri do pet obrokov dnevno), najpomembnejši obrok je zajtrk. Prednost
imajo živila rastlinskega izvora, ki so bogata z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami in
antioksidanti;
- izogibati se je treba rafiniranemu sladkorju in beli moki ter ju zamenjati za polnovredna žita
in žitne izdelke, polnozrnate testenine, kruh, nepredelane kosmiče in rjavi riž;
- večkrat dnevno uživanje raznovrstne zelenjave in sadja, predvsem v presni obliki;
- nadzor nad količino zaužite maščobe in zamenjava večine nasičenih (živalskih) maščob z
nenasičenimi rastlinskimi olji;
- zamenjava mastnega mesa in mesnih izdelkov s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim
mesom;
- dnevno uživanje priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih
izdelkov;
- manj soli;
- omejeno uživanje sladkorja, sladkih živil in alkohola;
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
12
- dovolj tekočine, predvsem vode in nesladkanega čaja (Hlastan Ribič, 2009).
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko najdemo nekaj aktualnih
programov in projektov na temo javnega zdravja:
- Prehrana in javno zdravje je program, kjer med drugim raziskujejo, kako so različne skupine
ljudi izpostavljene s prehrano povezanim tveganjem in iščejo inovativne pristope ozaveščanja
ljudi o spreminjanju prehranskih navad,
- program Živimo zdravo, katerega cilj je izboljšanje zdravja in preprečevanje oziroma
upočasnitev pojava dejavnikov tveganja za kronične bolezni preko promocije zdravega
življenjskega sloga,
- Model zdrav življenjski slog v osnovni šoli, Slovenska mreža zdravih šol, Vzgoja za zdravje
za otroke in mladostnike ter spletni portal Šolski lonec so štirje programi, ki se ukvarjajo s
promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okolijskem področju za učence,
učitelje in starše (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018).
2.3 Ketogena dieta
Pravo nasprotje dolgoletnim prehranskim smernicam je ketogena dieta, ki je v zadnjem času
zelo priljubljena tudi v Sloveniji, tako za namen hujšanja kot za boljše splošno počutje in
zdravje.
Ketogena dieta ni le ena izmed modnih muh današnjega časa. V medicinski literaturi (Barañano
idr., 2008) jo najdemo kot zelo učinkovito metodo zdravljenja epilepsije in ostalih nevroloških
bolezni pri otrocih že od leta 1921, ko je doktor Wilder na kliniki Mayo potrdil, da je
visokomaščobna prehrana ob odsotnosti ogljikovih hidratov tako učinkovita kot post in jo je
zato mogoče vzdrževati dlje časa (Wheless, 2008).
V Sloveniji so jo pred desetletjem začeli uporabljati za zdravljenje epilepsije. Od takrat se
ketogena dieta uporablja rutinsko na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno
nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani za izboljšanje oziroma zmanjšanje pojavnosti
tipičnih motenj avtističnega spektra pri otrocih z avtizmom (Bregant, Križnar Jamnikar in Fidler
Mis, 2010).
Allen idr. (2014) poudarjajo, da je ketogena prehrana sestavljena iz visokega vnosa maščob
(vsaj 70 % dnevnega energijskega vnosa), zmernega vnosa beljakovin (tolikšnega, da zadostuje
fiziološkim potrebam organizma, približno od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa) in
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
13
zelo nizkega vnosa ogljikovih hidratov (dnevno največ 50 g ogljikovih hidratov, zaužitih z
zelenjavo). To vzpodbudi telo, da namesto glukoze kot vir energije uporablja maščobe.
Maščobe se v kompleksnem presnovnem procesu razgradijo na maščobne kisline, vendar jih
centralni živčni sistem ne more uporabljati kot vir energije, zato je glukoza običajno edino
gorivo za človeške možgane (Forsythe, Sharman in Volek, 2005). Po približno treh dneh
stradanja oziroma prehranjevanja z zelo malo ogljikovimi hidrati (do 20 g dnevno) potrebuje
centralni živčni sistem alternativni vir energije, kar vodi v proizvodnjo ketonskih teles.
Poznamo jih pod imeni acetoacetat, β-hidroksibutirat in aceton, sintetizirajo pa se iz acetil-CoA.
Sintezi ketonskih teles, ki poteka v jetrih, pravimo ketogeneza. Srce in mišice za svoje
delovanje zelo učinkovito izrabljajo maščobne kisline, ketonska telesa pa le tkiva, ki prostih
maščobnih kislin ne morejo pretvoriti v energijo, na primer možgani (Owen, 2005). Ketoni
lahko predstavljajo dve tretjini vira energije za možgane, preostali del energije pa pridobijo iz
glukoze preko procesa glukoneogeneze, ki pri daljšem omejevanju ogljikovih hidratov nastaja
iz glicerola, sestavnega dela triacilglicerolov (trigliceridov). Ti so sestavni del naših maščobnih
celic in maščob, ki jih zaužijemo s hrano. Prehranski ogljikovi hidrati torej za naš organizem
niso esencialni, medtem ko so prehranske maščobe vir maščobnih kislin, ki jih lahko nekateri
organi in tkiva, kot so srce in skeletne mišice, neposredno in učinkovito uporabljajo kot vir
energije. Poleg tega so maščobe vir ketonov za optimalno delovanje možganov. Nenazadnje so
maščobe (glicerol iz trigliceridov) tudi vir glukoze za določene celice in tkiva, ki jo nujno
potrebujejo (Paoli, Bosco, Camporesi in Mangar, 2015).
Uspešnost ketogene diete Sumithran idr. (2013) pripisujejo hormonskim spremembam, ki jih
povzroča ketogena prehrana. V svoji raziskavi so ugotovili, da pride že v prvih nekaj dneh
ketogene diete do popolne odsotnosti apetita. Avtorji raziskave so opisali, da stanje ketoze
močno vpliva na hormon grelin, kar je tudi razlog za takšno zmanjšanje apetita na ketogeni
dieti.
Medtem ko smernice zdravega prehranjevanja priporočajo vsaj 50 % dnevnega energijskega
vnosa iz ogljikovih hidratov, 20 % iz beljakovin, vnos prehranskih maščob pa naj bi znašal
30 % dnevnega energijskega vnosa (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016), najstrožja
ketogena razmerja narekujejo 90 % dnevnega energijskega vnosa iz maščob, 8 % beljakovin in
le 2 % ogljikovih hidratov (Allen idr., 2014).
V ketogeno prehrano vključujemo kakovostna (hladno stiskana) rastlinska olja, kokosovo mast,
jajca, maslo, smetano, avokado, meso, oreščke (predvsem lešnike in makadamijo) in mastne
ribe, izogibamo pa se transmaščobnih kislin, ki so povezane s kardiovaskularnimi boleznimi.
Prav tako moramo biti pozorni pri uživanju oreščkov in semen, ki so bogat vir omega-6
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
14
maščobnih kislin (mandlji, orehi, pinjole, sončnično in koruzno olje) in ob neravnovesju z
omega-3 maščobnimi kislinami povzročajo vnetja v telesu. Pri uživanju beljakovin je treba
paziti na količino, saj se preveč beljakovin v telesu pretvori v glukozo, ki lahko služi kot vir
energije in je posledično proizvodnja ketonov v jetrih manj učinkovita. Kot vir ogljikovih
hidratov lahko uživamo zelenjavo (predvsem zeleno zelenjavo) in omejeno količino
jagodičevja (Mancinelli, 2015).
Dileme se pojavljajo predvsem glede vpliva prehranskih maščob na zvišanje holesterola in
trigliceridov v krvi, saj ketogena dieta bazira na živilih, ki so bogata z nasičenimi maščobami,
kot so jajca, maslo, smetana in mastni kosi mesa (Ketogenic diet resource, 2018).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
15
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Cilj dela in opredelitev raziskovalnega problema
Z izborom hrane lahko močno vplivamo na naše zdravje. Diete ketogenega značaja so zelo
priljubljene zaradi psiho-fizioloških učinkov, kot so izrazito zmanjšanje apetita in posledično
zmanjšana potreba po razmišljanju o hrani. Zmanjšan je tudi občutek odrekanja in posledično
zmanjšana potreba po samokontroli, večja je zbranost in zmanjšan občutek lakote.
Cilj raziskave je ugotoviti vpliv ketogene diete na izgubo telesne mase, apetit, željo po ostali
hrani in splošno počutje ter ugotavljanje odnosa do ketogene diete pri osebah, ki se
prehranjujejo po načelih te diete.
3.2 Raziskovalna vprašanja
Glede na namen raziskave so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja:
Kateri so najpogostejši razlogi, da se osebe odločajo za ketogeno dieto? Katerih neformalnih
oblik prehranskega izobraževanja se študentje najpogosteje poslužujejo?
Kako se spreminja telesna masa oseb, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto?
