univerza v novi gorici fakulteta za humanistiko · especially confusing in the case of related...
Post on 15-Mar-2020
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V NOVI GORICI
FAKULTETA ZA HUMANISTIKO
SAMOSTALNIŠKI LAŽNI PRIJATELJI V JEZIKOVNEM
PARU SLOVENŠČINE IN SRBŠČINE
DIPLOMSKO DELO
Kaja Sever
Mentor: prof. dr. Franc Marušič
Nova Gorica, 2017
II
III
NASLOV
Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine
IZVLEČEK
Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti
podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri
prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko
izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam
posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni
senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled
srbskih in slovenskih lažnih prijateljev.
V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in
sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz.
se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov,
in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi
obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila
slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla
slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega
knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani
enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer
pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede.
Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo
ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega
prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.
KLJUČNE BESEDE
lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki
IV
TITLE
Noun false friends in the language pair Slovenian and Serbian
ABSTRACT
False friends in linguistics are pairs of words in two different languages that either sound the
same or are at least similar, but have a different meaning. Such word pairs create problems
when translating between two languages and when learning the other language. This can be
especially confusing in the case of related languages, where the words that are exactly the
same (for example, hlad : hlad) are often also etymologically related, and consequently also
appear to be related semantically (hlad in Serbian means "shadow", but in Slovenian it means
"cold"). There are many false friends among Slavic languages. I decided to review Serbian
and Slovenian false friends.
In this work, I show false friends among Serbian and Slovenian – nouns in the 1st person
singular, which appear to be exactly the same (for example lice "face" in Serbian: lice "cheek"
in Slovenian) or they are different in one or two letters (kovčeg "chest" in Serbian: kovček
"suitcase" in Slovenian).
The thesis consists of two parts: I will first present some background on false friends and
explain their typology based on the existing sources. In the second part, I present in more
detail the Slovenian-Serbian fake friends in alphabetical order, from A to Ž, with a dictionary
explanation (in tables) and illustrative sentences obtained from the Slovenian and Serbian
monolingual disctionaries (Slovar slovenskega knjižnega jezika and Rečnik srpskohrvatskoga
književnog jezika). I only translate Serbian sentences into Slovenian, with correct and
incorrect translation of each word.
I hope to help people who learn a foreign language, Serbian or Slovenian, by drawing their
attention to the problem of false friends and help them to be able to cope with it.
KEYWORDS
False friends, Serbian, Slovenian, nouns
V
VI
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................................. 1
2 TEORETSKI OKVIR ...................................................................................................................... 3
2.1 Strokovni opis / definicija lažnih prijateljev............................................................................ 3
2.2 Obravnava lažnih prijateljev v strokovni literaturi .................................................................. 4
2.3 Tipologija lažnih prijateljev .................................................................................................... 5
2.3.1 Pomenski ali semantični lažni prijatelji ........................................................................... 5
2.3.2 Oblikovni lažni prijatelji .................................................................................................. 5
2.3.3 Lažni prijatelji brez ustreznice ali nični lažni prijatelji ................................................... 6
2.3.4 Drugi tipi lažnih prijateljev ............................................................................................. 6
2.4 Razlaga lažnih prijateljev v sorodnih jezikih .......................................................................... 7
2.4.1 Povezanost med jeziki ..................................................................................................... 7
2.4.2 Tipi lažnih prijateljev ...................................................................................................... 8
3 SLOVARSKI DEL ........................................................................................................................ 12
4 ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 107
5 LITERATURA ............................................................................................................................ 108
1
1 UVOD
Diplomsko delo Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine je
narejeno po principu slovarja, katerega namen je predstaviti lažne prijatelje jezikovnega para s
primeri pravilnega in nepravilnega prevoda in na ta način opozoriti uporabnike obeh jezikov
na zahrbtnost medjezikovne homonimije. Ciljni uporabniki tovrstnih slovarjev so po
Gabrovšku (Benedik, 2004, str. 6): »domači govorci izvornega / izhodiščnega jezika (J1), ki
se učijo ali že uporabljajo ciljni jezik (J2), prevajalci, ki delajo z obema jezikoma in številni
govorci J1, ki jih zanima J2.« Ker slovar lažnih prijateljev med srbščino in slovenščino še ne
obstaja, je moj cilj olajšati delo omenjenim uporabnikom.
Zaradi želje po čim boljšem razumevanju lažnih prijateljev sem diplomsko delo razdelila na
dva dela, in sicer v prvem teoretičnem delu predstavim lažne prijatelje in razložim njihovo
tipologijo. Uporabila sem tipologije različnih raziskovalcev, ki so se s to tematiko ukvarjali,
in si na ta način tudi pomagala izbrati tipologijo, ki sem jo uporabila v slovarskem delu.
Odločila sem se za tipologijo, ki jo v svojem članku predstavi Leban (1995), ki glede na
obliko in pomen lažnih prijateljev loči dve kategoriji, in sicer kategorijo pomenskih in
kategorijo oblikovnih lažnih prijateljev. Pomenski lažni prijatelji so pari besed enake ali
podobne oblike, ki se delno (delni lažni prijatelji) ali v celoti (popolni lažni prijatelji)
pomensko razlikujejo.
POPOLNI LAŽNI PRIJATELJI nimajo nobenega skupnega pomena, zato niso tako
problematični kot delni lažni prijatelji.
DELNI LAŽNI PRIJATELJI imajo vsaj en skupni pomen. Ti so bolj problematični,
saj lahko zaradi enega skupnega pomena hitro napačno domnevamo, da se njihovi
pomeni ujemajo v vseh primerih.
Oblikovni lažni prijatelji so na drugi strani pari besed, ki imajo enak pomen, a so oblikovno
različni, pri čemer pod obliko spada tako zapis besede, izgovorjava besede, morfološka
zgradba itd.
2
V slovarskem delu sem tako obravnavala lažne prijatelje, ki sem jih našla s pomočjo
Slovensko-srbskega, Srbsko-slovenskega slovarja avtorice dr. Maje Đukanović in pa
Slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja Vlada in Maje Đukanović, kjer so nekateri
izmed uporabljenih (na videz popolnoma enaki) medjezikovnih homonimov vseh besednih
vrst že podčrtani. Zbrane besede sem s pomeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika1 in
Rečnika srpskohrvatskoga knjižnoga jezika2 izpisala v tabele (leva stran – slovenščina ter
prevod danega primera, desna stran – srbščina) in jim dodala primere iz že omenjenih
slovarjev, srbske pa sem še prevedla (pravilen, nepravilen prevod). Nekateri izmed pomenov
primera nimajo, saj ni bil naveden ali pa je bil prevod nemogoč, zaradi podobnega razloga pa
je odpadlo tudi nekaj besednih parov, tj. lažnih prijateljev (vseh je 112 od predvidenih 200).
Tabele oz. besedni pari so razvrščeni po abecedi, in sicer od B do Ž (pod črko A nisem našla
nobenega samostalniškega lažnega prijatelja), samostalniki so v imenovalniku ednine,
označeni z naglasnim mestom, sklanjatvijo in spolom. Besedni pari, ki se v pomenu skladajo,
so označeni s sredinsko oznako.
Slovarskemu delu sledi kot zaključek še komentar na zbrano gradivo.
1 V nadaljevanju SSKJ
2 V nadaljevanju RSKJ
3
2 TEORETSKI OKVIR
2.1 Strokovni opis / definicija lažnih prijateljev
Lažno prijateljstvo je pojav, ki je skupen številnim jezikovnim parom, še posebej pogost pa je
ta pojav pri jezikovnih parih katerih jeziki imajo skupen izvor (kot sta to v mojem primeru
srbščina in slovenščina ali na primer španščina in italijanščina itd.). Prav zaradi te številčnosti,
pa tudi zaradi čisto uporabnih razlogov – prevajanje, poučevanje in učenje jezika – se je
definiranja in raziskovanja lažnih prijateljev lotilo veliko jezikoslovcev, kar je privedlo do
velikega števila definicij, ki natančno ali manj natančno opredeljujejo pojav lažnega
prijateljstva v dveh jezikih (Kokot, 2007).
Lažni prijatelji so po neki splošni definiciji besede, ki v dveh jezikih podobno izgledajo ali se
podobno slišijo, imajo pa različen pomen.
David Limon v svojem članku »False-friends« and slovene-english translation iz leta 1986
opredeli lažne prijatelje kot prevajalski problem, kjer pri prevajanju leksikalnih postavk
izvornega jezika uporabimo postavke ciljnega jezika, ki zvenijo in / ali bi morale biti
enakovredne v tem kontekstu (v nekaterih primerih celo v vseh pogledih), v resnici pa niso.
Dušan Gabrovšek v predgovoru slovarja slovensko-angleških lažnih prijateljev (Benedik,
2004, str. 5) pravi, da so lažni prijatelji dvojice leksikalnih enot v dveh jezikih, v katerih sta
izraza etimološko sorodna3 (običajno grškega ali latinskega izvora, v primeru srbščine in
slovenščine pa najpogosteje praslovanskega izvora), zvenita tuje, sta podobne oblike,
razlikujeta pa se v pomenu. V nadaljevanju pove še, da so lažni prijatelji »vse dvojice
leksikalnih enot v dveh jezikih, pri katerih se pojavlja kakršenkoli problem v pomenu, ki
temelji na dejanski ali domnevni površinski podobnosti«.
Nekoliko drugače jih opredeli Lebanova (1995, str. 235), ki pravi, da so to »pari besed tujega
izvora v dveh jezikih, ki so v izhodiščnem in morda tudi v ciljnem jeziku ohranili videz ali
prizvok tujega, katerih bodisi oblikovna bodisi pomenska bodisi oblikovna in pomenska
podobnost skupaj dajejo misliti, da si besedi v celoti ustrezata, prav to pa je vzrok napak na
medjezikovni ravni«. Lebanova v tem primeru misli na slovensko-angleške lažne prijatelje.
3 O skupni etimologiji lažnih prijateljev govorimo takrat, ko en jezik prevzame besedo iz drugega jezika ali oba
prevzameta besedo iz nekega tretjega jezika oziroma sta ga podedovala iz prajezika in če je ta beseda kasneje
zamenjala pomen ter dobila dodatne pomene.
4
Po Fabjan Bajčevi (1994), ki obravnava slovensko-italijanske lažne prijatelje, so lažni
prijatelji po večini obravnavani kot besede s skupnim zgodovinskim izvorom, nastale
predvsem iz latinščine in grščine od začetka novega veka dalje za poimenovanje novega
pojava, nove misli ali nove iznajdbe. V nekaj letih naj bi se razširile po Evropi in se začele
uporabljati tudi po večini evropskih držav. Nekaterim izmed teh besed so se pomeni skozi čas
spremenili (Prav tam.).
Tako Peti-Stantić (2014) kot tudi Tušek (2011), ki pišeta o lažnih prijateljih med slovenskim
in hrvaškim jezikom, opredelita razliko med lažnimi prijatelji sorodnih in nesorodnih jezikov.
Slednji so predvsem internacionalizmi, mednarodne besede, ki so si podobne, a imajo v dveh
jezikih različno vsebino, in izposojenke, ki imajo v izhodiščnem jeziku povsem drugačno
vsebino. Pri lažnih prijateljih sorodnih jezikov gre po besedah Peti-Stantićeve za bolj
»zapletene in zanimive odnose«. Gre namreč za besede, ki ne delujejo kot izposojenke niti kot
internacionalizmi v teh jezikih, zaradi tega uporabnik misli, da je beseda sestavni del tako
enega kot tudi drugega jezika, da izhajajo iz istega etimona, da sta se torej razvili iz iste
besede starega skupnega jezika, ter da imajo enak pomen.
2.2 Obravnava lažnih prijateljev v strokovni literaturi
Kot navaja Lebanova (1998), so bili lažni prijatelji prvič sistematično obravnavani leta 1747 v
delu Remarques sur les germanismes avtorja Eleazarja Mauvillona, v leto 1928 pa sega prvi
slovar področja lažnih prijateljev, in sicer Lex Faux amis des vocabulaires anglais et
américain avtorjev Koesslerja in Derocquignyja.
Lebanova (1995) spregovori v svojem članku tudi o obravnavi lažnih prijateljev na
slovenskem. Pravi, da je bilo v 20. letih na to temo napisano zelo malo. Prvo slovarsko delo o
slovensko-angleških lažnih prijateljih je Glosar slovensko-angleških nepravih prijateljev, ki
ga je leta 1988 izdal Marjan Golobič. Glosar obsega 359 geselskih člankov, vendar se nikakor
ne more primerjati z ostalimi obstoječimi slovarji lažnih prijateljev tistega časa v drugih
jezikovnih okoljih (Prav tam.). Poleg Golobičevega glosarja omenja Leban (1998) kot
pomembno delo še slovensko-italijanski slovar lažnih prijateljev, Lažni prijatelji. Slovensko-
italijanski slovar paronimov, ki ga je leta 1994 objavila Diomira Fabjan Bajc.
5
2.3 Tipologija lažnih prijateljev
Glede na obliko in pomen lažnih prijateljev ločimo po Leban (1995) naslednje kategorije:
2.3.1 Pomenski ali semantični lažni prijatelji
To so pari besed enake ali podobne oblike, ki se delno (delni lažni prijatelji) ali v celoti
(popolni lažni prijatelji) pomensko razlikujejo.
POPOLNI LAŽNI PRIJATELJI nimajo nobenega skupnega pomena, zato niso tako
»zahrbtni« kot delni lažni prijatelji. (SLO aktualen : ANG actual)
DELNI LAŽNI PRIJATELJI imajo vsaj en skupni pomen. Ti so bolj zahrbtni, saj
lahko zaradi enega skupnega pomena hitro napačno domnevamo, da se njihovi pomeni
ujemajo v vseh primerih. (SLO livreja : ANG livery)
V nadaljevanju bom samo na kratko predstavila, katere besede se še šteje h lažnim
prijateljem, ki pa jih v moj slovar nisem vključila. Ponazoritveni primeri bodo angleško-
slovenski (primeri iz obravnavane literature).
Kot navaja Benedik (2004), obstajajo v okviru delnih lažnih prijateljev tudi dvojice, kjer je
razlika le v konotativnem pomenu. To so4:
- »Polje diskurza« – beseda iz jezika J1 (npr. slovenščina) je uporabljena v strokovnem
besedišču, omejena je na strokovno področje. Beseda iz jezika J2 (npr. angleščina) pa
se uporablja vsakodnevno, je del osnovnega besedišča.
- »Tenor« – beseda iz jezika J1 se uporablja formalno, beseda iz jezika J2 pa
neformalno.
- »Pogostost uporabe« – izraz iz jezika J1 se skoraj ne uporablja več oz. se uporablja
redko, medtem ko se izraz iz jezika J2 uporablja pogosto, vsakodnevno.
- »Geografske različice« (npr. britanska angleščina, ameriška angleščina)
2.3.2 Oblikovni lažni prijatelji
a) Morfološki ali ponski lažni prijatelji
4 Poimenovanja so točno taka kot jih je v predgovoru False friends: slovensko-angleškem slovarju lažnih
prijateljev uporabil Dušan Gabrovšek.
6
To so pari besed, ki imajo enak pomen, a deloma različno morfološko zgradbo. Razlike v
zgradbi so omejene na uporabo različnih pon (predpon ali pripon).
dvojice besed, ki so sestavljene iz različnih pon: predpon (SLO hiperprodukcija :
ANG overproduction), ali pripon (SLO investicija:ANG investment)
dvojice besed, ki imajo pono (predpono ali pripono) v J1, v J2 pa ne (SLO anulirati :
ANG annul)
dvojice besed, ki imajo pono v J2, v J1 pa ne (SLO municija : ANG ammunition)
b) Pravopisni ali ortografski lažni prijatelji
To so dvojice besed, ki se razlikujejo po načinu zapisovanja (SLO faraon : ANG pharaoh).
c) Fonološki ali glasoslovni lažni prijatelji
Ti se razlikujejo po obliki in izgovorjavi ali zgolj po izgovorjavi (SLO Orion [órion] : ANG
Orion [əˈraɪən], SLO papirus [pápirus] : ANG papyrus [pəˈpaɪrəs]).
2.3.3 Lažni prijatelji brez ustreznice ali nični lažni prijatelji
To so besede tujega izvora, tj. tujke, ki izgledajo ali se slišijo v J1 tako tuje, da si mislimo, da
imajo svojo lažno ustreznico v J2, vendar temu ni tako (SLO flomaster : ANG *flomaster – v
angleščini mu rečemo felt-tip pen oz. marker).