Kakšen je odnos odraslih, ki se prehranjujejo po načelih ketogene diete, do vpliva ketogene
diete na kakovost življenja?
3.3 Raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov
V diplomski nalogi sem za opisovanje ketogene diete in njenega vpliva na zdravje uporabila
deskriptivno metodo raziskovanja. Osnova so bili znanstveni in strokovni članki.
V empiričnem delu sem kot raziskovalno tehniko uporabila anketo, instrument raziskave pa je
bil anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj izbirnega tipa in 5-stopenjske Likertove lestvice.
Anketni vprašalnik je bil objavljen na spletni strani www.1ka.si, k reševanju pa so bili
povabljeni člani treh skupin omrežja Facebook, ki se ukvarjajo s tematiko ketogene prehrane.
3.4 Statistična obdelava podatkov
Pridobljene podatke sem statistično obdelala in ovrednotila z uporabo programa Microsoft
Office Excel in SPSS.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
16
3.5 Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 205 posameznikov, ki sledijo ketogenemu načinu prehranjevanja in
so vključeni v različne skupine na Facebooku s to tematiko. Vzorec vključuje 26 moških in 179
žensk (Preglednica 1). Anketa je bila izvedena julija 2018.
Preglednica 1: Prikaz demografske strukture vzorca glede na spol.
Spol f f %
Moški 26 2,7
Ženski 179 87,3
Skupaj 205 100,0
Preglednica 2: Prikaz demografske strukture vzorca glede na starost.
Starost f f %
Do 20 let 4 2,0
21 do 40 let 125 61,0
41 do 60 let 71 34,6
61 let in več 5 2,4
Skupaj 205 100,0
V vzorec je bilo vključenih največ oseb v starostnem razponu med 21 in 40 let (61 %), kar kaže
na to, da se za ketogeno dieto odločajo predvsem študentje in mladi zaposleni. Sledi skupina
srednjih let, najmanj pa je mlajših od 20 let in starejših od 61 let (Preglednica 2).
Preglednica 3: Prikaz demografske strukture vzorca glede na najvišjo doseženo formalno
izobrazbo.
Dosežena formalna izobrazba f f %
Srednja šola ali manj 69 33,7
Višja šola ali več 136 66,3
Skupaj 205 100,0
Večina anketirancev (66,3 %) ima dokončano višjo šolo ali več, kar kaže na to, da se za
ketogeno dieto odločajo bolj izobraženi posamezniki (Preglednica 3).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
17
3.6 Rezultati
Z anketnim vprašalnikom sem želela pridobiti osnovne socio-demografske podatke o
anketirancih (spol, starost, najvišjo doseženo formalno izobrazbo), trenutno telesno maso in
maso pred začetkom ketogene diete, čas sledenja ketogeni dieti in vzrok, da so se zanjo odločili,
nivo dnevne športne aktivnosti, mnenje osebnega zdravnika o njihovem načinu prehranjevanja,
kje pridobivajo informacije o prehrani, kako je dieta vplivala na njihovo zdravje in počutje ter
katera živila so po njihovem mnenju primerna oziroma neprimerna za vsakodnevno uživanje.
Preglednica 4: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) pred začetkom ketogene diete.
Telesna masa (kg) f f %
70 ali manj 60 29,3
71–79 29 14,1
80–89 43 21,0
90–99 28 13,7
100 ali več 45 22,0
Skupaj 205 100,0
Preglednica 5: Število anketirancev glede na telesno maso (kg) v času anketiranja.
Telesna masa (kg) f f %
70 ali manj 60 29,3
71–79 29 14,1
80–89 43 21,0
90–99 28 13,7
100 ali več 45 22,0
Skupaj 205 100,0
Iz podatkov (Preglednica 5) lahko razberemo, da je več kot tretjina anketirancev (36 %) v času
anketiranja tehtala 90 kg ali več, ker pa nismo uspeli pridobiti podatka njihovi telesni višini ni bilo
mogoče izračunati njihovega indeksa telesne mase (ITM), da bi določili prehransko stanje anketirancev.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
18
Preglednica 6: Čas upoštevanja načel ketogene diete anketirancev.
Število mesecev f f %
1 mesec ali manj 22 10,7
1–3 mesece 34 16,6
3–6 mesecev 41 20,0
6–12 mesecev 52 25,4
12 mesecev ali več 56 27,3
Skupaj 205 100,0
Anketiranci se prehranjujejo po načelih ketogene diete v razponu od nekaj dni do pet let. Največ
jih je na ketogeni dieti 6 ali 7 mesecev (skupno 43 %), ena četrtina anketirancev pa že več kot
eno leto. Iz osebnih pogovorov z udeleženci raziskave sem ugotovila, da brez težav vztrajajo,
ker jim je prehrana všeč, poleg tega pa opažajo pozitivni vpliv na zdravje, počutje in izgubljanje
telesne mase, nimajo težav z lakoto in občutkom odrekanja (Preglednica 6).
Preglednica 7: Izguba telesne mase anketirancev v času upoštevanja načel ketogene diete.
Izguba mase (kg) f f %
4 ali manj 48 23,4
5–9 56 27,3
10–14 46 22,4
15–19 26 12,7
20 ali več 28 13,7
Drugo (pridobljeni kilogrami) 1 0,5
Skupaj 205 100,0
Največ anketirancev (27,3 %) je shujšalo 5–9 kilogramov, nekaj manj (23,4 %) pa 4 kilograme
ali manj. Najmanj jih je shujšalo 15–19 kilogramov, za odstotek več je tistih, ki so shujšali 20
kilogramov ali več (Preglednica 7).
Povprečna izguba telesne mase je 10,98 kilograma.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
19
Preglednica 8: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas.
Razlika v
telesni masi
Čas diete
1 mesec ali
manj
1–3 mesece 3–6 mesecev 6–12 mesecev 12 mesecev ali
več
f f % f f % f f % f f % f f %
4 kg ali manj 13 59,1 8 23,5 7 17,1 5 9,6 15 26,8
5–9 kg 9 40,9 16 47,1 12 29,3 8 15,4 11 19,6
10–14 kg 0 0,0 8 23,5 11 26,8 16 30,8 11 19,6
15–19 kg 0 0,0 1 2,9 5 12,2 12 23,1 8 14,3
20 kg ali več 0 0,0 1 2,9 6 14,6 10 19,2 11 19,6
Drugo
(pridobljeni
kg)
0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 1,9 0 0,0
60 % tistih, ki so na dieti en mesec, je shujšalo do 4 kilograme, skoraj polovica (47,1 %) tistih,
ki so shujšali 5–9 kilogramov, je na dieti od enega do treh mesecev. Slaba tretjina (26,8 %)
tistih, ki so na dieti več kot eno leto, je shujšalo 4 kilograme (Preglednica 8).
Dlje časa, kot so anketiranci na dieti, manj kilogramov izgubijo.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da pride po določenem času do plato učinka diete in se telesna
masa ustali.
Preglednica 9: Dnevna športna aktivnost anketirancev.
Čas f f %
30 minut ali manj 130 63,4
30 do 90 minut 66 32,2
Več kot 90 minut 9 4,4
Skupaj 205 100,0
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča 150 minut zmerno intenzivne aerobne
aktivnosti ali 75 minut intenzivne aerobne aktivnosti na teden ter vsaj dvakrat tedensko vadbo
za krepitev mišic (WHO, 2018). Večina anketirancev (63,4 %) je zelo malo športno aktivnih,
in sicer 30 minut dnevno ali manj, torej ne upoštevajo priporočil Svetovne zdravstvene
organizacije (Preglednica 9).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
20
Preglednica 10: Razlika v telesni masi od začetka ketogene diete glede na čas dnevne športne
aktivnosti.
Čas dnevne
športne
aktivnosti
Zmanjšanje telesne mase Povečanje
telesne mase
4 kg ali
manj
5–9 kg 10–14 kg 15–19 kg 20 kg ali več
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
30 minut ali
manj
24 50,0 41 73,2 31 67,4 15 57,7 19 67,9 0 0,0
30–90 minut 19 39,6 12 21,4 14 30,4 11 42,3 9 32,1 1 100,0
Več kot 90
minut
5 10,4 3 5,4 1 2,2 0 0,0 0 0,0 0 0,0
50 % tistih, ki so izgubili 4 kilograme ali manj, je dnevno aktivnih 30 minut ali manj, 40 % teh
pa od 30 do 90 minut.
Večina tistih, ki se dnevno gibajo več kot 90 minut, je izgubilo le 4 kilograme ali manj.