2.3.4 Drugi tipi lažnih prijateljev
Đukanović (2007) predstavi v svojem članku še dodatno razdelitev lažnih prijateljev, in sicer
jih deli na »homofone« in »homografe«. Prvi so takšni lažni pari, ki so glede na izgovor enaki
ali podobni, drugi pa so takšni, ki se enako ali podobno pišejo. Slednje deli še na lažne
prijatelje, ki pripadajo isti vrsti v obeh jezikih (npr. SLO grad : SRB grad, kjer sta besedi v
obeh jezikih samostalnika) in pa takšne, ki v J1 pripadajo eni vrsti v J2 pa drugi vrsti (npr. ker
je v srbščini samostalnik, v slovenščini pa veznik ali na primer čuvaj, ki je v srbščini glagol, v
slovenščini pa samostalnik) (Prav tam.).
7
2.4 Razlaga lažnih prijateljev v sorodnih jezikih
Ker je o slovensko-srbskih lažnih prijateljih napisano zelo malo, bom v tem delu predstavila
razlago slovensko-hrvaških lažnih prijateljev, ki sta tako kot slovenščina in srbščina sorodna
jezika.
Slovenski in hrvaški jezik (kot tudi srbski) pripadata zahodni veji južnoslovanskih jezikov,
zaradi česar najdemo med njima veliko podobnosti na vseh jezikovnih ravninah, tudi na
leksikalni. Tušek (2011) pravi, da je leksikalni material v obeh jezikih podedovan iz skupnega
slovanskega prajezika, oba pa sta si svojo leksiko v veliki meri izposojala tudi od drugih
jezikov.
Veliko število skladnih leksemov (v primeru hrvaščine in slovenščine) olajšuje komunikacijo
med govorci teh jezikov, ker govorci razumejo skupno leksiko brez dodatnega napora in se na
to leksiko naslanjajo v komunikaciji s tujim jezikom. Jezikovna podobnost, po drugi strani, pa
lahko povzroči tudi probleme v komunikaciji. Ko je pomen teh izrazov popolnoma ali delno
različen, lahko povzročajo probleme pri prevajanju, usvajanju in razumevanju jezika, (Prav
tam).
2.4.1 Povezanost med jeziki
Kot je zapisano že višje, štejemo k lažnih prijateljem pare jezikovnih enot v dveh jezikih – v
mojem primeru srbskem in slovenskem –, ki imajo nekaj skupnega, vendar si besedi v paru
nista v vsem enaki. Na podlagi tega, kar imata besedi v paru skupnega, jih ima bralec zmotno
lahko enakopomenske besede.
Po Tušek (2011) se lažni prijatelji lahko pojavijo med nesorodnimi jeziki, ki niso v kontaktu
(angleščina : slovenščina), nesorodnimi jeziki v stiku (italijanščina : slovenščina) in v
sorodnih jezikih (srbščina : slovenščina, hrvaščina : slovenščina itd.).
Lažni prijatelji naj bi bili pogostejši in »nevarnejši«, kadar so jeziki tesno povezani, zaradi
pripadnosti isti jezikovni družini ali medsebojnega stika (Prav tam).
Ker vemo, da sta slovenščina in srbščina sorodna jezika s skupnim prajezikom –
praslovanščino, je jasno, da bomo med jezikoma našli številne podobne besede, morebitni
lažni prijatelji pa bi med tema dvema jezikoma lahko pri komunikaciji predstavljali velike
probleme. Zaradi skupnega izvora jezikov lahko pričakujemo, da bo lažnih prijateljev precej –
8
skupne besede iz praslovanščine so se zaradi samostojnega razvoja dveh jezikov z dodajanjem
različnih pomenov (tudi iz drugih jezikov) predrugačile.
2.4.2 Tipi lažnih prijateljev
Slovensko-srbski pravi prijatelji:
Pravi prijatelji (oziroma prevodne ustreznice) lahko postanejo lažni prijatelji:
- zaradi različne razporeditve pomena pri večpomenski besedi
ŽÊNA -e Ž ŽÈNA -e Ž
1. poročena ženska v odnosu do svojega
moža
2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti
starejša
1. a) lice po polu suprotno muškarču, žensko
(→ ženska)
b) odrasla osoba ženskog pola; žensko (
ženska)
2. a) bračni drug ženskog pola, supruga (→
soproga, žena)
b) ona koja je udata ili ona koja je bila udata
(→ poročena ženska)
3. fig. pej. (o muškarcu) onaj koji nema muške
odvažnosti, plašljivac, kukavica, slabić (→
boječnež)
Beseda žena ima tako v slovenščini kot srbščini pomena »poročena ženska v odnosu do
svojega moža« in »dorasla oseba ženskega spola«, vendar je razlika v tem, kateri od obeh
pomenov je na prvem mestu, torej kateri je dominanten (pogosteje rabljen) pomen. Takšno
razmerje med pomenoma je v slovarskem geslu pogosto zaznamovano s tem, da je
dominanten pomen naveden kot prvi, manj pogosto rabljen pomen (sekundarni pomen) pa kot
drugi.
9
- zaradi razlike v pogostosti uporabe v enem jeziku v odnosu do drugega
RAZGÓVOR -a M RÁZGOVOR -a M
1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč
2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor
1. međusobni govor, pričanje dvaju ili više
lica; usmena razmena mišljenja,
razpravljanje ( pogovor, izmenjava mnenj)
Beseda razgovor spada v to skupino, ker je pomen, ki je v srbščini dominanten, tj. »pogovor,
izmenjava mnenj«, v slovenščini ni več toliko v rabi. Ima namreč oznako »raba peša«.
Semantični lažni prijatelji:
Pari besed iz dveh različnih jezikov, ki se ujemajo po obliki, a so delno ali popolnoma
pomensko različni.
Delni lažni prijatelji
Največji problem pri prevajanju pa tudi sicer predstavljajo ravno ti lažni prijatelji. Pri delnih
lažnih prijateljih obstaja najmanj en skupen pomen, medtem ko so ostali pomeni različni.
Delni lažni prijatelji so zelo pogosti v sorodnih jezikih.
BLAGÓ -a S, mn. BLÂGO -a S
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina
3. star. premoženje, imetje
1. a) bogastvo, imanje ( premoženje)
b) novac, pare (često u zlatnicima); drago
kamenje, nakit, dragocenosti uopšte (
denar, zaklad)
2. a) fig. odveć drago biće ( draga oseba)
b) fig. zadovoljstvo ( zadovoljstvo)
c) duhovna, kulturna dobra ( dobrine)
3. a) zemaljska dobra, proizvodi zemlje (
10
pridelek, hrana)
b) stoka, marva ( živina)
Besedni par blago je delni lažni prijatelj, ker obstaja vsaj en skupni pomen v obeh jezikih.
Skupna pomena sta »izdelek ali pridelek, namenjen tržišču« in »premoženje«, ki pa ima v
slovenščini oznako starinsko. Ostali pomeni so si različni.
- med prevajanjem iz slovenščine v srbščino lahko naletimo na primere, v katerih ima
srbski izrazni par širši pomen od slovenskega (J1 > J2)
BÒD -a M BÔD -a M
redko bodljaj, zbodljaj 1. ubod iglom ili nekim šiljatim predmetom
( vbod z iglo ali ostrim predmetom)
2. tehnika u šivenju i vezenju ( tehnika
šivanja, vezenja)
3. bodež, predmet kojim se bode (bajonet,
šiljak, zubac i dr.) ( bodalo)
4. (obično mn.) pokr. v. bodac ( bodljaj)
5. bockanje, peckanje (od mraza) (
prebadanje)
6. a) sport. jedinica kojom se označava stepen
uspeha u takmičenjima ( točka)
b) naročiti pokret mačem u mačevanju (
gib pri mečevanju)
7. jedinica za procenjivanje vrednosti nečega,
npr. stana ( enota za ocenjevanje
vrednosti)
Beseda spada v to skupino, ker ima več pomenov v srbščini (sedem pomenov), kot v
slovenščini (en pomen).
11
- leksem v izhodiščnem jeziku v skupnem pomenu ima ožji pomen v odnosu do leksema
v ciljnem jeziku (J1 < J2)
BÁJKA -e Ž BÂJKA -e Ž
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih
bajeslovnih bitij
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in
dogodkih
3. nav. mn. ekspr. neresnična pripoved,
izmišljotina
1. knjiž. kratka priča o neverovatnim
događajima i natprirodnim bićima (
pravljica)
2. neverovatna priča, preuveličavanje u
pričanju ( govorica)
Beseda spada v to skupino, ker ima širši pomen v slovenščini (trije pomeni) kot v srbščini
(dva pomena).
Popolni lažni prijatelji
V to skupino spadajo besedni pari, ki nimajo nobenega skupnega pomena.
DÍRKA -e Ž DÎRKA -e Ž
1. tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju
zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo
2. ekspr. veliko prizadevanje za kaj
dirka za filmsko nagrado
1. tipka, dugme, puce i sl. na nekim
muzičkim instrumentima (na klaviru i
harmonici) i nekim mehanizmima ( tipka,
gumb)
2. mat. prava linija koja dodiruje
krivu liniju u jednoj tački, tangenta (
tangenta, dotikalnica)
V tem primeru v slovenščini dirka nosi pomen »tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju« ter
»ekspr. veliko prizadevanje za kaj«, v srbščini pa pomeni »tipka / gumb« ter »tangenta«.
12
3 SLOVARSKI DEL
Besede so zbrane na podlagi celotnega abecednega seznama Slovensko-srbskega, Srbsko-
slovenskega slovarja avtorice dr. Maje Đukanović in s pomočjo že podčrtanih lažnih
prijateljev v Slovensko-srbskem in srbsko-slovenskem slovarju Vlada in Maje Đukanović. Kot
osnovo sem vzela okrog 200 zbranih besed – samostalnikov, ki so lažni prijatelji v
imenovalniku ednine. Od teh je ostalo 112 besednih parov, s katerimi sem sestavila slovar.
Neobravnavane zbrane besede so z realizacijo slovarja odpadle, večinoma zaradi skladnosti
vseh pomenov v obeh slovarjih (SSKJ in RSKJ) ali ker iskanega gesla v enem izmed
slovarjev sploh nisem našla ali eno od gesel ni bil samostalnik. Veliko odpadlih primerov je
nastalo tudi zaradi starinskih oz. zastarelih izrazov v SSKJ-ju, saj so le-ti bili enaki pomenom
v srbskem slovarju. Takšne primere sem izključila, saj kljub temu, da se tak pomen mogoče v
slovenščini ne koristi več, nisem mogla zastarelega oz. starinskega izraza oz. pomena prezreti
in izključiti.
Po tipologiji so zbrani lažni prijatelji delni in popolni (po Leban, 1995), torej taki, ki se
pomensko pokrivajo vsaj v enem izmed pomenov, in pa taki, ki nimajo niti enega skupnega
pomena. Skupne oz. prekrivne pomene sem označevala z znakom, ki sem ga
postavila na sredino tabele med oba pomena.
Vsako posamezno besedo sem iz slovarja izpisala v tabelo5, ji pripisala naglasno mesto, sklon
in spol. Besed, ki se niso skladale v naglasu (to je še vedno lažni prijatelj) ali v spolu (npr.
KAP je v slovenščini moškega spola, v srbščini ženskega), nisem izključila, temveč sem jih
ustrezno označila z dopisom, da gre za drugačen spol (Ž - ženski, M - moški, S - srednji).
Leva stran tabele je slovenska, desna pa srbska. Na levi se tako nahajajo pomeni dobljeni iz
SSKJ-ja, katerim sledijo tudi primeri v slovenskem jeziku, pobrani iz tega slovarja, na desni
strani pa se nahajajo pomeni iz RSKJ-ja z ustreznimi primeri. Zaradi slabšega poznavanja
srbskega jezika sem se odločila le za enostranski prevod primerov (prevajala sem samo srbske
primere), posledično je leva stran polnejša od desne.
5 Idejo za takšno obliko tabele, sem dobila na podlagi diplomske naloge z naslovom Les faux amis français-
slovènes = Francosko-slovenski lažni prijatelji avtorice Banovac Ariane (2013)
13
Prevodi srbskih pomenov v slovenščino so poleg originala navedeni v ležečem tisku s puščico
(→). Vsi primeri so v poševnem tisku z odebeljeni lažnim oz. napačno razumljenim lažnim
prijateljem.
Ker sem ugotovila, da pri lažnem prijateljstvu ni pomembno, če je beseda npr. ekspresivno
rabljena (ravno tako lahko pride do napačnega prevoda), sem tudi take primere navedla in jih
prevedla, če je to le bilo možno.
Vse okrajšave, ki so bile med slovarskim delom uporabljene v tabelah, so navedene v prilogi.
14
BÁBA -e Ž BÁBA -e Ž
1. slabš. ženska, navadno starejša 1. stara žena, starica ( starka)
2. ekspr. lepa, postavna ali spodobna ženska
baba pa je, baba
2. starija srodnica ( starejša sorodnica) a) mati roditelja ili njihova baba ( babica,
prababica)
b) tetka, strina ili ujna roditelja ( teta
staršev)
3. šalj. supruga ( soproga)
4. pokr. žensko čeljade koje se bavi oko dece
( ženska, ki skrbi za otroke)
a) babica; ( babica)
b) dojkinja; dadilja ( dojilja)
Slišoč nekaj, kar so ženske šepetale,
pa tudi glasno govorile okoli, se je
Nikanor naenkrat znašel v svoji koži.
Slišoč nekaj, kar so babe šepetale, pa
tudi glasno govorile okoli, se je
Nikanor naenkrat znašel v svoji koži.
5. žena uopšte ( ženska nasplošno)
Načuvši nešto od onoga što su uokolo babe
šaputale, a i glasno govorile, Nikanor se
odjednom nađe u svojoj koži.
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški 6. prezr. muškarac sa ženskim osobinama;
plašljivac, kukavica ( strahopetnež)
15
BÁJKA -e Ž BÂJKA -e Ž
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih
bajeslovnih bitij
zbirati ljudske bajke
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in
dogodkih
1. knjiž. kratka priča o neverovatnim
događajima i natprirodnim bićima (
pravljica)
3. nav. mn. ekspr. neresnična pripoved,
izmišljotina
2. neverovatna priča, preuveličavanje u
pričanju ( govorica)
BÁLA -e Ž BȀLA -e Ž
1 1. sluz iz usta i nosa ( smrkelj)
1. zvito ali stisnjeno, za transport
pripravljeno blago
2 tal. 1. upakovana roba; denjak, svežanj,
smotak (sena, drva i dr.)
( paket, snop, zvitek nečesa)
2. pokr. lopta ( žoga)
2. nevestina oprema
pripravljati, voziti balo
BANDÊRA -e Ž BANDÉRA in BÀNDĒRA -e Ž
redko bandero, prapor; zastava 1. zastava ( zastava)
Partizani so posekali drogove.
Partizani so posekali bandere.
2. stub uopšte (telegrafski, telefonski i dr.)
( drog)
Partizani su isekli bandere.
16
BÁNJA -e Ž BȀNJA -e Ž
velika posoda za kopanje; kopalna kad
natočiti toplo vodo v banjo
Takoj po prihodu v zdravilišče Ilidža
so se odpeljali v Sarajevo.
Takoj po prihodu v banjo Ilidža so se
odpeljali v Sarajevo.
Po celotni Dinarski regiji je blaga
klima z morskimi in zunanjimi
zdravilišči.
Po celotni Dinarski regiji je blaga
klima z morskimi in zunanjimi
banjami.
1. a) mineralno kupalište i lečilište, toplice
( zdravilišče, toplice)
Odmah iza dolaska u banju Ilidžu odvezli se
u Sarajevo.
b) klimatsko lečilište ( zunanje zdravilišče)
Dinarska celina ima u sebi i oblast blaže
klime, sa morskim i klimatskim banjama.
2. javno kupatilo; kupatilo, kupaonica u
stanu ( javno stranišče; kopalnica)
3. kupanje u toploj vodi ( kopanje v topli
vodi)
BÁRA -e Ž BȀRA -e Ž
redko močvirnat svet
Voda je bila bolj podobna mlaki kot
tekoči reki.
Voda je bila bolj podobna bari kot
tekoči reki.
1. a) plitka stajaća voda ( plitka stoječa
voda)
Voda je više naličila na baru nego na
tekuću reku.