Predvidevam, da v to kategorijo spadajo resnejši športniki, ki jim izguba telesne mase ni bil
cilj. Večina tistih, ki so izgubili 20 kilogramov ali več (67,9 %), se dnevno gibajo le 30 minut
ali manj. Iz rezultatov je razvidno, da se najtežji posamezniki najmanj gibajo, kar kaže na to,
da jim je gibanje oteženo. Hkrati pa lahko sklepam, da je dieta kljub minimalni športni
aktivnosti zelo učinkovita (Preglednica 10).
Preglednica 11: Pogostost prehranjevanja anketirancev po nasvetu prehranskega svetovalca ali
trenerja.
f f % M* SD
Nikoli 128 62,4
1,54
0,763
Občasno 43 21,0
Vedno 34 16,6
Skupaj 205 100,0
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - vedno).
Večina anketirancev (62,4 %) se ne poslužuje prehranskega svetovanja ali trenerja, temveč si
jedilnike sestavljajo sami. Le dobra tretjina (37,7 %) anketirancev je pomoč pri sestavi jedilnika
poiskalo pri prehranskem svetovalcu ali trenerju. Glede na podatke lahko sklepam, da se ljudje
diete ne lotevajo strokovno. Razlog, da ljudje nimajo osebnih trenerjev, bi lahko bil prevelik
finančni zalogaj, saj so cene osebnega trenerstva in svetovanja visoke. Poleg tega je ketogena
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
21
dieta zelo specifična, zahteva ogromno znanja in osebni trenerji ter prehranski svetovalci se
neradi spuščajo v ta način prehrane, če niso dovolj strokovno podkovani. Mislim, da zaenkrat
primanjkuje strokovnega kadra, ki se ukvarja s ketogeno dieto in jo obvlada do te mere, da bi
se lahko ljudje obrnili nanje za plan prehrane (Preglednica 11).
Preglednica 12: Mnenje o odnosu osebnega zdravnika do ketogene diete.
f f %
Pri moji odločitvi me podpira 25 12,2
Moji odločitvi nasprotuje 7 3,4
Ni opredeljen 15 7,3
O mojem načinu prehranjevanja ni seznanjen 158 77,1
Skupaj 205 100,0
Največ anketirancev (77,1 %) o svojem načinu prehranjevanja ni obvestilo svojega osebnega
zdravnika, čeprav dieta temelji na popolnoma drugačnih živilih, kot jih priporočajo smernice
zdrave prehrane. Po razgovoru z nekaterimi anketiranci ocenjujem, da se bojijo rezultatov
krvnih preiskav, povišanega holesterola in trigliceridov v krvi, kar je verjetno razlog, da
osebnega zdravnika ne seznanijo o spremembi prehrane. Kljub temu da se diete lotevajo in
očitno verjamejo v njeno učinkovitost na zdravje, pristopajo k upoštevanju načel ketogene diete
nestrokovno. Zdravnik po menju anketirancev v 7,3 % primerov ni opredeljen, 12,2 % jih
ketogeno dieto podpira, 3,4 % pa tej dieti nasprotuje (Preglednica 12).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
22
Preglednica 13: Pogostost pridobivanja informacij o ketogeni dieti iz neformalnih virov.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikoli, 2 - redko, 3 - občasno,
4 - pogosto, 5 - zelo pogosto).
85 % anketirancev pogosto pridobiva informacije o ketogeni dieti na internetu, 74,2 % jih
informacije išče v skupinah na socialnem omrežju Facebook. Slaba tretjina (30,8 %)
anketirancev pogosto prebira strokovne in znanstvene revije, 43 % pa redko ali nikoli. 8,8 % se
pogosto udeležuje raznih seminarjev in delavnic, le 4,9 % anketirancev pa za informacije
povpraša osebnega zdravnika. Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci uporabljajo nestrokovne
vire informacij o ketogeni dieti, ki so vsem lažje dostopni in ne zahtevajo posebnega znanja za
razumevanje (Preglednica 13).
Nikoli Redko Občasno Pogosto Zelo pogosto
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
Splet 2 1,0 4 2,0 25 12,2 67 32,7 107 52,2 4,33 0,839
Strokovne
revije
35 17,1 53 25,9 54 26,3 36 17,6 27 13,2 2,84 1,275
Prehranski
svetovalec
93 45,4 35 17,1 30 14,6 27 13,2 20 9,8 2,25 1,397
Osebni
zdravnik
155 75,6 23 11,2 17 8,3 8 3,9 2 1,0 1,43 0,875
Forumi 25 12,2 50 24,4 59 28,8 45 22,0 26 12,7 2,99 1,211
skupine
5 2,4 11 5,4 37 18,0 66 32,2 86 42,0 4,06 1,018
Predavanja,
seminarji
93 45,4 55 26,8 39 19,0 11 5,4 7 3,4 1,95 1,081
Drugo 86 42,0 48 23,4 45 22,0 14 6,8 12 5,9 2,11 1,197
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
23
Preglednica 14: Mnenje anketirancev o pomembnosti vzrokov za uvedbo ketogene diete.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nepomembno, 2 -
nepomembno, 3 - niti pomembno, niti nepomembno, 4 - pomembno, 5 - zelo pomembno).
Rezultati raziskave (Preglednica 14) kažejo, da je najpomembnejši vzrok odločanja za ketogeno
dieto dobro počutje, sledijo manjša želja po sladki hrani in prigrizkih, boljše zdravje in nižja
telesna masa. Najmanj sta pomembna lepši izgled in zmanjšan apetit.
Zelo
nepomembno
Nepomembno
Niti
pomembno,
niti
nepomembno
Pomembno
Zelo
pomembno
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
Boljše
zdravje
20 9,8 1 0,5 13 6,3 47 22,9 124 60,5 4,24 1,231
Dobro
počutje
16 7,8 0 0,0 2 1,0 52 25,4 135 65,9 4,41 1,098
Nižja
telesna
masa
12 5,9 4 2,0 15 7,3 86 42,0 88 42,9 4,14 1,045
Lepši
izgled
8 3,9 9 4,4 35 17,1 92 44,9 61 29,8 3,92 0,997
Zmanjš
an
apetit
12 5,9 7 3,4 35 17,1 81 39,1 70 34,1 3,93 1,084
Manjša
želja po
sladki
hrani in
prigrizkih
9 4,4 9 4,4 16 7,8 55 26,8 116 56,6 4,27 1,072
Drugo 35 17,1 16 7,8 69 33,7 50 24,4 35 17,1 3,17 1,292
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
24
Preglednica 15: Mnenje anketirancev o vplivu ketogene diete na zdravje, počutje, telesno
maso in apetit.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo neučinkovito, 2 -
neučinkovito, 3 - niti učinkovito, niti neučinkovito, 4 - učinkovito, 5 - zelo učinkovito).
Po mnenju anketirancev (Preglednica 15) je ketogena dieta v največji meri vplivala na boljše
počutje in znižanje telesne mase. 80,5 % jih je navedlo, da je dieta učinkovito vplivala na
njihovo zdravje, 90,3 % dieti pripisuje boljše počutje, 88,3 % jih je učinkovito shujšalo, pri
81 % anketirancev pa se je zmanjšal tudi apetit.
Zelo
neučinkovito
Neučinkovito
Niti učinkovito,
niti
neučinkovito
Učinkovito
Zelo
učinkovito
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
Zdravje 5 2,4 3 1,5 32 15,6 105 51,2 60 29,3 4,03 0,854
Počutje 6 2,9 0 0,0 14 6,8 100 48,8 85 41,5 4,26 0,826
Telesna
masa
3 1,5 6 2,9 15 7,3 105 51,2 76 37,1 4,20 0,811
Apetit 1 0,5 9 4,4 29 14,1 101 49,3 65 31,7 4,07 0,822
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
25
Preglednica 16: Mnenje anketirancev o tveganju ketogene diete za povišan holesterol in
maščobe v krvi.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - veliko tveganje, 2 - zmerno
tveganje, 3 - minimalno tveganje, 4 - ni tveganja).
Večina anketirancev (42 %) trdi, da predstavlja ketogena dieta minimalno tveganje za povišan
holesterol in maščobe v krvi. 35 % jih je mnenja, da za povišan holesterol v krvi sploh ni
tveganja, podobno pa menijo, da tudi za povišane maščobe v krvi tveganje ne obstaja.
23 % anketirancev verjame, da obstaja tveganje za povišan holesterol v krvi, 25 % pa je za
možnost povišanih maščob v krvi (Preglednica 16).
Veliko tveganje Zmerno tveganje Minimalno
tveganje
Ni tveganja
f f % f f % f f % f f % M* SD
Povišan
holesterol
v krvi
7 3,4 41 20,0 86 42,0 71 34,6 3,08 0,825
Povišane
maščobe
v krvi
10 4,9 42 20,5 84 41,0 69 33,7 3,03 0,860
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
26
Preglednica 17: Prikaz strinjanja anketirancev s trditvami o zdravju.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - nikakor se ne strinjam, 2 - se ne
strinjam, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - se strinjam, 5 - popolnoma se strinjam).
Nikakor se ne
strinjam
Se ne strinjam Niti se ne
strinjam, niti se
strinjam
Se strinjam Popolnoma
se strinjam
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
S ketogeno
dieto
ohranjam
in krepim
zdravje
1 0,5 7 3,4 29 14,1 96 46,8 72 35,1 4,13 0,813
Sladkor
škoduje
zdravju
1 0,5 1 0,5 11 5,4 58 28,3 134 65,4 4,58 0,664
Škrobna
živila
škodujejo
zdravju
3 1,5 13 6,3 56 27,3 68 33,2 65 31,7 3,87 0,982
Nasičene
maščobe
povišajo
holesterol
v krvi
16 7,8 29 14,1 78 38,0 61 29,8 21 10,2 3,20 1,060
Maščobe v
prehrani
vplivajo na
zvišanje
maščob v
krvi
32 15,6 80 39,0 61 29,8 26 12,7 6 2,9 2,48 0,998
Maščobe v
prehrani so
zelo
pomemben
vzrok za
debelost
48 23,4 89 43,4 50 24,4 13 6,3 5 2,4 2,21 0,955
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
27
V povprečju se vsi najbolj strinjajo s trditvijo, da sladkor škoduje zdravju. Sledi trditev, da s
ketogeno dieto ohranjajo in krepijo svoje zdravje. 65 % jih meni, da škrobna živila škodujejo
zdravju. 40 % anketirancev trdi, da nasičene maščobe povišajo holesterol v krvi, 38 % jih je o
tej trditvi neopredeljenih, 22 % pa se s trditvijo ne strinja. Trditev, da maščobe v prehrani
vplivajo na zvišanje maščob v krvi, je zavrnilo 55 % anketirancev, prav tako jih je 66 % zavrnilo
trditev, da maščobe v prehrani vplivajo na nastanek debelosti (Preglednica 17).
Preglednica 18: Oblike prehranjevanja anketirancev.
f f %
Ketogena dieta 40 19,5
Dieta LCHF 150 73,2
Drugo 15 7,3
Skupaj 205 100,0
Večina anketirancev (73 %) sledi LCHF načinu prehranjevanja, 20 % strogi ketogeni dieti,
ostali pa so pod »Drugo« v odgovorih navedli, da kombinirajo oba načina ali se diete ne držijo
dosledno, med anketiranci pa je tudi nekaj doječih mater na manj strogi dieti LCHF
(Preglednica 18).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
28
Preglednica 19: Mnenje anketirancev o primernosti maščobnih živil za uživanje.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nezdravo, 2 - nezdravo, 3 -
niti nezdravo, niti zdravo, 4 - zdravo, 5 - zelo zdravo).
Anketiranci so v večini navedli (Preglednica 19), da so jajca, maslo, olivno olje, avokado,
makadamija in losos zelo zdrava živila, kokosova maščoba, svinjska mast, ocvirki, smetana in
lešniki so po njihovem mnenju zdrava živila, glede majoneze so neopredeljeni, margarina in
sončnično olje pa sta po njihovem mnenju zelo nezdravi živili.
Zelo
nezdravo
Nezdravo Niti
nezdravo,
niti zdravo
Zdravo Zelo
zdravo
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
Jajca 1 0,5 1 0,5 7 3,4 66 32,2 130 63,4 4,58 0,634
Maslo 1 0,5 5 2,4 22 10,7 84 41,0 93 45,4 4,28
0,791
Margarina 145 70,7 54 26,3 6 2,9 0 0 0 0 1,32
0,527
Kokosova
maščoba
2 1,0 0 0 25 12,2 103 50,2 75 36,6 4,21 0,729
Svinjska mast 3 1,5 12 5,9 54 26,3 104 50,7 32 15,6 3,73 0,847
Ocvirki 5 2,4 13 6,3 81 39,5 87 42,4 19 9,3 3,50 0,844
Olivno olje 0 0% 1 0,5 5 2,4 74 36,1 125 61,0 4,58 0,569
Sončnično olje 78 38,0 75 36,6 34 16,6 16 7,8 2 1,0 1,97 0,975
Majoneza 49 23,9 51 24,9 83 40,5 21 10,2 1 0,5 2,39 0,977
Sladka in kisla
smetana
5 2,4 6 2,9 84 41,0 98 47,8 12 5,9 3,52 0,758
Avokado 2 1,0 0 0,0 4 2,0 55 26,8 144 70,2 4,65 0,620
Makadamija 2 1,0 1 0,5 28 13,7 74 36,1 100 48,8 4,31 0,798
Lešniki 1 0,5 0 0% 20 9,8 101 49,3 83 40,5 4,29 0,680
Losos 1 0,5 3 1,5 5 2,4 74 36,1 122 59,5 4,53 0,668
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
29
Priporočila za zdravo prehrano Zdrav krožnik navajajo, da so pretežno nasičene maščobne
kisline, kot so na primer goveji loj, kokosova mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo
maslo, sladka in kisla smetana, mesni izdelki, ocvirki, slanina, mastni siri in sirni namazi, za
zdravje škodljivi, zato priporočajo izogibanje tem živilom (Hlastan Ribič, 2009).
Jajca, maslo, smetana, kokosova mast, meso, olivno olje, mastni siri, avokado, lešniki in
makadamije predstavljajo osnovna živila ketogene prehrane, za katero ni značilno le, da večino
zaužitih kalorij dobimo iz maščobnih živil, ampak je zelo pomembna tudi kvaliteta teh živil.
Ketogena dieta namreč sledi načelom, da naj bi bila živila kupljena v okolju, kjer so pridelana,
kvalitetna in čim manj predelana, da se izognemo stabilizatorjem, umetnim dodatkom in
sladkorju (Healthline, 2018).
Jajca so eno izmed najbolj zdravih živil, sploh če so iz proste reje. Eno veliko jajce vsebuje
manj kot 1 gram ogljikovih hidratov in manj kot 6 gramov beljakovin, zato je jajce idealno
živilo na ketogeni dieti. Poleg odlične hranilne vrednosti jajca povečujejo občutek sitosti in
ohranjajo nizko raven krvnega sladkorja. V rumenjaku je veliko vitaminov, joda, fosforja,
selena, cinka ter luteina in zeaksantina, ki pomagata varovati zdravje oči (Healthline, 2018).
Maslo in smetano pogosto vključujemo v ketogeno prehrano, saj veljata za dobri maščobi in
vsebujeta le sledove ogljikovih hidratov na enoto. Veliko časa je veljalo, da maslo, smetana in
ostali polnomastni mlečni izdelki povečujejo tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi
visoke vsebnosti nasičenih maščob. Biong idr. (2006) v svoji raziskavi navajajo, da nasičene
maščobe niso povezane s kardiovaskularnimi boleznimi, zmerno uživanje polnomastnih živil
pa lahko celo zmanjša tveganje za srčni infarkt in kap.
Maslo in smetana sta bogat vir konjugirane linolne kisline (CLA), ki spodbuja izgubljanje
telesne maščobe (Whigham, Watras in Schoeller, 2007).
Kokosovo olje je najpomembnejši vir srednjeverižnih maščobnih kislin (MCT), ki za razliko
od dolgoverižnih maščobnih kislin neposredno preidejo v jetra, kjer se pretvorijo v ketone, ali
se uporabijo kot hiter vir energije (Healthline, 2018).
Liau idr. (2001) v študiji navajajo, da je kokosovo olje dobro za hujšanje, saj povečuje
metabolizem, spodbuja izgubo trebušne maščobe in telesne mase.
Avokado velja za izredno zdravo maščobno živilo, ki vsebuje kar 75 % maščob. 100 gramov
avokada (približno polovica) vsebuje 9 gramov ogljikovih hidratov, vendar je od tega 7 gramov
vlaknin, zato je neto količina ogljikovih hidratov le 2 grama. Poleg tega je bogat vir vitaminov
in mineralov, predvsem kalija (Healthline, 2018). Uživanje avokada dokazano zvišuje raven
HDL- in znižuje raven LDL-holesterola ter trigliceridov v krvi (Lopez idr., 1996).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
30
Oljčno olje je bogat vir mononenasičenih maščobnih kislin, ki dokazano zmanjšujejo tveganje
za nastanek kardiovaskularnih bolezni (Schwingshackl in Hoffmann, 2014).
Ekstra deviško oljčno olje vsebuje veliko fenolov, ki z zmanjševanjem vnetij ščitijo zdravje
srca in znižujejo krvni tlak (Moreno-Luna idr., 2012).