17
Na dvorišču so bile luže.
Na dvorišču so bile bare.
b) mala količina vode, lokva ( luža)
Po avliji čitave bare.
c) šalj. velika voda, more
Odpravil sem se v močvirje, da bi
videl, če se tam pase.
Odpravil sem se v baro, da bi videl,
če se tam pase.
2. vodoplato, podvodno zemljište (
namočeno zemljišče, močvirje)
Uputim se u bare da vidim ne pase li tamo.
3. slabije seno s podvodne livade ( slabše
seno z namočenega travnika)
BERÁČ -a M BÈRAČ -a M
1 1. kdor prosi, pobira miloščino
dati beraču dar
2. ekspr. zelo reven človek
Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju!
(I. Cankar)
2 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač
1. a) onaj koji bere (nešto) ( pobiralec)
b) onaj što pribira, skuplja ( zbiralec)
2. nar. zahodno košek, cajna 2. berilo ( košara)
BESNÍLO -a S BÈSNILO -a S
1. med. virusna bolest koja pouzrukuje
poremećenost uma (kod čoveka), preteranu
razdraženost i nenormalno stanje (i kod
čoveka i kod životinje) ( steklina)
stanje, ki ga povzroči skrajna živčna
razdraženost
2. preteran gnev, jarost ( bes)
18
Zaradi grozne smrtnosti in
neobičajne silovitosti tuberkuloze bi
se lahko reklo, da je smrtnost v
Beogradu velika.
Zaradi grozne smrtnosti in
neobičajnega besnila tuberkuloze bi
se lahko reklo, da je smrtnost v
Beogradu velika.
3. fig. silina, žestina ( naglost, silovitost)
Po užasnoj smrtnosti i po neobičnom besnilu
tuberkuloze može se reći da je smrtnost
velika u Beogradu.
Moral se je poročiti. Lepo je gledati
hišo in otroke; tukaj ni objestnosti,
ampak nesreča.
Moral se je poročiti. Lepo je gledati
hišo in otroke; tukaj ni besnila,
ampak nesreča.
4. bes, obest, ćef ( togota, objestnost)
Morao se ženiti. Valja gledati kuću i
decu; nije tu besnilo, nego nevolja.
BLAGÓ -a S BLÂGO -a S
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču
dobaviti, pakirati, prodajati blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina
izdelovati, tkati, urezati blago
3. star. premoženje, imetje 1. a) bogastvo, imanje ( premoženje)
b) novac, pare (često u zlatnicima); drago
kamenje, nakit, dragocenosti uopšte (
denar, zaklad)
Mamina hčerka (draga oseba) pa
posluje in dela.
2. fig. a) odveć drago biće ( draga oseba)
A majčino blago posluje i radi.
19
Mamino blago pa posluje in dela.
Ples mi je bil edino zadovoljstvo.
Ples mi je bil edino blago.
Različni »veliki interpreti« narodno-
zabavne glasbe so uspeli to kulturno
dobrino popolnoma uničiti.
Različni »veliki interpreti« narodno-
zabavne glasbe so uspeli to kulturno
blago popolnoma uničiti.
b) zadovoljstvo ( zadovoljstvo)
Igra beše jedino mi blago.
c) duhovna, kulturna dobra ( dobrine)
Razni »veliki interpretatori« narodne muzike
uspeli su da ovo blago potpuno deformišu.
Postavi ga za svetlo mizo in mu daje
jesti hrane.
Postavi ga za svetlo mizo in mu daje
jesti blago.
Tudi, če je gnal živino kak pastir, je
bil to ponavadi kak starček.
Tudi, če je gnal blago kak pastir, je
bil to ponavadi kak starček.
3. a) zemaljska dobra, proizvodi zemlje (
pridelek, hrana)
Postavi ga iza sofre6 svijetle, pa mu dava
blaga blagovati.
b) stoka, marva ( živina)
Ako je za blagom i bio koji čobanin, bila je
to obično neka starčina.
BÒD -a M BÔD -a M
redko bodljaj, zbodljaj 1. ubod iglom ili nekim šiljatim predmetom
( vbod z iglo ali ostrim predmetom)
4. (obično mn.) pokr. bodac ( bodljaj)
2. tehnika u šivenju i vezenju ( tehnika
6 Po Wikipediji: v Turškem in Ottomanskem svetu pomeni »miza pripravljena za jesti«
20
velik šiv, šiv pred iglo
velik bod, bod pred iglo
šivanja, vezenja)
krupan bod, bod pred iglu
V sobo planeta dva orožnika z
nataknjenimi bodali na svojih puškah.
V sobo planeta dva orožnika z
nataknjenimi bodi na svojih puškah.
3. bodež, predmet kojim se bode (bajonet,
šiljak, zubac i dr.) ( bodalo)
Banuše u sobu dva oružnika s nataknutim
bodovima na svojim puškama.
Tudi on je mižal ob mrazenju.
Tudi on je mižal ob bodu.
5. bockanje, peckanje (od mraza) (
prebadanje7, mrazenje)
I on je pri bodu mraza zatreptao.
6. a) sport. jedinica kojom se označava stepen
uspeha u takmičenjima ( točka)
b) naročiti pokret mačem u mačevanju (
gib pri mečevanju)
Če seštejemo točke za vsak
posamezen kvadratni meter, prinese
kopalnica pet točk.
Če seštejemo bode za vsak posamezen
kvadratni meter prinese kopalnica pet
bodov.
7. jedinica za procenjivanje vrednosti nečega,
npr. stana ( enota za ocenjevanje
vrednosti, točka)
Kupatilo ukupnom zbiru bodova po jednom
kvadratnom metru donosi pet bodova.
7 Po SSKJ 2000: »ekspr. mraz jo prebada do kosti - zelo jo zebe«
21
BRÀNIK -ika M BRANÍK - a M
obrambni stolp, obrambni zid 1. vojn. zaštitni bedem; utvrđeno mesto koje
služi za odbranu ( zaščitno obzidje, mesto
za odbrano)
branilec, zaščitnik Kristusove vere
branik Kristusove vere
Večno na preži, večno budni stražar
človeštvo reši pred poplavo.
Večno na braniku, večno budni
stražar človeštvo reši pred poplavo.
2. a) fig. branilac, zaštitnik; zaštita (
branilec, zaščitnik)
branik vere Hristove
b) odbrana ( obramba, preža)
Večno na braniku večno stražar budni opet
čovečanstvu ti poplavu spreči.
Avtobus se je ustavil šele 15 metrov
po začetku zaviranja, saj je s celo
dolžino svojega odbijača izpred sebe
potiskal Bogojevića.
Avtobus se je ustavil šele 15 metrov
po začetku zaviranja, saj je s celo
dolžino svojega branika izpred sebe
potiskal Bogojevića.
Na zunanji strani vzvoda sprožilca je
kovinsko kopito.
Na zunanji strani vzvoda sprožilca je
3. razni predmeti koji služe kao zaštita (
predmeti za zaščito)
a) lučni štit koji ga zaštićuje od sudara (
odbijač)
Tek posle 15 metara kočenja autobus se
zaustavio pošto je čitavom dužinom svojim
branikom gurao ispred sebe Bogojevića.
b) greda koja zatvara put na prelazu preko
želežničke pruge ( zapornica)
c) drveni ili metalni deo puške koji zaštičuje
obarač ( kopito puške)
Izvana je oko poluge okidača metalni branik.
22
kovinski branik.
č) tupa strana raonika na plugu ( peta
pluga)
BRÁTRANEC tudi bratránec -nca M BRATÁNAC -nca M
Ker stari Mile ni imel otrok, je
posvojil svojega nečaka Raka.
Ker stari Mile ni imel otrok, je
posvojil svojega bratranca Raka.
1. bratov sin, sinovac, bratić ( nečak)
Kako stari Mile ne imaćaše dece, on usini
svoga bratanca Raku.
sin od strica ali tete 2. brat od strica8, bratučed ( bratranec)
BUKÉT -a tudi buké -ja M BÙKET -eta M
1. zastar. šopek
a) kita, svežanj (cveća) ( šopek)
b) ono što svojim oblikom podseća na kitu
cveća ( kar ima obliko šopka)
2. agr. vonj vina; cvetica
muškatov buket; buket starega vina
BUKVÁR -ja M BÙKVAR -a M
zastar. knjigarnar
pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije
1. školska knjiga za početnike u učenju
pismenosti, početnica ( prvo berilo)
CELÍNA -e Ž CELÌNA Ž
1. velika, sklenjena površina kopnega sveta
8 (Đukanović, 2005): »Če hočemo naglasiti, da gre za brata, v srbščini rečemo rođeni brat ali pa enostavno brat.
Bratranci pa so brat od tetke, brat od ujaka, brat od strica.«
23
ameriška, azijska celina
2. neobdelana zemlja
orati celino; njiva je ostala v celini
3. star. celota 1. stanje onoga što je celo, nepodeljeno,
neokrnjeno, čitavo, potpunost, celovitost (
celota)
Nisem imel osebnega interesa, šlo mi
je za dobrobit skupnosti.
Nisem imel osebnega interesa, šlo mi
je za dobrobit celine.
2. skupnost, zajednica ( skupnost)
Nije meni stalo do ličnog interesa, nego do
dobra celine.
CVÉT -a M CVÊT -a M
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi
rastlina razvije cvet; utrgati cvet
1. bot. organ rasplođavanja u biljaka koji se
često odlikuje živim bojama i prijatnim
mirisom ( roža)
Ali bo prišla v času cvetenja?
Ali bo prišla v cvetu?
2. vreme cvetanja ( čas cvetenja)
Hoće l' ona o cvetu doći?
Za pasom je imel malo puško s
srebrnimi vzorci/okrasjem.
Za pasom je imel malo puško s
srebrnimi cvetovi.
Poglej jagnje, kako lepe oči ima! In
to belo liso na čelu.
Poglej jagnje, kako lepe oči ima! In
ta beli cvet na čelu.
3. ono što je nalik na cvet ( kar je kot cvet)
a) šara, ukras ( vzorec, okras)
Imao je malu pušku za pasom u srebrnim
cvetovima.
b) bela pega, belega na čelu nekih životinja
(konja, vola) ( bele lise na živalih)
Pogledaj jagnje kako mu je lepo oko! Pa ovaj
beli cvet na čelu.
24
Pravijo, da toliko vrtincev kot ima,
tolikokrat se bo oženil.
Pravijo, da toliko cvetov kot ima,
tolikokrat se bo oženil.
Sobo je zapolnjeval topli somrak, v
njem so utripali rumenkasti plameni
voščenih sveč.
Sobo je zapolnjeval topli somrak, v
njem so utripali rumenkasti cvetovi
voščenih sveč.
c) pokr. kružić kose zakovrčene na temenu
( vrtinec las)
Koliko tih cvetova ima, toliko puta, vele, da
će se ženiti.
č) plamen (sveče) ( plamen)
Sobu je ispunjavao topli sumrak, u njemu su
treperili žućkasti cvetovi voštanih sveća.
4. fig. mrazne šare na staklu ( ledeni vzorci
na steklu)
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši,
najpomembnejši del
5. fig. ono što se ističe svojim kvalitetima, što
je najlepše, najbolje ( najlepše, najboljše)
a) draga, mila, vrlo lepa osoba ( draga,
ljubeča, zelo lepa oseba)
b) najbolji, najbiraniji ljudi ( najboljši,
izbrani ljudje)
Komur se je rdečica sramežljivosti
razcvetela na obrazu.
Komur se je cvet sramežljivosti
razcvetel na obrazu.
6. fig. rumenilo na licu (kao znak stidljivosti)
( rdečica)
Kome se cvet stida rascvao na licu.
7. vrsta društvene igre ( družabna igra)
8. kao sastavni deo naziva mnogih biljaka
( sestavni del imena rastlin)
25
ČÀS -a M ČȀS -a M
Ob 19-i uri je začel splošni napad.
Ob 19-em času je začel splošni
napad.
ura književnosti; Jutri imam pouk ob
osmih.
čas književnosti; Jutri imam čas ob
osmih.
1. a) vremenska jedinica od šezdeset minuta,
sat ( šestdeset minut, ura)
U 19 časova otpočeo je opšti napad.
b) vremenska jedinica školske i druge nastave
(obično 45 minuta); predavanje koje se drži za
to vreme ( šolska ura – običajno 45 min)
čas književnosti; Sutra imam u osam čas.
Poljubil jo je in jo za trenutek
pogledal v oči.
Poljubil jo je in jo za čas gledal v oči.
2. vrlo kratko vreme, trenutak, tren, momenat
( trenutek, hip)
On joj je poljubio i oči, gledao ju još čas.
1. neomejeno trajanje
prostor in čas; čas teče
2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del
neomejenega trajanja
kratek čas je skočil k sosedu
// točka v neomejenem trajanju
objavili so datum, čas in kraj prireditve
26
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga
pridem, če bo čas
b) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno
za kaj
zadnji čas je, da to storiš
c) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
to ni primeren čas za obiske
č) s prilastkom v teku dneva, leta
vsak dan odhaja ob istem času
d) s prilastkom v življenju, bivanju
v času zorenja
3. a) vreme, doba uopšte ( čas, doba na
splošno)
b) određeno vreme za što, za kakav rad (
določen čas za nekaj)
Manjkalo je še sedem minut do pete
ure.
Manjkalo je še sedem časov do pete
ure.
4. zast. minut, minuta ( minuta)
Manjkalo je još sedam časova do pet sati.
5. mn. crkv. služba u pravoslavnoj crkvi u koje
se vreme čitaju psalmi i molitve ( čas
molitve)
6. (u priloškoj službi) začas, brzo ( hitro – v
prilastkovni rabi)
ČÁŠA -e Ž ČȀŠA -e Ž
1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike
kristalna, srebrna čaša
// vsebina čaše // količina tečnosti pića ili čega drugog (
količina pijače ali česa drugega)
27
2. raba peša kozarec sploh 1. mala posuda (obično od stakla) iz koje se
pije ( kozarec)
DOMAČÍN -a M DOMÀĆIN -a M
1. kdor je doma, živi v določenem kraju //
kdor je po izvoru od tam, kjer živi
domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem
V ospredju sedi starec, glava družine
Grga.
V ospredju sedi starec, domačin
Grga.
Veliko vdov je žalovalo in prebolelo
svojega soproga.
Veliko vdov je žalovalo in prebolelo
svojega domačina.
Njegova soproga si je še preveč
želela, da postane »skrbnež«.
Njegova soproga si je še preveč
želela, da postane »domačin«.
1. a) glava porodice, član porodice koji
upravlja domom ( glava družine)
U pročelju sedi starac, domaćin Grga.
b) muž, suprug ( mož, soprog)
Mnogo udovica žalilo je i prežalilo svoga
domaćina.
c) čovek privržen kući i porodici ( človek,
ki skrbi za dom in družino; skrbnež)
Njegova supruga i suviše je htela da ga
načini »domaćinom«.
2. zastar. (hišni) gospodar 2. onaj koji se brine o nekom domu, o nekoj
zgradi, koji vrši nadzor ( gospodar)
28
Naš gostitelj nas od časa do časa
obišče.
Naš domačin nas od časa do časa
obišče.
3. onaj koji prima koga u dom ( gostitelj)
Naš domaćin obiđe nas s vremena na
vrijeme.
3. mn., zastar. člani družine; domači
okrog očetove postelje so stali vsi domačini
DRUŽÍNA -e Ž DRÙŽINA -e Ž
1. zakonski par z otroki ali brez njih// eden
od zakoncev in otroci
ta družina stanuje v našem bloku
vsa družina je bila zbrana okrog mize
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene
vezi; rodbina
glasbena nadarjenost je v njihovi družini že
tradicionalna
3. raba peša služabniki, služničad
gospodar je nadzoroval družino na polju
Kot velika kača, se je po strmini
spuščala železna četa, v njej pa
kraljica in njeno spremstvo.
Kot velika kača, se je po strmini
spuščala železna četa, v njej pa
1. a) drugovi, više drugova ( prijatelji)
b) skup pratilaca, pratnja ( spremljevalec,
spremstvo)
Poput sjajne zmije spuštala se gvozdena četa
nizbrdice, u njoj kraljica i njena družina.
29
kraljica in njena družina.
Njegove so barčice in mreže, Kljako
pa ukazuje sodelavcem.
Njegove so barčice in mreže, Kljako
pa ukazuje družini.
Tako! Kako to Zavpijejo zabavljači
razbijajoč po mizah.
Tako! Kako to Zavpije družina
razbijajoč po mizah.
c) ljudi koji su zajedno na kakvom poslu,
radu ( kolegi, sodelavci)
Njegove su brodice i mreže, a Kljako
upravlja družinom.
d) veselo društvo koje se skuplja zbog
zabave ( društvo, ki se za zabavo zbira,
zabavljači)
Zar tako! Zar to Zagrmi družina lupajući
po stolovima.
V naši hiši je veliko sostanovalcev,
res se lahko reče: »velika hiša«.
V naši hiši je veliko družin, res se
lahko reče: »velika hiša«.
2. kućna čeljad ( sostanovalec)
U našoj je kući mnogo družine, baš se može
kazati: velika kuća.
4. zastar. druščina, družba 3. društvo ( družba)
DŔVO -a S DȐVO drveta S
1. nar. poleno
v peči je prasketalo suho drvo
2. slabš. neroden, okoren človek
tako drvo je, ničesar ne razume
1. dugogodišnja biljka sa stablom, granama i
korenjem ( drevo)
30
Drevesa so izgubila liste.
Drva so izgubila liste.
Drva opustila lišće.
Vse pohištvo je iz mahagonijevega
lesa.
Vse pohištvo je iz mahagonijevega
drva.
2. sasečena drva ( nasekana drevesa, les)
Sav namještaj bijaše od mahagonijeva drva.
DÍRKA -e Ž DÎRKA -e Ž
1. tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju
zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo
2. ekspr. veliko prizadevanje za kaj
dirka za filmsko nagrado
1. tipka, dugme, puce i sl. na nekim
muzičkim instrumentima (na klaviru i
harmonici) i nekim mehanizmima ( tipka,
gumb)
2. mat. prava linija koja dodiruje
krivu liniju u jednoj tački, tangenta (
tangenta, dotikalnica)
DÚŠEK -ška M DÛŠEK -eka M
1. star. požirek
po prvem dušku je nehal piti
2. zastar. vdih
z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji
zrak
// zrak, sapa
na stopnicah se je ustavljala in zajemala
dušek
3. zastar. odprtina, luknja za zračenje; dušnik
31
dušek v hlevu
// luknja, preduh
voda je iskala le duška, da se razlije po
dolini
Na raztrgani žimnici leži bolna
ženska, kateri so štete minute.
Na raztrganem dušku leži bolna
ženska, kateri so štete minute.
tur. a) debela, meka prostirka za ležanje,
obično od češljane vune stavljene u navlaku
pa prošivene, madrac; slamnjača. (
žimnica)
Na poderanom dušeku leži bolesna žena u
zadnjim časovima.
b) prošiven kolski jastuk. ( blazina)
DUŠNÍK -a M DÙŠNIK -íka M
1. odprtina, luknja za zračenje
dušnik v podmornici
2. redko cevka, ki dovaja zrak iz grla v
bronhije; sapnik, traheja
anat. hrskavičasta cev od ždrela do plućnih
krila kroz koju se diše, dušnjak. ( sapnik)
GÀD -a M GȀD -a M
1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po
hrbtu
ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh
varuj se gadov
2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek
sami stari gadje so se zbrali
V ječi je več bede in umazanije kot
1. prljavština, nečistoća; gadost (
umazanija, svinjarija)
U tamnici beše pre i jada i gada i smrada -
32
čistega zraka.
V ječi je več bede in gadov kot čistega
zraka.
nego čistog zraka.
Stresel sem se … mrčes me je grizel.
Stresel sem se … gad me je grizel.
Kaj ti bo ta palica – Kako, kaj mi
bo Bojujem se z umazano živaljo! …
Bojujem se s podgano.
Kaj ti bo ta palica – Kako, kaj mi
bo Bojujem se z gadom! … Bojujem
se s podgano.
2. zb. a) gamad, insekat, kukci koji žive na
čovečjem telu ( mrčes, žuželke)
Potucao sam se . . . gad me je jeo.
b) sitne ili prljave životinje ( umazane
živalice)
Šta će vam ta motka? — Kako, šta će mi?
Bijem gad! . . . Bijem pacove.
Ti malopridnež pa si se vsedel med
poštene ljudi.
Ti gad pa si se vsedel med poštene
ljudi.
3. pogrd. bezvredna i mrska osoba (
malopridnež, slab človek)
Pa ti si, gade sjeo među poštene glave.
GÁZ -a M GÂZ -a M
1. v sneg narejena ozka pot
hodila sta po ozkem gazu
Koliko je divjih rek brez mosta in
poti?
Koliko je divjih rek brez mosta in
gaza?
1. mesto na reci gde se može peške proći,
prelaziti (→ pot, po kateri prebrodiš reko)
Koliko ima divljih reka bez mosta i gaza?
33
Za korakom pravilnejšim od
zverinskega koraka, je ostal le molk.
Za korakom pravilnejšim od
zverinskega gaza, je ostal le molk.
Hod, resničnejši od zverskega gaza,
je vodil le molk.
2. hod, korak ( korak)
Hod pravilniji od zverinjeg gaza vodio samo
tišinama.
2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in
vodno gladino; ugrez
3. dubina do koje brod uroni u vodu (
ugrez)
GLÍVA -e Ž GLJȈ VA -e Ž
1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in
živijo kot gniloživke ali zajedavke,
Mycophyta
glive se uvrščajo med nižje rastline
2. star. goba mn. biljka bez hlorofila, obično sa šeširom i
stablom ( goba)
GÓD -u in -a M GÔD -a M
1. dan v letu, ko je osebno ime kakega
človeka navedeno v koledarju
praznuje god in rojstni dan
2. zastar. obletnica 1. a) dan u godini u koji se pominje, slavi
nešto, godišnjica, godišnji praznik, blagdan
( obletnica)
b) praznik, blagdan ( praznik, obletnica)
2. znak godišnjeg rasta debla, drveta u širinu,
godišnji prsten ( letnice pri deblu)
U drvetu opažamo mnogo koncentričnih
34
V drevesnem deblu najdemo veliko
koncentričnih krogov. To so letnice.
V drevesnem deblu najdemo veliko
koncentričnih krogov. To so godovi.
krugova. To su godovi.
GÔRA -e Ž GÒRA -e Ž
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega
površja
v daljavi so se videle gore
2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem
svetu)
vinski hram v gori
Izza gozdov, izza hribov modrega
morja se je že dvignila rumena zora.
Izza gozdov, izza gora modrega
morja se je že dvignila rumena zora.
1. a) planina; brdo ( hrib, grič)
Iza šuma, iza gora plavetnih rumena se zora
digla već.
3. zastar. gozd v hribovitem svetu
2. a) šuma ( gozd)
b) odsečeno granje i grančice s lišćem (
gozdno dračje in listje)
4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina 1. b) fig. hrpa, gomila ( kup)
GRÁD -u -a M (mn. gradovi) GRÂD -a M
1. v nekaterih deželah veliko utrjeno
poslopje, graščakovo bivališče
okoli gradu je lep vrt
mogočen, utrjen grad
2. zastar. Mesto Veliko naseljeno mesto, administrativni,
kulturni, trgovački i industrijski centar
jednog kraja, oblasti ( mesto)
35
GRADÍVO -a S GRȀDIVO -a S
1. snov, surovina za gradnjo, graditev 1. ono od čega se što pravi, tvori, građa (
surovina za gradnjo)
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri
proučevanju, obravnavanju česa
2. ono što služi kao predmet obrade u
umetnosti i nauci, znanosti ( predmet
obravnave)
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih
merilih, za določen namen
muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju
šol
Učna snov je skupek kulturnih vsebin,
o katerih se učenci učijo v šoli.
Učno gradivo je skupek kulturnih
vsebin, o katerih se učenci učijo v
šoli.
3. ono što se predaje, uči u školi ( snov)
Nastavno gradivo čini skup onih kulturnih
dobara s kojima se učenici upoznaju u školi.
GRÁJA -e Ž GRÁJA -e Ž
raba peša ugotavljanje, očitanje napak,
pomanjkljivosti
z grajo lista se je zameril uredniku
// opominjanje, oštevanje
otrok je grajo zaslužil
Hrup za gričevjem je bil vse manjši,
zdaj so se slišali samo posamezni
glasovi.
Graja za gričevjem je bila vse
manjša, zdaj so se slišali samo
posamezni glasovi.
uzmešani glasovi i uzvici (ljudi, životinja);
galama, larma ( hrup)
Graje je po brežuljcima bilo sve manje, pa se
sad čuli samo pojedini glasovi.
36
GRÊDA -e Ž GRÉDA -e Ž
1 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo,
zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram
1. dug, odebeo, prav, ravan, izrađen komad
drveta (betona, železa) koji služi za građu;
isp. balvan, brvno, direk, talpa ( tram)
2. palica, na kateri prenočuje, počiva
perutnina; gred
kokoši so že šle na gredo
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna;
gredelj
ladijska greda
2 oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu
// oddeljena ploskev na solinah
3. duži komad zemlje opkoljen vodom (
greda, gredica)
4. leja ( gredica namenjena rožam)
Samo stena gorskega venca se lisasto
blešči.
Samo greda gorskega venca se lisasto
beli.
2. velika stena ( velika stena)
Samo se greda planinskog venca mestimično
beli.
5. pokr. sitan kamen, drobiš ( droben
kamen)
GÚBA -e Ž GȔBA -e Ž
1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja
na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube
// kar nastane pri namernem zapognjenju
tkanine
obleka z dvema globokima gubama
2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu
ima že gube okrog oči
3. manjša, gubi podobna izrastlina
v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak
37
Zdelo se mu je, da ga je od znotraj
začela gristi in da se po njem širi in
pustoši mrtvaška, grda in neznosna
gobavost.
Zdelo se mu je, da ga je od znotraj
začela gristi in da se po njem širi in
pustoši mrtvaška, grda in neznosna
guba.
1. med. opasna kožna bolest, lepra (
gobavost)
Učini mu se da ga odnekle iznutra počinje da
nagriza i po njemu se širi i pustoši ga
mrtvačka, ružna i nepodnošljiva guba.
Vsega se bomo otresli – svoje
podlosti, hudobije, greha.
Vsega se bomo otresli – svoje
podlosti, gube, greha.
2. fig. a) pokvarenost; nevaljalstvo (
hudobija)
Sve ćemo otresti svoje podlosti, gube,
grijehe.
b) pogrd. loš, pokvaren, lukav čovek (
slabič, pokvarjenec)
Obstal je na mestu kot drevesna goba
priraščena na deblo.
Obstal je na mestu kot guba
priraščena na deblo.
3. bot. gljiva na drvetu, trud za kresanje;
obolelo zadebljanje ( drevesna bolezen,
goba)
Mališ stajaše na mjestu, prirašten uz deblo
kao guba.
Naj vas garje pomorijo! (kozja
kletev)
Naj vas gube pomorijo! (kozja kletev)
4. vet. šuga (na domaćim životinjama) (
garje)
Guba vas pomorila! (kletva kozama)
38
HLÉB -a M HLȄB -a M
1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku
podobno oblikovan kruh
na dan je dobil pol hleba
hleb kruha
// kar je temu podobno
oblikoval je glino v hlebe
2. zastar. kruh sploh 1. ljudska hrana od brašna mešanog s vodom
i pečenog na vatri ( kruh)
Veliko je sirot brez obleke, hrane,
brez ničesar.
Veliko je sirot brez obleke, hleba,
brez ničesar.
2. hrana uopšte ( hrana nasplošno)
Mnogo je sirotinje bez odela, bez hleba, bez
ičega.
Svoboden književnik od ljudi ne dobi
sredstev za preživetje.
Svoboden književnik od ljudi ne dobi
hleba.
3. osnovna sredstva za život, zarada, služba,
posao i sl. ( sredstva za preživetje)
U narodu ne nalazi hleba slobodan
književnik.
HLÁD -a, -u M HLÂD -a M
Senca je prekrila že pol steze.
Hlad je prekril že pol steze.
1. prostor koji nije ogrejan suncem, senka
koju baca predmet osvetljen suncem (
senca)
Hlad pao već do pola sokaka.
39
1. zmerno nizka temperatura 2. svežina, hladovina ( svežina, senca)
Zdaj ni več junak, prej trska, ki se v
vsakem vetrčku zamaje.
Zdaj ni več junak, prej trska, ki se v
vsakem hladu zamaje.
3. povetarac, dah ( vetrček)
Sad ne junak više, no trst kojoj svaki hlad
kidiše.
Strašna praznina ga obdaja s čudno
jezo.
Strašna praznina ga obdaja s čudnim
hladom.
4. jeza ( jeza)
Strašna praznina obli ga čudnim hladom.
Vsi ljudje že vejo, da je šef v zaporu.
Vsi ljudje že vejo, da je šef v hladu.
5. zatvor, haps ( zapor)
Već svi ljudi znaju da je gazda u hladu.
2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost
v očetovem glasu je bilo čutiti hlad
IZVÒD -óda M ÌZVOD -a M
vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari
od te knjige se je ohranil samo en izvod
Prvi dopis je bil natisnjen v celoti,
drugi pa samo v krajši obliki.
Prvi dopis je bil natisnjen v celoti,
drugi pa samo v izvodu.
1. izvadak iz kakve knjige ili pismenog
sastava; sažeta verzija nekog teksta ( izpis,
izpisek)
Jedan mu je dopis bio i štampan ceo, a drugi
u izvodu.
2. sud do kojega se dođe razmatranjem čega,
40
Če bi bil kdo pameten, bi bil ta
zaključek logičen.
Če bi bil kdo pameten, bi bil ta izvod
logičen.
zaključak ( sodba, zaključek)
Kad bi ko tako umovao, onda bi se taj izvod
logikom zvao.
IZVÒR s prilastkom -ôra M ÌZVOR -a M
Vodijo zakulisno vojno za odkrivanje
vira (nahajališč) nafte.
Vodijo zakulisno vojno za odkrivanje
izvora nafte.
1. mesto gde podzemna eoda ili druga kakva
tekućina, tečnost izbija na površinu zemlje,
mesto otkud što izvire, ističe, vrelo ( izvir,
vir, studenec)
Vode zakulisnu borbu za osvajanje izvora
nafte.
1. značilnost glede na prvotno pripadnost
//v rodilniku značilnost glede na prvotne
sestavine
//značilnost glede na prednike zlasti s
socialnega stališča
2. a) mesto otkuda se što dobavlja, otkuda
se ko snavdeva čim.
b) mesto gde što nastaje, započinje; sredina,
pojave, okolnosti iz kojih što potiče ili se
razvija
c) razlog, uzrok, povod; ono što pruža
mogućnosti za nešto ( povod)
2. značilnost glede na nastanek
ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu
3. kar omogoča, pogojuje nastanek,
nastajanje česa; vir
otrok je izvor sreče
// kar kaj daje
izdatni izvori toplotne energije
na osnovi vira
3. pisani dokumenat na osnovu koga se
vrši naučno ispitivanje ili istraživanje ( vir)
na osnovi izvora
41
na osnovi izvora
Vse spise mi morate dostaviti v
izvirniku.
Vse spise mi morate dostaviti v
izvoru.
4. original spisa, isprave, knjige ( izvirnik )
Svaki spis imate mi u izvoru ili u prijepisu
dostaviti.
JÉD -i Ž JÊD -a M
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z
dodatki
gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed
2. ed. uživanje hrane, jedi
brati pri jedi
Hitro se usede in od jeze pogoltne
slino.
Hitro se usede in od jedi pogoltne
slino.
1. osećanje ogorčenosti, neprijateljstva prema
kome, gnev, srdžba; pakost, zloba, mržnja
( sovražnost, jeza; sovraštvo)
Sjede naglo i od jeda proguta pljuvačku.
Ko nas piči kača, najprej skušajmo iz
ugriza posesati strup.
Ko nas piči kača, najprej skušajmo iz
ugriza posesati jed.
2. otrov ( strup)
Kad zmija ujede valja pokušati da joj se jed
iz uboda posisa.
Konec je bil tak, da je ona že
naslednji dan obžalovala kamnito
korito kot žolč zelene Drine.
Konec je bil tak, da je ona že
naslednji dan obžalovala kamnito
3. žuč ( žolč)
Kraj je bio takav da je ona već sutradan
žalila kamenito korito kao jed zelene Drine.
42
korito kot jed zelene Drine.