Oreščki so bogat vir vlaknin, maščobnih kislin in polifenolov, ki zmanjšujejo tveganje za
nastanek kardiovaskularnih bolezni, nekaterih vrst raka, depresije in drugih kroničnih bolezni
(Torabian idr., 2009). Na ketogeni dieti se za uživanje največ uporabljajo lešniki in makadamija
zaradi boljše maščobnokislinske sestave in manjše vsebnosti ogljikovih hidratov (Healthline,
2018). Tudi priporočila za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik priporočajo uživanje oreščkov,
ki so bogat vir rastlinskih beljakovin (Hlastan Ribič, 2009).
Losos in ostale mastne ribe so bogat vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin EPA in DHA
(omega-3), ki delujejo protivnetno, znižujejo raven inzulina in zvišujejo občutljivost za inzulin
pri ljudeh s prekomerno telesno maso in debelostjo (Ramel idr., 2008). Poleg tega vsebujejo
tudi veliko vitaminov in mineralov (Healthline, 2018). Tudi smernice za zdravo prehrano Zdrav
krožnik priporočajo, da v jedilnik najmanj enkrat tedensko vključimo mastne morske ribe, ki
so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin (Hlastan Ribič, 2009).
Margarina vsebuje trans maščobe, ki so povezane s tveganjem za nastanek kardiovaskularnih
in drugih kroničnih bolezni, zato je uporaba margarine odsvetovana (de Souzda idr., 2015).
Sončnično olje je rastlinsko olje, ki se ga velja izogibati zaradi visoke vsebnosti omega-6
maščobnih kislin. Prevelik vnos omega-6 maščobnih kislin povezujejo z večjim tveganjem za
debelost, bolezni srca, artritis in vnetne črevesne bolezni (Patterson idr., 2012). Tudi priporočila
za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik navajajo, da so transmaščobne kisline za zdravje
škodljive in se jim je treba izogibati (Hlastan Ribič, 2009).
Svinjina in mesni izdelki, so bogati s hranilnimi snovmi, vključno z beljakovinami in veliko
vitamini. Upoštevati pa moramo postopek predelave in uživati domače meso in mesne izdelke,
ki nimajo dodanih umetnih dodatkov in stabilizatorjev (Healthline, 2018).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
31
Preglednica 20: Mnenje anketirancev o primernosti živil za uživanje.
Legenda: M*- povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 - zelo nezdravo, 2 - nezdravo, 3 -
niti nezdravo, niti zdravo, 4 - zdravo, 5 - zelo zdravo).
Anketiranci so v večini navedli (Preglednica 20), da je zelenjava zelo zdrava, piščančje meso,
govedina, svinjina in stročnice so zdrava živila, za sadje, med, žita in žitne izdelke ter mleko in
mlečne izdelke se težje opredeljujejo, vsi pa se strinjajo, da je rjavi sladkor nezdrav.
V priporočilih za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da moramo v dnevno prehrano
vključiti od 150 do 250 gramov sadja (Hlastan Ribič, 2009). Večina sadja pa ima preveč
ogljikovih hidratov, da bi ga lahko vključevali v ketogeno dieto. Izjema je jagodičevje (jagode,
maline, borovnice, robidnice), ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, veliko vlaknin in
antioksidantov (Healthline, 2018).
Meso je odličen vir beljakovin in vitaminov, vendar moramo biti pozorni na kvaliteto mesa, saj
mesni izdelki iz masovne proizvodnje vsebujejo previsok delež omega-6 maščobnih kislin
Zelo
nezdravo
Nezdravo Niti
nezdravo,
niti zdravo
Zdravo Zelo
zdravo
f f % f f % f f % f f % f f % M* SD
Sadje 3 1,5 20 9,8 76 37,1 83 40,5 23 11,2 3,50 0,872
Zelenjava 0 0 2 1,0 6 2,9 55 26,8 142 69,3 4,64 0,590
Piščančje meso 2 1,2 4 2,0 43 21,0 97 47,3 59 28,8 4,01 0,816
Govedina 2 1,0 4 2,0 43 16,6 115 56,1 50 24,4 4,01 0,760
Svinjina 3 2,0 10 4,9 71 34,6 91 44,4 29 14,1 3,64 0,855
Žita in žitni izdelki 42 20,5 65 31,7 71 34,6 23 11,2 4 2,0 2,42 1,000
Stročnice 7 3,4 26 12,7 69 33,7 85 41,5 18 8,8 3,40 0,937
Mleko in mlečni
izdelki
9 4,4 24 11,7 114 55,6 53 25,9 5 2,4 3,10 0,801
Med 17 8,3 32 15,6 82 40,0 61 29,8 13 6,3 3,10 1,017
Rjavi sladkor 82 40,0 80 39,0 36 17,6 6 2,9 1 0,5 1,85 0,847
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
32
(Healthline, 2018). V priporočilih za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da lahko meso
in mesni izdelki vsebujejo visok delež skupnih in nasičenih maščob, zato naj bi izbirali samo
puste vrste mesa oziroma vidno maščobo odstranili. Zaradi pestrosti prehrane je priporočeno
uživanje rdečega mesa dvakrat do trikrat tedensko, enkrat do trikrat tedensko pa uživanje
perutnine (Hlastan Ribič, 2009).
Zelenjava je vir vitaminov in mineralov, fitokemikalij in prehranskih vlaknin, ki pomagajo pri
prebavi. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki delujejo proti prostim radikalom. V priporočilih
za zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik piše, da moramo dnevno zaužiti od 250 do 400 gramov
zelenjave (Hlastan Ribič, 2009). Zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov pri ketogeni prehrani
izbiramo pretežno zeleno, neškrobnato zelenjavo (Healthline, 2018).
Čeprav zdravo prehranjevanje Zdrav krožnik (Hlastan Ribič, 2009) priporoča uživanje žit
zaradi visoke vsebnosti vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin in vlaknin, v
ketogeno dieto zaradi prevelikega deleža ogljikovih hidratov ta ne spadajo. Enako velja tudi za
stročnice in med.
Prehranske smernice (Hlastan Ribič, 2009) priporočajo uživanje delno posnetega mleka in
manj mastnih mlečnih izdelkov, medtem ko za ketogeno dieto velja, da se uživa le polnomastne
mlečne izdelke, predvsem pridelane na ekoloških kmetijah (Healthline, 2018). Polnomastni
mlečni izdelki so bogati z nasičenimi maščobami, vendar povezava z nastankom
kardiovaskularnih bolezni ni dokazana (Kratz idr., 2013).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
33
3.7 Razprava
S pomočjo odgovorov na spletni anketni vprašalnik in pregled znanstvenih virov ter strokovnih
člankov sem pridobila odgovore na tri raziskovalna vprašanja, ki sem si jih postavila pred
začetkom pisanja diplomskega dela, in sicer:
Kateri so najpogostejši razlogi, da se osebe odločajo za ketogeno dieto?
Anketiranci trdijo (Preglednica 14), da so se za ketogeno dieto odločili zaradi boljšega počutja,
manjše želje po sladki hrani in prigrizkih, boljšega zdravja ter hujšanja. Glede na rezultate
spletne ankete lahko sklepam, da niso vsi posamezniki spremenili svojega načina
prehranjevanja le z namenom hujšanja, ampak tudi zaradi drugih zdravstvenih vzrokov. Po
pregledu objav v Facebook skupinah LCHF Slovenija
(https://www.facebook.com/groups/1417344851863500/?ref=br_rs), LCHF za začetnike
(https://www.facebook.com/groups/1326751070720078/?ref=br_rs), LCHF za vsak dan
(https://www.facebook.com/profile.php?id=1590362371233019&ref=br_rs) in LCHF
prehrana, hujšanje in podpora (https://www.facebook.com/groups/LCHFgrom/) sem zasledila
veliko posameznikov, ki so s pomočjo ketogene prehrane želeli omiliti migrene, simptome
alergij in ostalih vnetnih stanj. Nekaj žensk je poročalo, da so si s ketogeno dieto uredile
menstrualni cikel, veliko pa je posameznikov z diabetesom (tako tip 1 kot tip 2), ki poročajo,
da so po daljšem času uživanja ketogene prehrane popolnoma opustili zdravila in s hipo- ter
hiperglikemijami nimajo več težav. Prav tako nekateri poročajo, da so s ketogeno dieto močno
izboljšali raven holesterola in trigliceridov v krvi.
Kulak in Polotsky (2013) v raziskavi poročata, da ketogena dieta dokazano blagodejno vpliva
na neplodnost in pri simptomih policističnih jajčnikov, zato se zanjo odloča veliko žensk.
Noakes idr. (2006) so v raziskavi primerjali ketogeno dieto z visokim deležem nasičenih
maščob ter dve dieti z visokim deležem ogljikovih hidratov in nizkim deležem nasičenih
maščob. Pričakovali so, da bo imela ketogena dieta z veliko nasičenih maščob negativni vpliv
na razvoj kardiovaskularnih bolezni. Najboljši rezultat se je pokazal pri skupini, ki je zaužila le
4 % dnevnega energijskega vnosa z ogljikovimi hidrati in 61 % z maščobami (od tega 20 %
nasičenih): raven inzulina na tešče je padla za 33 %, poleg tega pa se je močno izboljšala raven
trigliceridov in HDL-holesterola v krvi. Zaključili so, da je ketogena dieta lahko zelo koristna
za kratkotrajno zdravljenje oseb z inzulinsko rezistenco in hipertriacilglicerolemijo.
Zdravniki in prehranski strokovnjaki so leta 2014 v reviji Nutrition (Prehrana) pozvali
znanstveno in medicinsko skupnost k ponovni oceni obstoječih prehranskih smernic. Zapisali
so 12 točk, v katerih dokazujejo, da bi morala biti nizkohidratna dieta prvi terapevtski pristop
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
34
pri sladkorni bolezni tipa 2 in dopolnilna terapija pri sladkorni bolezni tipa 1. V študiji navajajo,
da ima omejen vnos ogljikovih hidratov največji učinek na zniževanje ravni glukoze v krvi.
Višek energije pri debelosti in sladkorni bolezni tipa 2 je skoraj v celoti na račun ogljikovih
hidratov, blagodejni učinki ob znižanju vnosa ogljikovih hidratov pa nastopijo tudi brez izgube
telesne mase. Omejevanje vnosa ogljikovih hidratov je najboljša prehranska strategija za izgubo
telesne teže, zamenjava ogljikovih hidratov z beljakovinami pa ima blagodejne učinke na
organizem. Skupna količina zaužitih prehranskih maščob in količina nasičenih maščob v
prehrani nista povezani s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. Poleg stradanja je
omejevanje ogljikovih hidratov najboljši znani način za zmanjševanje koncentracije
trigliceridov in zviševanje HDL-holesterola v krvi ter da močno znižanje koncentracije glukoze
z omejevanjem vnosa ogljikovih hidratov nima nikakršnih stranskih učinkov v primerjavi z
intenzivno farmakološko terapijo (Feinman idr., 2015).
Večina ljudi že v prvem mesecu po spremembi načina prehranjevanja občuti pozitivne
spremembe pri energiji in spanju. Veliko bolj so zbrani, niso utrujeni ali zaspani, ponoči pa
globoko spijo brez težav z zbujanjem in jutranjim vstajanjem. Bistvena dejavnika, ki na to
vplivata, sta inzulin, ki je stabilen in ne niha, in konstanten vir energije, saj so maščobne celice
ob nizki koncentraciji inzulina dostopne in jih organizem z lahkoto uporabi za energijo (Afaghi,
O'Connor in Chow, 2008).
Kako se spreminja telesna masa oseb, ki se prehranjujejo s ketogeno dieto?
Iz Preglednice 7 je razvidno, da je največ anketirancev shujšalo od 5 do 9 kilogramov, iz
Preglednice 6 pa je razvidno, da je največ anketirancev na ketogeni dieti 6 ali 7 mesecev. 28
oseb je shujšalo 20 kilogramov ali več, povprečna izguba telesne mase pa je 10,98 kilograma.
Veliko je začetnikov, ki so se diete šele lotili, 56 oseb pa tej dieti sledi od enega do šest let.
Zanimalo me je, kakšni so mehanizmi, zakaj dieta tako dobro vpliva na anketirance in zakaj pri
tem načinu prehranjevanja, kot sami pravijo, zlahka vztrajajo.
Ker je prehransko svetovanje pri hujšanju pomembno, so Bueno idr. (2013) v študiji raziskovali
učinkovitost različnih diet za hujšanje. Posamezniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so dnevno
uživali od 35 do 65 % ogljikovih hidratov. Raziskava je pokazala, da pri takšni količini zaužitih
ogljikovih hidratov ni prišlo do nobene razlike v izgubi telesne mase. Rezultati kažejo, da večje
omejitve ogljikovih hidratov v prehrani vodijo do večje izgube telesne mase. Diete, ki temeljijo
na restrikciji ogljikovih hidratov, dajejo veliko boljše rezultate in večjo izgubo telesne mase kot
običajne diete z nizko vsebnostjo maščob, vendar so te raziskave trajale le do 6 mesecev, zato
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
35
ne zagotavljajo dolgoročne uspešnosti. Iz tega razloga so se Bueno idr. (2013) odločili oceniti
randomizirane kontrolirane raziskave, ki so trajale vsaj 12 mesecev, da bi ugotovili, če ima
ketogena dieta dolgoročno boljše rezultate pri izgubi telesne mase in večjo učinkovitost pri
preprečevanju kardiovaskularnih bolezni.
Združili so izsledke raziskav, ki so trajale vsaj 12 mesecev in so primerjale vpliv ketogene in
klasične nizkomaščobne diete pri odraslih osebah. Pri ketogeni dieti je šlo za vnos manj kot
50 g ogljikovih hidratov dnevno, pri nizkomaščobnih pa manj kot 30 % maščob dnevno.
Skupina preiskovancev na ketogeni dieti je dosegla neprimerljivo večje dolgoročno zmanjšanje
telesne mase v primerjavi s skupino preiskovancev na nizkomaščobni dieti.
Preiskovanci na ketogeni dieti so imeli znižano koncentracijo trigliceridov v krvi, močno znižan
diastolični krvni tlak in povečan HDL- ter LDL-holesterol v primerjavi s preiskovanci na
nizkomaščobni dieti. Pri sistoličnem tlaku, koncentraciji glukoze in inzulina na tešče,
glikiranem hemoglobinu in C-reaktivnem proteinu niso našli statistično značilnih razlik med
skupinama preiskovancev.
Sumithran idr. (2013) so opravili raziskavo, ki je vključevala 39 prekomerno težkih ali debelih
oseb, ki so se najprej 8 tednov držali stroge nizkokalorične ketogene diete, ki sta ji sledila
2 tedna prehranjevanja po smernicah zdrave prehrane. V prvi fazi, na ketogeni dieti, se je
pokazala popolna odsotnost apetita, ki se je pojavila že po nekaj dneh od začetka diete. Razlog
za to pripisujejo hormonskim spremembam, ki jih povzroča ketogena prehrana. V času
ketogene diete so osebe izgubile 13 % začetne mase, koncentracija ketonov na tešče pa se je
znatno povišala, kot je tudi bilo pričakovano. Poleg povišanja ketonov je prišlo do močnega
zaviranja povišanja hormona grelina, ki povečuje občutek lakote in ga običajno zaznamo pri
hujšanju. Poleg tega so osebe poročale, da je bil njihov apetit v 8. tednu, ob koncu ketogene
diete, veliko nižji kot zatem, ko so jim bili v prehrano dodani ogljikovi hidrati. Avtorji raziskave
so opisali, da stanje ketoze močno vpliva na hormon grelin, kar je tudi razlog za takšno
zmanjšanje apetita na ketogeni dieti. Ob prehodu na navadno prehrano se je nivo grelina zopet
močno povišal, kar je vodilo v takojšnje prenajedanje. Študija je jasno pokazala, da so
koncentracije hormonov, ki vplivajo na apetit, močno spremenjene pri hujšanju s ketogeno
dieto, kar je razlog za zmanjšan apetit in lakoto. Boljše razumevanje teh mehanizmov v klinični
praksi bi lahko pripeljalo do boljših in dolgoročnih rezultatov hujšanja.
Castaldo idr. (2016) so ketogeno dieto preizkušali tudi na morbidno debelih pacientih, ki so jih
14 dni hranili preko nazogastrične sonde z enteralno prehrano brez ogljikovih hidratov, nato pa
naslednjih 14 dni per os s hrano z enako makrohranilno sestavo. Opazovali so telesno sestavo,
odpornost celic na inzulin, krvni tlak, srčni utrip in potencialne nevarnosti uživanja takšne
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
36
prehrane. Po mesecu dni je prišlo do bistvenega znižanja indeksa telesne mase, obsega pasu,
krvnega tlaka in izboljšala se je občutljivost celic na inzulin. Povečala se je koncentracija
ketonov v urinu, vendar brez klinično pomembnega vpliva na delovanje ledvic in
koagulacijskih parametrov. Potencialne nevarnosti uživanja hrane brez ogljikovih hidratov niso
zabeležili. Prišli so do zaključka, da je pri zdravljenju morbidne debelosti takšen prehranski
ciklus, ki vsebuje kratkotrajno ketogeno enteralno hranjenje, ki mu sledi oralna prehrana skoraj
brez ogljikovih hidratov, lahko izvedljiv, varen in zelo učinkovit pri zmanjševanju telesne mase,
obsega pasu, znižanju krvnega tlaka in izboljšani občutljivosti celic na inzulin.
Kakšen je odnos odraslih, ki se prehranjujejo po načelih ketogene diete, do vpliva
ketogene diete na kakovost življenja?