JÉZA -e Ž JÉZA -e Ž
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča
napadalne težnje
ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza
kmalu minila
// ekspr. kar je posledica takega čustva
braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos
s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost
jeza valov
Šel sem na dvorišče. Stresel sem se od
groze.
Šel sem na dvorišče. Stresel sem se od
jeze.
1. osećaj studeni, hladnoće praćen drhtanjem
tela ( groza)
Izašao sam u dvorište. Stresao sam se od
jeze.
Manjši otroci, še posebej kmetje,
občutijo strah zaradi te slike.
Manjši otroci, še posebej kmetje,
občutijo jezo zaradi te slike.
Ko se srečajo, grejo naenkrat skozi
njih sladki mravljinci strasti.
Ko se srečajo, gre naenkrat skozi njih
sladka jeza strasti.
2. a) osećanje straha, užasa ( groza, strah)
Manju djecu, osobito seljačku, hvata jeza od
te slike.
b) srsi, žmarci od snažnog osećanja
prijatnosti, ugodnosti ( ščemenje,
mravljinčenje )
Kad se sretoše prođe kroz njih oboje
odjednom kao slatka jeza strasti.
43
KÁL -a M KÂL -a M
Pere noge, prašne in umazane od
blata.
Pere noge, prašne in umazane od
kala.
raskvašena zemlja, blato ( namočena tla,
blato)
Pere noge od prašine i kala zamazane.
1 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka
po dežju so se napolnili vsi kali
// razmočen, močviren kraj
pod pobočjem je veliko kalov
2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini;
kalež
kal se useda; vino ima kal
2 1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica
2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega,
kar se začenja razvijati ali ima možnosti za
razvoj
seme poganja, žene kal
3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako
bolezen; klica
uničiti kali; škodljive kali
KÁP KÂP
1 M -a 1. najnižji rob strehe, s katerega se
odteka voda
s kapa je kapljalo
// nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s
strehe, z drevesa
mlada stebla je uničil kap
2. napušč, pristrešek
hiša ima širok kap
44
S kapljicami znoja je zalila vsak
centimeter te bele poti.
S kapom znoja je zalila vsak
centimeter bele poti.
Hiša bi lahko pogorela, on pa ne bi
niti kapljice vode vrgel na ogenj.
Hiša bi lahko pogorela, on pa ne bi
niti kapa vode vrgel na ogenj.
V očeh se jim iskri kanček veselja.
V očeh se jim iskri kap veselja.
1 Ž 1. a) delić čega tekućeg, tečnog koji ima
okruglast oblik ( kapljica)
Kapima znoja je zalila svaku stopu ove bele
trase.
b) euf. vrlo mala količina makar malo čega
tekućeg ( kapljica nečesa)
Mogla je [kuća] vatrom izgoreti, on se ne bi
mašio da kap vode na plamen baci.
c) fig. nešto vrlo malo, ostatak, trag, tračak
( sled, kanček)
U očima im zaiskri kap veselja.
2. mn. lek u tekućem stanju koji se uzima
prema broju kapljica ( zdravilo v
kapljicah)
2 Ž -i : naglo prenehanje delovanja
življenjsko pomembnih organov zaradi
krvavitve ali zamašitve žile
3. med. izliv krvi u mozak, apopleksija; nagla
smrt zbog srčanog oboljenja, srčani udar (→
kap)
Ljudje se vzpenjajo na strehe hiš in
strgajo sneg, ki se nabira pod žlebovi.
Ljudje se vzpenjajo na strehe hiš in
strgajo sneg, ki se nabira pod kapovi.
2 M pokr. žleb ili cev kroz koju kapa voda s
krova ( žleb)
Penju se [ljudi] na kućna slemena i grnalom
ruše s krova sneg koji se bučno uhrpava pod
kapovima.
KMÈT -a M KMȄT -a M
45
Baron in tlačan sta si stala nasproti v
stalni napetosti.
Baron in kmet sta si stala nasproti v
stalni napetosti.
1. ist. neslobodan seljak koji se nije mogao
seliti sa zemlje feudalnog gospodara koju je
obrađivao ( podložnik)
Baron i kmet stajali su jedan prema drugome
u stalnoj suprotnosti.
2. ist. a) lično slobodan seljak, ali bezemljaš
koji je živeo na zemlji svoga gospodara
(vlastelina, spahije) i davao mu deo od
prihoda i radnu snagu; rajetin; čifčija (
tlačan)
b) zemlja koja je dana na obrađivanje jednom
kmetu ( fevd)
Jaz sem vaški veljak in hočem to biti
do konca.
Jaz sem kmet in hočem to biti do
konca.
3. zast. seoski glavar, starešina, knez (
vaški veljak, knez)
Ja sam kmet, i hoću da ostanem do kraja.
.
Svetniki z županom so danes pri šoli.
Svetniki s kmetom so danes pri šoli.
4. ist. ugledniji seljak biran ili postavljen u
opštini da sudi sporove među seljacima;
sudija, sudski organ u opštini ( župan)
Odbornici sa kmetom danas su kod škole.
46
Predsednik in porotniki občinskega
sodišča morajo imeti nepremičninski
cenzus.
Predsednik in kmetje občinskega
sodišča morajo imeti nepremičninski
cenzus.
5. pokr. izabran sudac, porotnik ( porotnik)
Predsjednik i kmetovi općinskih sudova
moraju imati imovinski cenz.
1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem
preživlja
6. zast. a) ugledan seljak ( ugleden kmet)
b) seljak uopšte ( kmet)
2. slabš. neroden, neuglajen človek
ne bodi tak kmet
3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje
prišel je s kmetov
4. šah. šahovska figura, ki se giblje v
pravokotni smeri naravnost
blokirati kmeta
KOBÍLICA -e Ž KÒBILICA -e Ž
1. žuželka zelene barve z zelo dolgima
zadnjima nogama
5. zool. nar. skakavac (→ kobilica)
2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila 1. dem. od kobila (→ majhna kobila)
Glodal je kokošjo prsno kost.
Glodal je kokošjo kobilico.
2. anat. račvasta prsna, grudna kost u ptica,
lomilica, jadež, jadac (→ prsna kost pri
pticah, krokarnica)
Glodao [je] kokošiju kobilicu.
47
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna;
gredelj
4. temeljna uzdužna drvena ili čelična greda
u sredini brodskog dna (→ gredelj)
// muz. kobilica ploščica na trupu godalnih
instrumentov, čez katero so napete strune
3. drveni podmetač ispod struna na gudačkim
instrumentima (→ kobilica)
KOLEDÁR -ja M KOLÈDAR -ára M
1. sistematična razdelitev leta na dneve,
tedne in mesece
1. zast. kalendar (→ koledar)
2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta
na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki
o luninih menah, praznikih
obesiti koledar na steno
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih
podatkov še praktično poučne in literarne
sestavke
marsikaj zanimivega je v tem koledarju
3. publ., navadno s prilastkom razpored, red
pripravili so natančen koledar tekmovanj v
zimski sezoni
2. jedan od pevača koleda (→ kolednik)
KOPÍTO -a S KÒPITO -a S
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov
nekaterih sesalcev
1. rožnata navlaka na kraju noge u nekih
sisara (→ kopito)
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno
lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje
obuval
dati čevlje na kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da
ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo
48
obliko
predava po enem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega
orožja
udaril ga je s kopitom
puškino kopito
2. zool. kopitnjak (→ divji ingver)
KOZÍCA -e Ž9 KÒZICA -e Ž
1 1. okrogla nizka posoda za kuhanje,
dušenje, praženje
lonci in kozice
// železna posoda na treh nogah za kuhanje
2. pokr. tronožna zemljana bačva (→ sod na
treh nogah)
2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri
hlačah, pod pazduho pri rokavih
vstaviti, všiti kozico
kozice pri rokavih
2 nav. ekspr. manjšalnica od koza 1. dem. i hip. od koza (→ majhna koza)
3. ist. pokr. seoska devojčica u vlasteoskim
porodicama u Dubrovniku koja je morala do
svoje udaje vršiti kućne poslove (→ hišna
pomočnica veleposestnikov v Dubrovniku)
4. zool. vrsta sitnog dugorepog raka, gotovo
providnog tela (→ vrsta raka)
5. mn. pokr. ospice, boginje (→ ošpice, črne
koze)
9 Pri drugem geslu imamo dve naglaševanji, in sicer kozíca in kôzica.
49
KRÀJ krája M KRÂJ krȁja M
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da
tvori zaključeno celoto
v tem kraju je več let služboval
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno
značilnost
ogled znamenitega partizanskega kraja
2. a) deo kakvog mesta; strana sveta, zemlje,
oblast, predeo (→ predel, kraj)
b) prostor koji se prostire u nekom pravcu
(računajući od sredine), strana (→ stran
nečesa)
2. večji ali manjši del zemeljske površine
// navadno s prilastkom ta del
a) glede na gospodarsko usmerjenost
b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko
značilnost
c) glede na podnebno značilnost
č) glede na kakovost tal
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del
površine česa sploh
3. veća teritorijalna jedinica koja ima kakvo
naročito obeležje (istorijsko, geografsko,
atmosfersko, ekonomsko i sl.) (→ regija,
kraj)
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske
površine sploh
poiskal je pripraven kraj in se skril
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer
se kaj zgodi, je
storilca so prijeli na kraju samem
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo
oddaljenost od
a) središča
b) izhodišča, začetka
// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo
1. krajna tačka; crta koja čini granicu kakve
površine i površina pored te crte, ivica, rub;
krajnji deo odeće, kakvog predmeta i sl. (→
konec, zaključek)
4. kopno (u suprotnosti prema moru, vodi),
obala (→ kopno)
50
Z rutami mahajo iz kopnega in iz
parnika.
Z rutami mahajo iz kraja in iz
parnika.
I mašu rupcima s kraja i s parobroda.
5. raba peša, v prislovni rabi, s predlogom izraža
a) nastop dejanja; začetek
b) približevanje prenehanju dejanja; konec
5. a) poslednji čas, momenat čega što prolazi,
vreme koje je blizu toga momenta, koje je
povezano s tim momentom, svršetak (→
konec)
Aljoša ne sumi v to, da se je starčku
približala smrt.
Aljoša ne sumi v to, da se je starčku
približal kraj.
b) smrt (→ smrt)
Da se starcu približio kraj, u to Aljoša ne
sumnjaše.
6. nav. mn., redko krajevec, krajec
gledal ga je izpod širokih krajev
7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota
kraji in mesta
KRÍLO -a S KRÍLO -a S
11. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in
ptičev
1. a) organ koji služi za letenje kod ptica i
nekih kukaca, insekata (→ peruti)
b) po narodnom verovanju takav organ u
ljudi, i nekih životinja (obično u zmaja,
zmije, konja) (→ mitološka krila)
2. nešto načinjeno, skovano, slično pravom
ptičjem krilu, a služi kao ukras (→ kar je
podobno ptičjim krilom)
2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku
3. a) jedna od ravnih plosnatih površina,
pomoću kojih se avion održava u zraku,
vazduhu (→ letalsko krilo)
51
Na morju se vidi le ena in edina
ladja, ki pa je spustila jadra, ker ni
vetra.
Na morju se vidi le ena in edina
ladja, ki pa je spustila krila, ker ni
vetra.
b) fig. jedro (→ jadro)
Dosred mora vidi se jedna jedina lađa ali je
krila objesila, jer nije vjetra.
detelja s petimi listi
detelja s petimi krili
5. list biljke (→ list pri rastlini)
krajiška detelina od pet krila
V vsakem letu, ko sem napredoval, si
mi bil tudi ti v pomoč.
V vsakem letu, ko sem napredoval, si
mi bil tudi ti v krilo.
9. fig. pomoć, odbrana, zaštita (→ pomoč,
zaščita)
Svakom letu naprednome i ti beše jedno
krilo.
21. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del
telesa
obleči krilo in bluzo
// ekspr. ženska, navadno v odnosu do
moškega
ogreje se za vsako krilo
2. star. naročje
10. a) deo tela u sedećem položaju od
stomaka do kolena na kome se može što
držati (→ naročje)
Iz okrilja lepšega sveta bo prišel nov
človek.
Iz krila lepšega sveta bo prišel nov
11. sredina, okrilje (→ okrilje)
I niknut će iz krila ljepšeg svijeta nov čovjek.
52
človek.
KŔST -a M KȐST kŕsta M
En krak križa, na katerem stoji jelka,
odpada.
En krak krsta, na katerem stoji jelka,
odpada.
1. križ (→ križ)
Jedan krak krsta na kome jelka stoji, otpade.
1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo
sprejme med kristjane
2. fig. a) krštenje (→ krst, krščenje)
Ko so naši starši sprejeli krščansko
vero, je vsak od njih dobil novo ime
po nekem krščanskem svetniku.
Ko so naši starši sprejeli krst, je vsak
od njih dobil novo ime po nekem
krščanskem svetniku.
Vsakemu je pravično sojeno, naj bo
Turk ali kristjan.
Vsakemu je pravično sojeno, naj bo
Turk ali krst.
Stanojlo gre na križišče.
Stanojlo gre na krst.
b) hrišćanska vera (→ krščanska vera)
Kada su nam stari primili krst, svakoga su
od njih kumovi narekli u jedno novo ime,
nekog kršćanskog sveca.
c) hrigićanski svet, hrišćanstvo (→
krščanstvo)
d) hrišćanin (prema muslimanu) (→ kristjan)
Svatko dobiva sud po pravdi, bio Turčin ili
krst.
e) mesto gde se putovi razilaze, raskršće,
raskrižje (→ razpotje, križišče)
Stanojlo iziđe na krst.
53
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev
imena pri slavnostni predaji v uporabo
krst ladje, tovarne
3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki
simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti
prestal je svoj govorniški, politični krst
Na hrbtu nosim že pet križev.
Na hrbtu nosim že peti krst.
3. pokr. odsek vremena od deset godina,
decenija (→ desetletje)
Ja sam već na leđa peti krst prebacio.
Gledal je njivo s kupi ovsa, zloženimi
na njej.
Gledal je njivo s krsti ovsa, zloženimi
na njej.
4. krstina (→ kup)
Motrio je oranicu s krstovima zobi, složenim
na njoj.
5. osam vezda u sazvežđu Labuda (→ zvezde
v ozvezdju laboda)
KRTÍNA -e Ž KRTÌNA -e Ž
manjši kup zemlje, ki ga izrije krt
s koso je zadel ob krtino
// nav. ekspr. manjši kup zemlje
ob kopačih na pobočjih so nastajale krtine
// ekspr. manjši hrib, vzpetina
na vsako krtino se je povzpel
Krt gre pod zemljo, ljudje pa ga
najdejo.
1 pokr. 1. krtica (→ krt)
Krtina ide ispod zemlje, pa je ljudi nađu.
54
Krtina gre pod zemljo, ljudje pa jo
najdejo.
2. pogrd. čovek koji bilo čime izaziva sličnost
s krticom (→ človek podoben krtu)
Žrl je pusto meso, drugi pa so lačni
in žejni trpeli.
Žrl je krtino, drugi pa so lačni in
žejni trpeli.
2 1. krto meso (→ pusto meso)
Krkao je krtinu dok su ostali, gladni i žedni,
krvarili.
2. spoljašnji, mesnati deo oko koštice nekih
plodova (→ meso sadu)
KÚP -a M KÛP -a M
1 star. kupčija
ogoljufati koga pri kupu
Nevesta se je pridobila z nakupom ali
ugrabitvijo.
Nevesta se je pridobila s kupom ali
ugrabitvijo.
1 1. kupnja, kupovina (→ nakup)
Nevjesta se sticala kupom ili otmicom.
2. kupljen predmet (→ kupljen predmet)
2 KÙP kúpa M
1. s prilastkom kar je navadno brez reda
združeno v obliko polkrogle
brskal je po kupu pepela
// določena količina kake snovi, predmetov
2 KȔP 1. veća količina kakvih predmeta
nagomilanih jedan na drugi; hrpa (→ kup,
kopica)
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina
zložiti kaj v kupe
55
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj
navadno brez reda združuje v obliki
polkrogle
dračje je nosil, spravljal na kup
// ekspr. izraža, da je kaj drugo
poleg drugega
v kupih se dviguje para
/ mn., ekspr. izraža veliko količino, množino
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi
2. skup, zbor ljudi (→ skupščina, zbor)
3 KȔP pokr. četvrtasta mreža za lovljenje
riba (→ mreža za lovljenje)
KÚPA -e Ž KȔPA -e Ž10
1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike
v kupi se je lesketalo vino
// vsebina kupe
izpil je kupo do dna
2. zastar. kozarec sploh
polna kupa vina
Na policah so stali bokali in srebrne
gravirane skodelice.