Anketiranci so mnenja (Preglednica 15), da je ketogena dieta vplivala predvsem na boljše
počutje (90 %), zdravje (80 %) in znižanje telesne mase (88 %), pri 81 % anketirancev pa se je
zmanjšal tudi apetit. Večina anketirancev je mnenja, da ketogena dieta predstavlja minimalno
tveganje za povišan holesterol in maščobe v krvi, dobra tretjina se strinja, da tveganja sploh ni,
ena četrtina pa pravi, da tveganje obstaja (Preglednica 16).
40 % anketirancev trdi, da nasičene maščobe povišajo holesterol v krvi, 38 % jih je o tej trditvi
neodločenih, 22 % pa se s trditvijo ne strinja. Trditev, da maščobe v prehrani vplivajo na
zvišanje maščob v krvi, je zavrnilo 55 % anketirancev, prav tako so s 66 % zavrnili trditev, da
maščobe v prehrani vplivajo na nastanek debelosti (Preglednica 17).
Volek idr. (2009) so proučevali vpliv ketogene diete na čezmerno hranjene ljudi, ki so jih
razdelili v dve skupini: prva skupina je 12 tednov uživala dieto z majhnim vnosom OH v
kombinaciji s 60 % maščob in 30 % beljakovin, druga pa dieto v razmerju 2 : 1 : 1 (OH : M : B).
V prvi skupini se je po 12 tednih izboljšala telesna struktura, izguba visceralne maščobe je bila
bistveno večja kot pri drugi skupini, koncentracija inzulina in glukoze na tešče pa je padla za
skoraj 50 %. Kljub trikrat večjemu vnosu prehranskih nasičenih maščob je skupina na ketogeni
dieti bistveno izboljšala raven trigliceridov in znatno zmanjšala raven holesterola v krvi v
primerjavi s skupino na nizkomaščobni dieti. Rezultati podpirajo omejevanje prehranskih
ogljikovih hidratov kot učinkovit pristop pri zdravljenju metaboličnega sindroma in
preprečevanje tveganja za kardiovaskularne bolezni.
Paoli idr. (2013) navajajo, da ima ketogena dieta pozitivne učinke na dejavnike tveganja za
nastanek kardiovaskularnih bolezni in v raziskavi dokazujejo, da lahko zmanjšano uživanje
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
37
ogljikovih hidratov vodi do zmanjšane ravni skupnega holesterola, zvišanja HDL-holesterola
in znižanja trigliceridov v krvi.
Ob tem je pomembno omeniti nekaj dejstev o velikosti in prostornini delcev LDL, ki veljajo za
»slabi holesterol«. Wood idr. (2006) v svoji študiji opisujejo, da obstajajo delci LDL-
holesterola v različnih velikostih. Na eni strani imamo velike in puhaste molekule, na drugi
strani pa majhne, goste in lepljive molekule LDL-holesterola. Študije kažejo na izredno
pomembnost velikosti teh delcev. Ljudje, ki imajo več majhnih in gostih delcev, so bolj
nagnjeni h kardiovaskularnim boleznim, saj imajo manjši delci LDL višjo aterogenost
(zvišujejo raven holesterola v krvi), medtem ko so veliki in puhasti delci lahko pozitiven
dejavnik in zmanjšujejo tveganje.
Ključni encim v biosintezi holesterola je HMGCoA reduktaza, ki se aktivira z inzulinom. To
pomeni, da zvišanje glukoze v krvi in s tem tudi zvišanje ravni inzulina vodi do povečane
sinteze endogenega holesterola. Torej bo manjši vnos ogljikovih hidratov povzročil inhibicijo
biosinteze holesterola (Volek, Sharman in Forsythe, 2005).
Do zanimivih zaključkov glede vpliva ketogene diete na zdravje so prišli tudi De Luis idr.
(2016), ki so raziskovali vpliv dodajanja večkrat nenasičenih maščobnih kislin DHA v prehrano
ljudi s predpisano ketogeno dieto. Preiskovance so razdelili v dve skupini: eni skupini so
dodajali DHA, drugi, kontrolni skupini, pa ne. Študija je pokazala, da je bila ketogena dieta,
dopolnjena z DHA, bistveno učinkovitejša pri protivnetnem učinku, vendar brez statističnih
razlik v izgubi telesne mase in izboljšanju metabolizma v primerjavi z drugo skupino.
V šestih mesecih so preiskovanci v obeh skupinah izgubili približno 20 kg telesne mase, poleg
tega pa so se jim izboljšali tudi številni biološki kazalci, in sicer nižja koncentracija inzulina in
glukoze, raven trigliceridov v krvi, lipoproteinov z nizko gostoto (LDL-holesterola), C-
reaktivnega proteina (protein akutne faze, katerega koncentracija se poviša pri poškodbah tkiva
zaradi bakterijske infekcije), rezistina (hormon, ki zavira mišično tkivo, da se odziva na insulin)
in leptina (peptridni hormon, ki zavira apetit).
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
38
4 SKLEP
Definicija debelosti je, da gre za kronično bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje
maščevja v telesu, kar vodi v številne bolezni, zmanjšuje kvaliteto življenja in zvišuje smrtnost.
Glede na to, da je zaradi velikega porasta prekomerno težkih in debelih ljudi postala debelost
velik javnozdravstveni problem, bi lahko sklepali, da je popolnoma jasno, kako jo ozdraviti, a
žal ni tako. Ljudje se pogosto poslužujejo različnih diet, ki obljubljajo hitre in učinkovite
rezultate, le malo pa je tistih, ki na poti do zdravega življenja ne obupajo in cilj dejansko
dosežejo. V zadnjem času sem na spletu veliko brala o ketogeni dieti, ki postaja vse bolj
priljubljena, zato sem se v pričujoči diplomski nalogi posvetila preučevanju ketogene diete in
njenega vpliva na hujšanje, počutje in zdravje pri posameznikih. Po pregledu različnih virov,
analizi spletnega anketnega vprašalnika in s primerjavo ketogene prehrane s smernicami zdrave
prehrane sem prišla do naslednjih ugotovitev:
- ketogena dieta se močno razlikuje od smernic zdrave prehrane, predvsem v količini
dnevno zaužitih ogljikovih hidratov in maščob;
- z analizo odgovorov v spletni anketi in po pregledu znanstvenih virov ter strokovnih
člankov sem ugotovila, da ima uživanje ketogene prehrane pozitivne učinke na hujšanje,
splošno počutje, zdravje in apetit posameznikov, ki se na ta način prehranjujejo;
- izgubljanje telesne mase je najbolj intenzivno v začetni fazi upoštevanja načel ketogene
diete (v prvih treh mesecih), po določenem času pa pride do plato učinka diete in se
telesna masa ustali;
- anketiranci so zelo malo športno aktivni, večina jih telovadi do 30 minut dnevno;
- večina anketirancev se prehranjuje po načelih prehrane LCHF in ne stroge ketogene
diete. Največkrat pridobijo informacije o prehrani na internetu, v Facebook skupinah s
tematiko ketogene prehrane. Zelo redko prebirajo strokovne in znanstvene članke,
informacij skoraj nikoli ne pridobijo pri osebnem zdravniku ali prehranskem
svetovalcu/trenerju;
- z analizo odgovorov spletnega vprašalnika sem ugotovila, da posamezniki v največji
meri izbirajo za ketogeno dieto priporočena živila (jajca, maslo, zelenjava, olivno olje,
avokado, meso, mastne ribe, oreščki, kokosova maščoba in smetana), izogibajo pa se
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
39
transmaščobam, ki se lahko nahajajo v margarina, in ostalim neprimernim živilom za
ketogeno dieto (sadje, sladkorji, žita in žitni izdelki, stročnice).
Na podlagi pregleda strokovnih in znanstvenih virov ter rezultatov opravljene raziskave lahko
zaključim, da je ketogena dieta uporabna za hujšanje. Zaradi spremenjene presnove telesa ob
uživanju takšne prehrane je pomembno, da se pred spremembo prehranjevanja vsak posameznik
najprej posvetuje z dietetikom ali osebnim zdravnikom in se diete ne loteva sam po nekaj
prebranih poljudnoznanstvenih člankih. Analiza odgovorov spletne ankete je pokazala, da se je
posameznikom telesna masa najbolj znižala v prvih treh mesecih, hkrati pa je večina telesno
aktivna le do 30 minut dnevno. Menim, da je lahko tudi to razlog, da se teža po določenem času
ustali. Poleg diete je zelo pomembna tudi vsakodnevna telesna aktivnost, ki omogoča ugodno
razmerje med vnosom in porabo kalorij ter ugodno vpliva na zdravje.