Na policah so stali bokali in srebrne
gravirane kupe.
1 lat. velika čaša (obično masivna), pehar (→
skodelica)
Na policama stajali su bokari i srebrene
gravirane kupe.
2 tal. pokr. crep u obliku žlebastih glinenih ili
cementnih pločica, ćeramida (→ strešnik)
10
Zaradi nepotrebnih pomenov besed in nemožnih prevodov, je odstranjeno nekaj pomenov.
56
3 1. geometrijsko telo koje nastaje kad se
prava linija kojoj je jedan kraj nepomičan
obrće po kružnici, čun, stožac, konus (→
stožec – geometrijsko telo)
Kupola bo narejena iz vulkanskega
pepela in peska.
Kupa bo narejena iz vulkanskega
pepela in peska.
2. predmet sličnog oblika, najviši deo, vršak
čega, kupola (→ kupola)
Kupa bude napravljena od naslaga
vulkanskoga pepela, pijeska.
LEPÁK -a M LÉPAK -pka M
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom,
razglasom, pritrjena na javnem prostoru;
plakat
nalepiti, pribiti lepak
trgati lepake z zidu
Vedel je, da je to lepilo, ki povezuje
dekleta.
Vedel je, da je to lepak, ki povezuje
dekleta.
Lepljiva supstanca biljnog ili životinskog
porekla, sredstvo za lepljenje (→ lepilo)
Znao je da je to siguran lepak kojim se
vezuju devojke.
57
LÉTO -a S LȄTO -a S11
2 star. poletje
1 1. a) najtoplije od četiri godišnja doba (→
poletje)
Izmicalo je leto.
Čeprav ni dovolj zrel, je razmišljal že
o številnih stvareh.
Čeprav nima dovolj leta, je razmišljal
že o številnih stvareh.
b) fig. doba zrelosti i pune snage (→ zrelost)
Iako ima malo leta, razmišljao je već o
mnogom.
1 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1.
januarja in traja do 31. Decembra
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost,
dejavnost
mokrotno, sušno leto
// s prilastkom čas dvanajstih mesecev z
drugačnim stalnim začetkom
šolsko leto
2. arh. godina
2. navadno s števnikom čas dvanajstih mesecev
– eno leto
že tretje leto poteka, odkar ga ni
// s števnikom ta čas za označevanje starosti
česa
hiša je stara sto let
3. mn. starost, življenjska doba
med njima je precejšnja razlika v letih
11
Odstranjeni so bili nepotrebni pomeni.
58
4. mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje v
življenju, bivanju
ta leta so bila zanj srečna
// omejeno trajanje z razmerami,
okoliščinami, stvarnostjo vred
takrat so bila huda leta
// knjiž., z vrstilnim števnikom omejeno trajanje
desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje
števnik
šestdeseta leta prejšnjega stoletja so
preobrat
5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža
dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega
trajanja
od takrat so minila že leta
6. letnik
tretje leto filozofije je študiral na Dunaju
3. godišnji prsten na drvetu (→ letnica12
)
LÍČNOST -i Ž LȈČNOST -i Ž
nav. ekspr. lastnost, značilnost ličnega13
občudovati ličnost hišice
Od oseb, ki so imele pomembnejšo
vlogo v Kristusovem življenju, je
starejšim pomemben Pilat.
1. lice, osoba (→ oseba)
Od ličnosti koje su imale vidniju ulogu u
Isusovu životu starim je važan Pilat.
12
Po SSKJ-ju: »gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice.« 13
Po SSKJ-ju: »líčen (pridevnik) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi«
59
Od ličnosti, ki so imele pomembnejšo
vlogo v Kristusovem življenju, je
starejšim pomemben Pilat.
Iz skoraj neobstoječega bitja se je
postopoma ustvarila osebnost.
Iz skoraj nejasnega bitja se je
postopoma ustvarila ličnost.
Politik, javni zastopnik, uglednež,
javni delavec.
Politik, javni zastopnik, ličnost, javni
delavec.
To, kar je pomembno pri glavnem
liku, je pomembno tudi pri ostalih
likih v tem romanu.
To, kar je pomembno pri glavni
ličnosti, je pomembno tudi pri ostalih
ličnostih v tem romanu.
2. a) čovek kao individualnost, osobenost;
intelektualno i moralno izgrađena osoba (→
osebnost)
Od skoro nebuloznog bića postepeno se
stvarala ličnost.
b) čovek od vrednosti; ugledan, uticajan
čovek (→ uglednež)
Političar, narodni zastupnik, ličnost, javni
radnik.
c) knjiž. lik (u književnom delu) (→ lik)
To što važi o glavnoj ličnosti važi i o svim
ostalim ličnostima u ovom romanu.
LÚČ -i Ž LÛČ -a M
Gospodinje imajo za prižig raje
borovino.
Gospodinje imajo za prižig raje luč.
1. a) borovina, borovo drvo (za potpaljivanje
vatre) (→ borovina)
Gazdarice više vole luč za potpalu.
1. vir umetne svetlobe
luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne
60
// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo;
svetilka
kupiti novo luč
b) svetiljka od borovine, buktinja; svetiljka
uopšte (→ svetilka iz borovine, bakla;
svetilka na splošno)
// pog. električna napeljava, električna
energija
hribovske vasi so dobile luč
2. kar omogoča, da so predmeti vidni;
svetloba
stal je tako, da mu je luč sijala na obraz
3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek
biti največja luč v razredu
4. vznes. pozitivne vrednote
// duševno stanje glede na te vrednote
5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen
samostalnika, na katerega se veže
6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak,
kot določa prilastek
// navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do
česa, kot ga določa prilastek
Bil sem žarek svobode skozi tolikšno
temo.
Bil sem luč svobode skozi tolikšno
temo.
2. fig. luča (→ žarek)
Ja sam bio luč slobode kroz tolike tame.
3. fig. pesn. oko (→ oko)
4. bot. vrsta bora (→ vrsta bora)
MÁNA -e Ž MȀNA -e Ž
1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga
predelale ušice
2. bot. a) naziv za nekoliko vrsta lekovitih
biljaka i slatkog soka od njih (→ zdravilen
sok nekaterih rastlin)
61
b) plamenjača (→ plesen)
2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal
Izraelcem za hrano v puščavi na poti v
Palestino
1 hebr. 1. rlg. hrana u obliku slatke rose ili
zrnevlja kojom je, po Svetom pismu, bog
hranio Izraelce u Sinajskoj pustinji (→
mana)
V zaporu so se navadili pomanjkanja
in pregreh.
V zaporu so navajeni težkih man in
pregreh.
2MÁNA
nedostatak, pogreška, neispravnost
(→ pomanjkljivost, napaka, pomanjkanje)
Na robiji se naviknuli na teške mane i
opačine.
MLADÍNA -e Ž MLADÌNA -e Ž
1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in
petindvajsetim letom
// ekspr. mlajši ljudje sploh
1. mladež, mlađi svet (→ mladi ljudje)
2. pog. člani Zveze socialistične mladine
zborovanje tovarniške mladine
Ej, to ni petelin, ampak fant.
Ej, to ni petelin, ampak mladina.
2. momčina, delija (→ fant)
Ehej, nije pijetao, no je mladina.
Teto sem našel pri perutnini, držala
je bele piščance.
Teto sem našel pri perutnini, držala
je belo mladino.
3. živina, perad; pilići (→ živina; piščanci)
Tetu sam našao kod peradi držala [je] samu
bijelu mladinu.
Kdaj je mlada luna?
Kdaj je mladina?
4. mlad mesec, mlađak; mena Meseca (→
mlada, nova luna)
Kad li ovo pada mladina?
62
MÓČA -e ž MÓČA -e Ž
1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja
zaradi moče kaže na polju slabo
// star. padavine, zlasti dež
letošnji maj ima veliko moče
2. raba peša mokrota, tekočina
v čevljih je moča kar klokotala
3. nar. močviren svet, močvirje
v daljavi je bila moča
Svoje prijatelje gosti s »šnitami«.
Svoje prijatelje gosti z močo.
1. komad hleba, kruha umočen u vrelu mast
ili mastan sok (→ kruhove »šnite«)
Nudi svoje prijatelje močom.
2. fig. podvala, smicalica, spletka (→
potegavščina, spletka)
NÁHOD -óda in -a M NÁHOD -a M
vnetje nosne sluznice, pri katerem se
močneje izloča sluz ali gnoj
dobiti, imeti nahod
Drugih sorodnikov nimam, ne po
krvi, ne po bogu, ker sem najdenček.
Drugih sorodnikov nimam, ne po
krvi, ne po bogu, ker sem nahod.
nađeno dete (obično novorođenče) (→
najden dojenček, novorojenček; najdenček)
Ja drugog roda nemam ni po krvi ni po bogu,
jer sam ja nahod.
NASLÒV -óva M NÁSLOV -a M
1. navedba imena, priimka in bivališča
sporočiti na določen naslov
// kraj bivanja, prebivanja
63
iskati koga na napačnem naslovu
2. navadno s prilastkom ime glasbenega,
likovnega, literarnega dela
1. natpis, naziv kakvog dela ili teksta (→
naslov besedila)
V nazivu se brez zakonsko
predpisanega postopka ne sme
spreminjati ničesar.
V naslovu se brez zakonsko
predpisanega postopka ne sme
spreminjati ničesar.
2. a) kanc. adresa, naziv nadleštva, ustanove,
ureda (u zaglavlju kakvog akta i sl.) (→
naziv ustanove)
Nijedno se pismo ne može doznačiti naslovu
bez zakonom propisanog postupka.
5. zastar. oznaka, vzdevek b) zvanje, titula (→ nadimek)
3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo,
označujejo
a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe
podeliti naslov doktor znanosti
b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični
lestvici v kaki družbi, organizaciji
imeti pravico do naslova guverner, načelnik
c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni
lestvici v kaki športni disciplini, kulturni
dejavnosti
dobiti naslov najboljša filmska igralka
č) vrsto glede na medsebojne, zlasti
starostne, vljudnostne odnose ljudi
naslov za odraslega moškega
64
4. jur., navadno v zvezi pravni naslov pravni
predpis, dokument, na osnovi katerega se
lahko uveljavlja določena pravica
// publ. sklad, fond
3. pravn. zast. osnov, potvrda, dokumenat o
kakvom pravu (→ predpis)
NAVLÁKA -e Ž NȀVLAKA in NȂVLAKA -e Ž
nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari
pospraviti navlako
Odstrani prevleke s pohištva.
Odstrani navlake s pohištva.
1. ono što se navlači na što, preko čega radi
zaštite i podešeno je prema predmetu na koji
se navlači (→ zaščitna prevleka)
Navlake skini s pokućstva.
2. kožica, mrena što se navuče na oko (→
veka)
3. pokr. a) sprava kojom se obruči natežu na
burad (→ naprava za dajanje obročev na
sode)
b) drvena naprava (nalik na kutlaču), kojom
opančar navlači opanak na kalup (→
čevljarski klinec)
NOGAVÍCA -e Ž NÒGAVICA -e Ž
nav. mn. pleteno oblačilo za na nogo
obuti nogavice
Zasukal je hlačnice in gazil blato.
Zasukal je nogavice in gazil blato.
1. deo pantalona, čakšira, hlača ili gaća koji
obuhvata nogu (→ del hlač, hlačnica)
Zasukao nogavice i gazi blato.
2. mn. pokr. gaće, pantalone, čakšire, hlače (→
65
Obleče ji svilene hlače.
Obleče ji svilene nogavice.
spodnje, kratke hlače)
Navuče joj svilene nogavice.
OBRÀZ -áza M ÒBRAZ -a M
1. prednja stran glave
namazati, natreti obraz s kremo
// nav. ekspr., navadno s prilastkom z mimiko
a) izraženo razpoloženje, stanje
z boječim, plahim obrazom je vprašal
b) izražena lastnost
imel je zelo inteligenten obraz
2. ekspr., navadno s prilastkom človek
ta obraz mi je znan iz avtobusa
Solza mu spolzi po licu.
Solza mu spolzi po obrazu.
1. jedna strana lica (→ lice)
Kliznu mu obrazom jedna suza.
Danes so mi z obraza pobrali človeški
značaj.
Danes so mi z obraza pobrali človeški
obraz.
Dal vama bom zlate medalje, na
katerih je podoba Obilića.
Dal vama bom zlate medalje, na
katerih je obraz Obilića.
2. a) izgled, lik (→ izgled, značaj)
Moj vlastiti ljudski obraz skinut mi je noćas s
lica.
b) slika (→ podoba)
Daću vama od zlata medalje, koje nose obraz
Obilića.
3. ekspr., navadno s prilastkom oblika pojavljanja
a) glede na zunanjost, videz
b) glede na vsebino, bistveno značilnost
3. csl. uzor, primer (→ model, primerek)
66
4. lit., zlasti v drugi polovici 19. stoletja kratko
literarno besedilo, v katerem se avtorjevo
trenutno razpoloženje primerja, izenačuje z
motivom iz narave
Jenkovi Obrazi
Kje imaš čast in ponos?
Kje imaš obraz in ponos?
4. fig. čast, poštenje; ponos; osećanje stida
(→ čast; ponos; sramežljivost)
Gdje ti je obraz i ponos?
OBŔT -i tudi -í Ž ȌBRT in ÒBRT -a M
1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve
in v manjših količinah predeluje, proizvaja
// s prilastkom področje v taki dejavnosti
1. zanat(stvo) (→ obrt)
2. opravljanje storitev in predelovanje,
proizvajanje v manjših količinah
dobro obvladati mizarsko obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh,
zlasti na umetniškem, znanstvenem področju
pisateljska obrt
3. pravica do opravljanja take dejavnosti
vzeli so mu obrt
Oficirji so bili zmedeni zaradi
nepričakovanega preobrata in niso
takoj vedeli, kaj delajo.
Oficirji so bili zmedeni zaradi
nepričakovane obrti in niso takoj
vedeli, kaj delajo.
2. preokret, promena (→ preobrat,
sprememba)
Zbunjeni ovim neočekivanim obrtom oficiri
nisu znali u prvi mah šta rade.
67
Potreben je hiter denarni tok.
Potrebna je hitra obrt.
Promet podjetja je podvojen.
Obrt podjetja je podvojena.
3. a) opticaj (novca, kaštala); tok, pravac
kretanja (→ tok denarja)
Potreban [je] brz i živ obrt.
b) promet (godišnji) (→ promet)
Obrt preduzeća je udvostručen.
4. obrtaj, okretanje (→ prihodek)
5. izraz, fraza (→ pojem, fraza)
OGLÈD -éda M ȌGLED -a M
glagolnik od ogledati14
1. postupak u naučnom istraživanju u kome
se veštački izaziva pojava, slična onoj u
prirodi, opit, pokus, eksperimenat (→
poskus, eksperiment)
Temelj mojega eseja je pogum
znanstvenikov in umetnikov, ki so bili
v življenju napačno razumljeni.
Temelj mojega ogleda je pogum
znanstvenikov in umetnikov, ki so bili
v življenju napačno razumljeni.
2. knjiž. vrsta kraće, koncizne književne
rasprave napisane bez namere za iscrtnošću,
esej (→ spis, esej)
Okosnica moga ogleda jest hrabrost
učenjaka i umjetnika, koji su bili neshvaćeni
za života.
Matica hrvatska pošilja članom
dvojnik »Hrvatske revije« v pregled.
3. a) proba, kušanje, proveravanje vrednosti
(→ poskus, poskušnja)
b) uzorak, ugled (→ primer, pregled)
Matica hrvatska šalje svojim članovima ovaj
dvobroj »Hrvatske revije« na ogled.
14
Po SSKJ-ju: »1. z gledanjem zaznati; 2. zastar. Zagledati«
68
Matica hrvatska pošilja članom
dvojnik »Hrvatske revije« na ogled.
4. a) pažlivo ogledanje, pregledanje čega (→
pregledovanje, pregled)
b) (ponekad u mn.) ogledanje, gledanje devojke
koja je za udaju ili vojnika prilikom
regrutacije (→ gledanje dogodka)
ÔKNO -a S, mn. tudi ÓKNA ÒKNO ȍkana S
Stekla so bila umazana.
Okna so bila umazana.
1. a) staklo na prozoru (→ steklo na oknu)
Okna su bila prljava.
1. odprtina v steni stavbe, prevoznega
sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja
// okvir s steklom, prozornejšim materialom,
prirejen za takšno odprtino
b) prozor (→ okno)
2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina
okno podzemne votline
3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi
poslovanja s strankami; okence
blagajniško okno
4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča
različno delovanje, vplivanje
to področje je predstavljalo okno v svet
5. etn. del kozolca med dvema stebroma
založiti okna s snopjem
To je mogoče opaziti npr. v rudnikih,
kjer se zvrta jame in kopa rove.
To je mogoče opaziti npr. v rudnikih,
2. vertikalni otvor, jama, rov u rudniku radi
vađenja rude (→ jašek, jama, rov)
Zapaža se to npr. u rudnicima gdje se buše
okna i kopaju rovovi.
69
kjer se zvrta okna in kopa rove.
Okoli njega [mosta] so lovili ribe ali
pod njegovimi loki golobe.
Okoli njega [mosta] so lovili ribe ali
pod njegovimi okni golobe.
3. otvor ispod luka na mostu (→ lok na
mostu)
Pecali su ribu oko njega [mosta] ili lovili
golubove pod njegovim oknima.
Jabolke so odstranjene iz stenika z
žitom.
Jabolke so odstranjene iz okna z
žitom.
4. pregradak u ambaru (→ stenik)
Jabuke izvađene iz okna sa žitom.
Našla je izvir hladne vode.
Našla je okno hladne vode.
5. mesto iz koga izvire voda, izvor (→ izvir
reke)
Ona nađe okno vode hladne.
6. pokr. oko, okce (krompira) (→ krompirjevo
oko)
ÔTOK -óka M ÒTOK -a M
1. del kopnega sveta, obdan z vodo 2
1. = ostrvo (→ otok)
2. mošt, šira (→ mošt)
2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se
po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja
travnati otoki v puščavi
3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča
zlasti za usmerjanje prometa
obvezna smer okoli otoka
70
Rana se ni videla, oteklina pa je bila
modro-zelenkasta.
Rana se ni videla, otok pa je bil
modro-zelenkast.
1 ȌTOK -a
1. otečeno mesto (na telu), oteklina (→
oteklina)
Rana se nije videla, ali otok [je] bio
modrozelenkast.
Narediti je treba prekop, saj mora
odtekanje gorskega hudournika
dobiti drugo smer.
Narediti je treba prekop, saj mora
otok gorskega hudournika dobiti
drugo smer.
2. oticanje, odlaženje vode (→ odtekanje
vode)
Moraju se prokopi izvesti, otok brdskih
bujica mora dobiti drugi pravac.
PÁCKA -e Ž PȀCKA -e Ž
Vse, kar sem našla na učiteljevi mizi,
je palica za udarce.
Vse, kar sem našla na učiteljevi mizi,
je palica za packe.
1. udarac šibom čim sličnim po dlanu (→
udarec s palico ali čim podobnim)
Beše svega što se na učiteljevom stolu obično
nalazi sem pruta za packe.
Brat je iz mamine stare copate
naredil otepač za ubijanje muh.
Brat je iz mamine stare copate
naredil packo za ubijanje muh.
2. sama šiba ili nešto slično čime se daje
udarac (→ palica za udarec, otepač)
Brat je od mamine stare papuče napravio
packu za ubijanje muha.
1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine
po kaki površini, navadno okrogle oblike
3. mrlja od mastila, mrlja uopšte (→ madež)
71
2. ekspr. umazan človek, navadno otrok
umij se, ne bodi taka packa
3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše
poglej te črke, da moreš biti taka packa
4. ekspr. malopriden, malovreden človek
bil je velika packa in falot
PÁNJ -a M PȂNJ pánja M
1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel
čebele letajo iz panja
// čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk,
matice in trotov; čebelja družina
panj roji
2. nerazsekan večji kos debla
// po podiranju drevja preostali del debla; štor
1. a) deo drveta koji ostane na korenu kad se
stablo pretesteri, sruši, prelomi (→ panj)
b) debeo komad ogrevnog drveta (→ štor)
Ne bo pravice, dokler se vaša glava
ne znajde na krvavem tnalu.
Ne bo pravice, dokler se vaša glava
ne znajde na krvavem panju.
2. komad balvana, klade koji služi za sečenje
(→ tnalo)
Neće biti pravde dok se vaša glava ne nađe
na krvničkom panju.
3. deo zuba koji se vidi, zubna kruna (→
zobna krona)
4. fig. a) noge koje su zbog starosti ili bolesti
izgubile gipkost i pokretljivost (→ noge
starejše osebe)
b) onaj koji je u životu ostao sam, bez ikoga
svoga (→ človek, ki je ostal brez bližnjih)
72
PÁS -ú tudi -a M PȂS -a M
1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi
zapet, zavezan okrog telesa
// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča
1 1. Ono čime se opasuje, potpasuje odeća po
struku, pojas, opasač (→ pas)
2. del trupa tik pod prsnim košem
2. najuži deo čovečjeg trupa iznad kukova,
pojas
// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa
v pasu oprijet plašč
3. navadno s prilastkom priprava za določene
namene, ki se daje, namešča navadno okrog
trupa
3. ono što je poput pojasa razmešteno oko
čega ili ga okružuje
4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu
ozek pas neba
// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati
obliki
pas bodeče žice okrog mesta
5. navadno s prilastkom ozko in dolgo,
podolgovato področje, območje česa
pas drevja
// ozemlje z določenimi značilnostmi
potresni pas ob Tihem oceanu
6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka
promet v eno smer
cesta ima tri pasove
Dedki plešejo z vnuki, tri »kolena« se
vrtijo v kolu.
Dedki plešejo z vnuki, trije pasovi se
vrtijo v kolu.
4. fig. pokr. rođaci jednog stepena srodstva u
odnosu na zajedničkog pretka, koleno (→
sorodstveno koleno)
S unučađu djedovi igraju, po tri pasa vrte se
u kolu.
5. ljudi bliskog uzrasta ili doba života koji
žive u isto vreme, naraštaj (→ generacija)
73
Vsaki generaciji so dane naloge,
najtežje pa so položene na naša
ramena.
Vsakemu pasu so dane naloge,
najtežje pa so položene na naša
ramena.
Svakom pasu drugi predstoje zadaci, no
najteže naša podnela su pleća.
Zavrtel je svojo damo na svoje mesto
in v zadnjem koraku dvignil svojo
mehko nogo.
Zavrtel je svojo damo na svoje mesto
in v zadnjem pasu dvignil svojo
mehko nogo.
2 lat. 1. korak (naročito u plesu) (→ korak v
plesu)
Okrenuvši svoju damu k njezinu mjestu,
načini posljednji pas podigavši svoju meku
nogu.
2. sport. a) u mačevanju ispad, skok prema
protivniku (→ skok v mečevanju)
b) u nogometu i sličnim igrama dodavanje
lopte saigraču (→ podajanje žoge)
3. kart. izjava da igrač ne želi učestvovati
u igri (→ odstop iz igre)
3
PȀS psȁ
1. domaća životinja, srodna vuku, koja služi
čoveku kao zaštita za čuvanje kuće i stoke,
u lovu i (na krajnjem Severu) kao zaprega
(→ pes)
2. pogrd. a) čovek koji svojim postupcima
izaziva prezir (→ hudoben, nasilen človek)
b) policijski agent (→ policist)
3. (Pas) astr. ime zvezde (→ ime zvezde)
74
PERÚT -i Ž PȄRUT -i Ž
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev
zlomiti si perut
// takemu organu podoben del telesa na
upodobljenih bajeslovnih bitjih
perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno
takemu organu
peruti klopotca
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek
perut je molela daleč čez zid
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico;
brada
hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče
nit, ko se navija na vreteno kolovrata
perut se je enakomerno vrtela
Z gostim glavnikom češem prhljaj z
glave.
Z gostim glavnikom češem perut z
glave.
1. ljuščice od izumrlih gornjih delova kože
(osobito na glavi) (→ prhljaj)
S glave češljem gustim perut skidam.
Naokoli plemiških dvorov povsod
teka, vrešči, kriči perjad.
Naokoli plemiških dvorov povsod
teka, vrešči, kriči perut.
2. pokr. perad (→ perjad, perutnina)
Naokolo vlastelinskih dvorova posvud trke,
krike, rike peruti.
Kič se lušči z umetnosti, kot perje s
piščančje kože.
Kič se lušči z umetnosti, kot perut s
3. pokr. pero (→ perje)
Kič se ljušti s umjetnosti kao peruti s pileće
kože.
75
piščančje kože.
PÉSNICA -e Ž PÉSNICA -e Ž
ženska, ki piše pesmi
znana pesnica in prevajalka
stisnili smo pesti in zobe
stisnili smo pesnice in zobe
a) stisnuta šaka, pest (→ pest)
stisli pesnice i zube
b) udarac šakom (→ udarec s pestjo)
POMÈN -éna M PȌMEN -a M
1. kar beseda vsebuje glede na označevani
pojem, predmet
pomen te besede je nejasen
// navadno s prilastkom kar kaka jezikovna enota
sploh vsebuje glede na označevani pojem,
posredovano misel
čeprav razumem vse besede, mi pomen
stavka ni jasen
2. ekspr., s prilastkom, v zvezi v pomenu poudarja
bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa
prilastek
on je prijatelj v pravem pomenu
3. navadno s prilastkom pozitivne lastnosti,
značilnosti česa
a) glede na (možni) vpliv, posledice,
delovanje
ta način dela vedno bolj izgublja svoj pomen
b) glede na področje, dejavnost, kot jo določa
prilastek
gospodarski, turistični pomen kraja
76
4. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez
pomena izraža nepotrebnost česa
nima pomena še enkrat začeti
Pognojili so zemljo in izginili
zapuščeni brez spomina.
Pognojili so zemljo in izginili
zapuščeni brez pomena.
1. ono što se sačuvalo u pamćenju o kome ili
čemu, misaona predstava toga, sećanje (→
spomin)
Pognojili su kao đubre zemlju i nestade ih
pustih bez pomena.
Pri omembi vina so se policistu
zasvetile oči.
Pri pomenu vina so se policistu
zasvetile oči.
2. spominjanje (→ omemba)
Pri pomenu vina oči karabinijera su
zasvetlele.
Obletnice moje smrti bojo pretekle
brez slovesnosti.
Obletnice moje smrti bojo pretekle
brez pomena.
3. svečana priredba u spomen nekog
događaja ili nekog umrlog čoveka (→
slovesnost)
Obletnice moje smrti bez pomena će proteći.
4. crkv. svečano gošćenje i zadušnice na
uspomenu umrloga posle sahrane ili na dan
njegove smrti (→ sedmina)
POSTÁVA -e Ž PȌSTAVA -e Ž
1 navadno s prilastkom 1. človeško telo glede na
zunanji videz, zlasti rast, mere
kljub porodom ima še lepo postavo
// neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno
človek
77
neka postava je ležala v parku
2. knjiž. oseba kot literarna, dramska
upodobitev; lik
igralec je ustvaril prepričljivo postavo
vaškega veljaka
3. šport. moštvo, del moštva pri določenem
tekmovanju
trener je določil postavo šele dan pred
tekmovanjem
2 star. predpis, zakon
kršiti, obiti postavo
V podlogi leve gamaše so bili
rokopisi.
V postavi leve gamaše so bili
rokopisi.
1. a) tkanina ili koža kojom je postavljena
unutrašnja strana u odeći, obući i sl.,
podstava (→ podloga)
U postavi leve kamašne nalazili su se
rukopisi.
b) ono čime je što postavljeno, podmetnuto
ispod čega i služi kao potpora, podloga,
osnova (→ podloga, osnova)
Sedijo za polno mizo in vsak se
zabava s svojim pogrinjkom.
Sedijo za polno mizo in vsak se
zabava s svojo postavo.
2. jelo postavljeno pred koga i sud u kojem
je takvo jelo (→ pogrinjek)
Sjednu za punijem stolom, i svaki se zabavi
svojom postavom.
3. sud u koji kaplje rakija iz kotla ili kazana
(→ podstavek)
78
v shrambi je bogastvo
na postavi je bogastvo
4. mesto gde je nešto stavljeno, pohranjeno
(→ »shramba« )
na postavi blago
5. sport. način držanja, položaj nogu pri
izvođenju vežbe, igre (→ postavitev)
6. raspored predmeta i osoba pri izvođenju
kakve radnje ili pri gradnji kakvih objekata
(→ ureditev, razporeditev)
PREGÓVOR -a M PRȄGOVOR -a M (obično v mn.)
ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v
prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo
sklicuje se na to, kar pravi pregovor
Med Sofijo in Beogradom se vodijo
pogovori o političnem sporazumu.
Med Sofijo in Beogradom se vodijo
pregovori o političnem sporazumu.
razmena mišljenja o kakvoj zajedničkoj
stvari (→ pogovor, razgovor)
Između Sofije i Beograda vođeni su
pregovori za politički sporazum.
PREPÀD -áda M PRÈPAD in PRÉPAD -a M
1. kraj z navpično ali skoraj navpično
spuščajočo se strmino
gams se ne boji strmin in prepadov
2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med
različnima stranema
premostiti prepad med sprtima strankama
79
3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega,
neprijetnega
pehati koga v prepad obupa
Minil je čas silovitih napadov na
gradove.
Minil je čas silovitih prepadov na
gradove.
1. iznenadni napad (→ napad)
Prošlo je vreme munjevitih prepada na
gradove.
nenaden napad gripe
nenaden prepad gripe
2. fig. naglo izbijanje bolesti (→ napad
bolezni)
iznenadni prepad gripe
PRIRÉDBA -e Ž PRÌREDBA -e Ž
1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno
ustrezno za kak namen
priredba po francoskem originalu
2. glagolnik od prirediti15
1. mere koje se preduzimaju da bi se nešto
priredilo, priređivanje (→ priprava)
Največ delamo po vaseh,
organiziramo politične konference in
kulturne prireditve.
Največ delamo po vaseh,
organiziramo za politične konference
in kulturne priredbe.
2. predstava kulturno-zabavnog karaktera (→
prireditev)
Najviše radimo po selima održavamo
političke konferencije i kulturne priredbe.
15
Po SSKJ-ju: »1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen; 2. narediti kaj za začasno uporabo,
navadno ne iz ustreznega materiala; 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči«
80
PRISTÁJANJE -a S PRÌSTAJANJE -a S
glagolnik od pristajati16
a) pristajanje ladij
b) pristajanje letal
c) pristajanje na načela
zdaj mu sledi nek prašič
zdaj mu pristaja nek prašič
Jure osvaja njo.
Jure pristaja za njo
glagolnik od pristajati17
a) sad pristaje neko prase za njim
b) Jure za njom pristaje
PÚH -a M PȔH -a M
1 mehki dlaki podobno perje pri ptičjih
mladičih
gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se
razvijejo brada, brki
obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh
deblo in listi so porasli s puhom
2 1. močen sunek zraka
puh ga je vrgel na tla
// zamolkel glas ob takem sunku
puhi lokomotive
2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice
hitro, sunkovito odprejo
njegov puh je otroka prestrašil
3. star. dah, zadah
16
Po SSKJ-ju: »1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati; 2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in
se ustavljati; 3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati; 4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim 17
Po RSKJ-ju:1. nesvrš. prema pristati; 2. (za kim) a) stalno ići uz nekoga (→ slediti); b) stalno se nalaziti u
blizini nekoga, bacati, upravljati poglede prema nekome pokazujući na taj način svoju sklonost, dopadanje
(najčešće o momku i devojci) (→ osvajati)
81
po sobi je udaril vinski puh
Živel je kot polh v svoji jami.
Živel je kot puh v svoji jami.
1 zool. 1. životinja iz reda glodara koja čini
prelaz od miševa k vevericama i koja spava
zimski san (→ polh)
Živeo je kao puh u svojoj jami.
debel, meščanski, zlatozobi lenuh
debel, meščanski, zlatozobi puh
2. fig. i pogrd. lenj čovek koji voli da spava (→
lenuh)
ugojeni građanski zlatozubi puh
Pomlad je za te ljudi čas, ko iz
shrambe porabijo še zadnji ostanek
moke.
Pomlad je za te ljudi, ko iz sharambe
porabijo še zadnji puh moke.
2 poslednji ostatak od čega što se postepeno
troši (→ ostanek)
Proljeće znači za te ljude doba kad je
izmeten iz sanduka i zadnji puh brašna.