Med seboj smo si zelo različni in ni nujno, da določen način prehranjevanja ustreza vsakemu
posamezniku, zato je pomembno, da prehrano in gibanje prilagodimo svojim individualnim
potrebam, se ob tem dobro počutimo in imamo dovolj energije za vsakodnevna opravila.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
40
5 VIRI IN LITERATURA
Afaghi, A., O'Connor, H. in Chow, C. M. (2008). Acute effects of the very low carbohydrate
diet on sleep indices. Nutr Neurosci, 11(4), 146–154.
Allen, G. B., Bhatia, S. K., Anderson, C. M., Eichenberger-Gilmore, J. M., Sibenaller, Z. A.,
Mapuskar, K. A., Schoenfeld, J. D., Buatti, J. M., Spitz, D. R. in Fath, M.A. (2014). Ketogenic
diets as an adjuvant cancer therapy: History and potential mechanism. Redox Biology, 2, 963–
970.
Barañano, K. W., in Hartman, A. L. (2008). The Ketogenic Diet: Uses in Epilepsy and Other
Neurologic Illnesses. Current Treatment Options in Neurology, 10(6), 410–419.
Biong, A. S., Veierød, M. B., Ringstad, J., Thelle, D. S. in Pedersen, J. I. (2006). Intake of milk
fat, reflected in adipose tissue fatty acids and risk of myocardial infarction: a case-control study.
Eur J Clin Nutr, 60(2), 236–44.
Boyers, L. (2015). The Everything Guide To The Ketogenic Diet. Massachusetts: Adams media.
Bregant, T., Križnar Jamnikar, T. in Fidler Mis, N. (2010). Ketogena dieta. Priročnik za starše.
Ljubljana: Medicinska fakulteta.
Bueno, N. B., Vieira de Melo, I. S., Lima de Oliveira, S. in Da Rocha Ataide, T. (2013). Very-
low-carbohydrate ketogenic diet v. low-fat diet for long-term weight loss: a meta-analysis of
randomised controlled trials. British Journal of Nutrition, 110(7), 1178–1187.
Castaldo, G., Palmieri, V., Galdo, G., Castaldo, L., Molettieri, P., Vitale, A. in Monaco, L.
(2016). Aggressive nutritional strategy in morbid obesity in clinical practice: Safety, feasibility,
and effects on metabolic and haemodynamic risk factors. Obesity Research & Clinical Practice,
10(2), 169–177.
Cerović, O. in Rotovnik-Kozjek, N. (2007). Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v
bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
De Luis, D., Domingo, J. C., Izaola, O., Casanueva, F. F., Bellido, D. in Sajoux, I. (2016).
Effect of DHA supplementation in a very low-calorie ketogenic diet in the treatment of obesity:
a randomized clinical trial. Endocrine, 54(1), 111–122.
Feinman, R. D., Pogozelski, W. K., Astrup, A., Bernstein, R. K., Fine, E. J., Westman, E. C.,
Acurso, A. idr. (2015). Dietary carbohydrate restriction as the first approach in diabetes
management: Critical review and evidence base. Nutrition, 31(1), 1–13.
Forsythe, C. E., Sharman, M. J. in Volek, J. S. (2005). Modification of lipoproteins by very
low-carbohydrate diets. The Journal of Nutrition, 135(6), 1339–1342.
Hlastan Ribič, C. (2009). Zdrav krožnik. Priporočila za zdravo prehranjevanje. Ljubljana:
Narodna in univerzitetna knjižnica.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
41
Keith, S., Redden, D., Katzmarzyk, P., Boggiano, M., Hanlon, E., Benca, R. In Allison, D. idr.
(2006). Putative contributors to the secular increase in obesity: exploring the roads less traveled.
International Journal of Obesity, 30(11), 1585–1594.
Kratz, M., Baars, T. in Guyenet, S. (2013). The relationship between high-fat dairy
consumption and obesity, cardiovascular, and metabolic disease. European Journal of
Nutrition, 52(1), 1–24.
Kulak, D. in Polotsky, A.J. (2013). Should the ketogenic diet be considered for enhancing
fertility. Maturitas, 74(1), 10–13.
Liau, K. M., Lee, Y. Y., Chen, C. K. in Rasool, A. H. (2011). An open-label pilot study to assess
the efficacy and safety of virgin coconut oil in reducing visceral adiposity. ISRN Pharmacology,
2011, 1–7.
López-Ledesma, R., Frati-Munari, A. C., Hernández-Domínguez, B. C., Cervantes-Montalvo,
S., Hernández-Luna, M. H., Juárez, C. in Morán-Lira, S. (1996). Monounsaturated fatty acid
(avocado) rich diet for mild hypercholesterolemia. Arch Med Res, 27(4), 519–23.
Mancinelli, K. (2015). The Ketogenic Diet. Kalifornija: Ulysses press.
Moreno-Luna, R., Muñoz-Hernandez, R., Miranda, M. L., Costa, A. F., Jimenez-Jimenez,
L., Vallejo-Vaz, A. J., Muriana, F. J., Villar, J. in Stiefel, P. (2012). Olive oil polyphenols
decrease blood pressure and improve endothelial function in young women with mild
hypertension. Am J Hypertens, 25(12), 1299–304.
Managing Overweight and Obesity in Adults: Systematic evidence review from the obesity
expert panel. (2013). National heart, lung and blood institute. Pridobljeno s
https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/managing-overweight-obesity-in-adults
Noakes, M., Foster, P. R., Keogh, J. B., James, A. P., Mamo, J. C. in Clifton, P. M. (2006).
Comparison of isocaloric very low carbohydrate/high saturated fat and high carbohydrate/low
saturated fat diets on body composition and cardiovascular risk. Nutrition & Metabolism, 3, 7.
Owen, O. E. (2005). Ketone bodies as a fuel for the brain during starvation. Biochemistry and
molecular biology education, 33(4), 246–251.
Paoli, A., Bosco, G., Camporesi, E. M., in Mangar, D. (2015). Ketosis, ketogenic diet and food
intake control: a complex relationship. Frontiers in Psychology, 6(27), 1–9.
Paoli, A., Rubini, A., Volek, J. S. in Grimaldi, K. A. (2013). Beyond weight loss: a review of
the therapeutic uses of very-low-carbohydrate (ketogenic) diets. European Journal of Clinical
Nutrition, 67, 789–796.
Programi in projekti (2018). Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije:
Ljubljana. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/programi-in-projekti
Ramel, A., Martinéz, A., Kiely, M., Morais, G., Bandarra, N. M. in Thorsdottir, I. (2008).
Beneficial effects of long-chain n-3 fatty acids included in an energy-restricted diet on insulin
resistance in overweight and obese European young adults. Diabetologia, 51(7), 1261–8.
Timea Urdih: Vpliv ketogene diete na telesno maso in hujšanje
42
Schwingshackl, L. in Hoffmann, G. (2014). Monounsaturated fatty acids, olive oil and health
status: a systematic review and meta-analysis of cohort studies. Lipids Health Dis, 13(1), 154.
Smernice zdrave prehrane. (2014). Inštitut za nutricionistiko. Pridobljeno s
https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html
Sumithran, P., Prendergast, L. A., Delbridge, E., Purcell, K., Shulkes, A., Kriketos, A. in
Proietto, J. (2013). Ketosis and appetite-mediating nutrients and hormones after weight loss.
European Journal of Clinical Nutrition, 67, 759–764.
Torabian, S., Haddad, E., Rajaram, S., Banta, J. in Sabaté, J. (2009). Acute effect of nut
consumption on plasma total polyphenols, antioxidant capacity and lipid peroxidation. J Hum
Nutr Diet, 22(1), 64–71.
Volek, J. S., Phinney, S. D., Forsythe, C. E., Quann, E. E., Wood, R. J., Puglisi, M. J., Kraemer,
W. J., Bibus, D. M., Fernandez, M. L. in Feinman, R. D. (2009). Carbohydrate restriction has
a more favorable impact on the metabolic syndrome than a low fat diet. Lipids, 44(4), 297–309.
Žlajpah, V., Battelino, T., Bratanič, N., Uršič, B. N., Širca, Č. A., Videmšek, M., idr. (2004).
Manj kilogramov – več zdravja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ljubljana: Tiskarna
Povše.
Wheless Wiley, J. (2008). History of the ketogenic diet. Epilepsia, 49(8), 3–5.
Whigham, L. D., Watras, A. C. in Schoeller, D. A. (2007). Efficacy of conjugated linoleic
acid for reducing fat mass: a meta-analysis in humans. Am J Clin Nutr, 85(5), 1203–11.
Wood, R. J., Volek, J. S., Liu, Y., Shachter, N. S., Contois, J. H. in Fernandez, M. L. (2006).
Carbohydrate Restriction Alters Lipoprotein Metabolism by Modifying VLDL, LDL, and HDL
Subfraction Distribution and Size in Overweight Men. The Journal of Nutrition, 136(2), 384–
389.
top related