RAZGÓVOR -a M RÁZGOVOR -a M
1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč
razgovori potekajo v prijateljskem ozračju
2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor 1. međusobni govor, pričanje dvaju ili više
lica; usmena razmena mišljenja, raspravljanje
(→ pogovor)
Te je bog poslal, da boš moj
tolažnik?
Te je bog poslal, da boš moj
razgovor?
2. osoba koja usamljenome donosi utehu
i razonodu (→ tolažnik)
Je li te bog poslao da mi budeš razgovor?
82
REDÍTELJ -a M RÈDITELJ -a M
Notranji lik drame je bil največji
problem. Režiser ga je rešil izredno
ustrezno.
Notranji lik drame je bil največji
problem. Reditelj ga je rešil izredno
ustrezno.
1. umetnički rukovodilac i organizator
postavljanja na scenu pozorišne ili filmske
predstave, režiser (→ režiser)
Unutrašnji karakter drame bio je najveći
problem. Reditelj ga je rešio izvanredno
pravilno.
1 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na
kaki prireditvi
2. redar (→ nadzornik)
// šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v
razredu
reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred
2. zastar. organizator, vodja
3. 2. fig. pesn. upravljač, vođa, predvodnik (→
vodja)
2 star. rednik, hranilec
reditelj družine
RÉVNOST -i Ž RÉVNOST -i Ž
značilnost, lastnost revnega18
revnost nekaterih slojev prebivalstva
Zaustavil sem se pri vašem
čebelnjaku, da bi preučil marljivost
teh krilatih živalic.
Zaustavil sem se pri vašem
čebelnjaku, da bi preučil revnost teh
1. a) osobina onoga koji je revnostan,
usrdnost, velika predanost (nečemu);
marljivost (→ vnema; marljivost)
Zaustavih se kod vašega pčelinjaka da
razmatram revnost tih krilatih živinica.
18
Po SSKJ-ju: 1. ki ima malo materialnih dobrin; 2. ki ima malo določene stvari; 3. po vrednosti, količini zelo
majhen (izbrani trije osnovni pomeni)
83
krilatih živalic.
S pretiranim trudom neumorno
oddaja zahtevke za svojo župnijo.
S pretirano revnostjo neumorno
oddaja zahtevke za svojo župnijo.
b) zauzimanje, nastojanje, briga (→ trud,
skrb)
U prevelikoj revnosti za svoju parohiju
neumorno odašilje zamolnice.
Ni bilo niti drobca umazanije, zavisti
in zavidljivosti, še manj pa
razuzdanosti.
Ni bilo niti drobca umazanije, zavisti
in revnosti, še manj pa razuzdanosti.
2. revnjivost, zavidljivost (→ zavidljivost)
Nije bilo ni trunke prljavštine, zavisti,
revnosti, a još manje razvrata.
RÉČ -í Ž RÊČ -i Ž
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in
se pojmuje kot enota
za vsako reč ne obstaja beseda
2. kar je samó snovno in se pojmuje kot
enota
reči, pojavi in pojmi
// kar je táko in ni potrebno, mogoče
natančneje poimenovati
na cesti je ležala čudna reč
3. ekspr., s prilastkom bitje
tista drobna reč je začela mahati s perutmi in
čivkati
84
4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče
natančneje poimenovati
on si to reč razlaga drugače
// kar je táko in je predmet
a) govorjenja, pisanja
govoril mu je prav hude reči
b) mišljenja, čustvovanja
imeti glavo, srce polno drugih reči
5. ed., star. kar je končni, najvišji cilj
določenega prizadevanja; stvar
biti vnet za narodno reč
6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža,
da je osebek tak, kot določa prilastek
7. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža
a) omiljevanje, neprizadetost
b) omalovaževanje
c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo
// izraža soglasje, pritrditev brez pridržka
8. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se
pristojnost za to, kar je določeno z osebkom,
omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek
// izraža popolno omejitev zanimanja,
prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki
jo določa prilastek
Pisec izoblikuje nove besede.
Pisec izoblikuje nove reči.
1. najmanja jezička jedinica koja ima
određeno značenje, određen smisao, jezički
znak za određeni pojam (→ beseda)
Pisac kuje nove reči.
Srbski jezik se uporablja samo dve
nepolni stoletji.
2. a) jezik (jednoga naroda) (→ jezik)
Samo nepuna dva veka rimuje se srpska reč.
85
Srbska reč se uporablja samo dve
nepolni stoletji.
b) dijalekat; narečje (→ narečje)
3. način izražavanja, govor; iskaz (→ govor)
4. sposobnost govora (→ sposobnost govora)
Preden sem šel v gimnazijo, mi je oče
dal eno dolgo pridigo.
Preden sem začel z gimnazijo, mi je
oče dal eno dolgo reč.
Beseda preide na denar.
Reč preide na denar.
In on si je drznil javiti se za besedo.
In on si je drznil javiti se za reč.
potrditi svoje izjave
potrditi svoje reči
5. a) beseda, govor; pridika (→ govor,
pridiga)
Pre no što ću poći u gimnaziju, otac mi je
održao jednu dužu reč.
b) razgovor, dijalog (→ pogovor)
Reč prelazi na novac.
c) izlaganje mišljenja, učešće u diskusiji;
pravo, odobrenje za učešće u diskusiji (→
govor, beseda)
I on [se] usudio javiti se za reč.
d) izjava, iskaz (→ izjava)
potvrditi svoje reči
O tem mora svojo oceno določiti
vrhovno finančno sodišče.
O tem mora svojo reč določiti
vrhovno finančno sodišče.
6. stav, gledište; ocena, sud (→ stališče,
ocena)
O tome ima da kaže svoju reč vrhovni
računski sud.
7. poslovica, izreka; parola (→ pregovor,
rek)
86
moder pregovor našega naroda
modra reč našega naroda
mudra reč našega naroda
Pogosto mi pride na misel, da bi
prekršila obljubo.
Pogosto mi pride na misel, da bi
prekršila reč.
8. obećanje; data obaveza (→ obljuba)
Dolazi mi na um češće da prekršim reč.
9. mn. prepirka, svađo (→ spori)
10. rđav glas, ružna priča, poruga (→
posmehljivka)
SESTRÍČNA -e Ž SȄSTRIČINA -e Ž
hči strica ali tete
predstavila mu je svojo sestrično
Komaj zdaj je pomislil na svojo
nečakinjo.
Komaj zdaj je pomislil na svojo
sestrično.
Sestrina kći, kći jedne sestre u odnosu na
drugu braću i sestre, nećakinja (→ nečakinja)
Tek sada se sjeti na svoju sestričinu.
SÍTNEŽ -a M SÍTNEŽ M in Ž
ekspr. siten človek
staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš
Po klancu teče voda in nosi s sabo
drobir in nadrobljeno listje.
Po klancu teče voda in nosi s sabo
sitnež in nadrobljeno listje.
1. a) sitne stvari, sitni predmeti (→
drobnarije, drobir)
Nizbrdicom otiče voda i nosi sitnež i
ispresijecano lišće.
b) unutrašnji organi i delovi tela zaklane
87
drobovina divjega prašiča
sitnež divjega prašiča
Sprejemni izpit je polagal z nekimi
otroci.
Sprejemni izpit je polagal z nekimi
sitneži.
životinje (→ drobovina)
sitnež od divljeg vepra
c) sitan novac, sitnina (→ drobiž)
d) mala deca, životinjska mladunčad (→
otroci, mladiči)
Polagao je prijemni ispit s nekim sitnežom.
malenkosti življenja
sitneži življenja
2. fig. sitne, beznačajne okolnosti, ono što
nema neke veće važnosti ili vrednosti, sitnice
(→ malenkosti)
sitneži života
SKLÀD skláda M SKLȀD in SKLȂD -a M
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi
apnenčasti skladi
Izkazani napori niso v razmerju s
pridobljenimi rezultati.
Izkazani napori niso v skladu s
pridobljenimi rezultati.
Njegovo delo ne predstavlja
popolnega soglasja med vsebino in
obliko.
1. a) pravilna raspoređenost, ravnomeran
raspored delova neke celine (→ del celote)
b) odgovarajući odnos, srazmera (→
razmerje)
Učinjeni napori ne stoje u skladu sa
postignutim rezultatima.
c) saglasnost, podudarnost (→ soglasje)
Njegovo delo ne predstavlja savršen sklad
između sadržine i oblika.
88
Njegovo delo ne predstavlja
popolnega sklada med vsebino in
obliko.
Občuduje bratsko složnost, kakšne
čudeže dela.
Občuduje bratski sklad, kakšne
čudeže dela.
2. prijateljski odnos, složenost, sloga,
jednodušnost (→ složnost)
Divi se skladu bratinskom kako može da
čudesa stvara.
Kdor ne ve, kaj je usklajenost ali
lepota barv na eni sliki, ta ne bo na
sliki opazil ne usklajenosti, ne lepote
barve.
Kdor ne ve, kaj je sklad ali lepota
barv na eni sliki, ta ne bo na sliki
opazil ne sklada, ne lepote barve.
3. a) melodičnost, milozvučnost,
blagoglasnost (→ melodičnost)
b) dobro slaganje, usklađenost (boja, nijansi)
(→ usklajenost)
Ko ne zna šta je sklad ili lepota boja u jednoj
slici taj kod slike neće zapaziti ni sklad ni
lepotu boje.
2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti
drug na drugem urejeno zloženi kosi,
predmeti
skladi knjig, papirja
4. naslaga, sloj (→ plast)
ogromni skladovi kamenog uglja
3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak
namen
sklad za obnovo porušenih vasi
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari,
ki so navadno podlaga kake dejavnosti
obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici
89
5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim
sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto
hiša ni v skladu z okolico
b) logično urejeno celoto
predpisi so v skladu z zakonom
5. međe od neuzorane zemlje između dveju
njiva (→ meja)
SLÍNA -e Ž SLȈNA -e Ž
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo
izločajo slinavke
// nav. ekspr. tej podobna tekočina
polževa slina
a) sluzava tečnost koju izlučuju žlezde u
ustima čoveka i životinje (→ slina)
b) sluzava tečnost koja teče iz nosa, bale (→
smrkelj)
SLUČÁJ -a M SLȔČAJ -a M
Pripravljal se je, da v nedeljsko
pridigo vključi zvonarjev pripetljaj.
Pripravljal se je, da v nedeljsko
pridigo vključi zvonarjev slučaj.
1. a) ono što se dogodilo, zbilo, događaj (→
dogodek, pripetljaj)
Spremao se da u nedeljnu propovijed uplete
zvonarev slučaj.
b) pojava, ispoljavanje čega (→ izraz,
izražanje)
c) osoba na kojoj se takva pojava javlja (→
izrazitelj)
2. povoljan sticaj okolnosti koji omogućuje
da se što učini, izvrši (→ primeren trenutek)
90
Zastal je, čakajoč na primeren
trenutek, da izreče svoje misli.
Zastal je, čakajoč na slučaj, da izreče
svoje misli.
Zastao je čekajući slučaj da izreče svoje
misli.
kar povezuje, povzroča sovpad
nepričakovanih, med seboj vzročno
nepovezanih dejanj, dejstev
3. (obično u vezi s predlozima: u, za) stanje,
situacija, okolnosti, prilike u kojima se što
događa (→ v primeru, za primer)
Jedan deo toga novca rešili su da ostane,
neka se nađe za slučaj nužde.
4. pojava, okolnost, koja nije rezultat neke
zakonitosti, pravila, uzročne povezanosti (→
okoliščina)
SMÉT -í Ž SMȄT smèta M
1. zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni
potrebno, zaželeno
odpihniti smet z dlani
Suhi vaški konji so popadali v zamet.
Suhi vaški konji so popadali v smeti.
Veter žvižga in kup listja dviga s poti.
Veter žvižga in smeti listja dviga s
poti.
1. a) vetrom nanesena velika hrpa snega (→
zamet)
Mršavi seljački konji propadali su u smetove.
b) gomila, mnoštvo čega (→ gomila, kup)
Vetar zviždi smetove lišća s puta diže.
2. nav. mn. neuporabna, nekoristna, odpadna
snov
2. smeće (→ smeti)
3. slabš. nepomemben, malovreden človek
taka smet mi že ne bo ukazovala
91
SNÁGA -e Ž SNÁGA -e Ž
Zaradi hude bolezni ni občutil niti
volje, niti moči.
Zaradi hude bolezni ni občutil niti
volje, niti snage.
1. sposobnost fšičkog i duševnog rada,
jačina, moć, sila (→ moč)
Teško oboleo nije osećao ni volje ni snage.
Veliko obveznosti, ki so imela
zakonsko veljavo, je država izničila z
novimi zakoni.
Veliko obveznosti, ki so imela
zakonsko snago, je država izničila z
novimi zakoni.
2. valjanost, vrednost (→ veljava, vrednost)
Nekoliko obaveza, koje su imale zakonsku
snagu, država je ništila novim zakonima.
revolucionarne organizacije
revolucionarne snage
Napadamo s sedemkrat večjo vojsko.
Napadamo s sedemkrat večjo snago.
3. a) organizovani skup ljudi koji teže istom
cilju (→ organizacija)
revolucionarne snage
b) vojne jedinice, oružani odredi, vojna sila,
vojska (→ vojska)
Napadamo sa sedam puta većom snagom.
Delo, tovor, preznoji se telo.
Delo, tovor, preznoji se snaga.
4. fig. ljudsko telo (→ telo)
Posao, teret, zaznoji se snaga.
5. naziv odmila za voljeno biće ili korisnu
Životinju (→ uporablja se kot ljubkovalnico)
Dober poslovodja je tisti, ki najame
telesno in umno močne delavce.
6. radnici, ljudi na nekom području rada (→
delavci, delavstvo)
Smatra se poslodavcem onaj koji uzima
telesnu ili umnu snagu pod najam.
92
Dober poslovodja je tisti, ki najame
telesno in umno močno snago.
stanje brez umazanije, prahu 7. pokr. čistoća (→ čistoča)
STRÉLA -e Ž STRÉLA -e Ž
Naj ljubezenska puščica umaže srce!
Naj ljubezenska strela umaže srce!
1. tanka šipka, obično drvena, koja se
završava kamenim ili metalnim šiljkom
(nekad natopljen otrovom) koja služi za
streljanje iz luka (→ puščica)
Od ljubavne strele neka srce mrije!
1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka,
ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen
učinek
2. (ponekad s atributom bož(i)ja) munja (→
strela)
2. ekspr. zloben, hudoben človek
ta strela je vsega zmožen
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) jezo, nejevoljo nad kom
strela naj ga udari
b) začudenje, presenečenje
gromska strela, kaj pa ti tukaj
c) podkrepitev trditve
tristo strel, da imaš prav
3. fig. (obično mn.) zajedljive, pakosne reči
upravljene na nečiju adresu; postupci, akcije
uperene protiv nekoga (→ ukrepi proti
nekomu)
Na tržnici so paprike: od debelih
babur, do koničastih rdečih puščic.
Na tržnici so paprike: od debelih
4. a) ono što podseća na strelu, što je u obliku
strele (→ kar je podobno puščici)
Na pijaci ima paprika: od debele babure do
šiljatih strela crvenih.
93
babur, do koničastih rdečih strel.
b) znak u obliku kratke crte koja se završava
sa dva oštra ugla i služi da ukaže na pravac
kretanja (→ puščica - znak)
SÚKNJA -e Ž SȔKNJA -e Ž
težko vrhnje moško oblačilo, ki sega
navadno čez kolena in se spredaj zapenja
črna, ponošena suknja
Dvignejo krilo in migajo, ko grejo.
Dvignejo suknjo in migajo, ko grejo.
1. a) deo ženske odeće od pojasa, od struka
nadole (→ krilo)
Zadižu suknje i vrckaju se kad idu.
b) takav deo donjeg rublja (→ spodnje krilo)
Pretirano rad je imel ženske.
Pretirano rad je imel suknje.
2. fig. a) ženska osoba (→ ženska)
Neumjereno je volio suknje.
b) moralno slab čovek plašlivac, strašljivac
(→ boječnež)
3. neob. dugačka sveštenička haljina,
reverenda, mantija (→ dolga obleka, halja)
ŠÁRA -e Ž ŠÁRA -e Ž
1 nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti
bajta je bila polna cunj in šare
// malo vredno blago
ta šara je vse, kar imam
2. malo vredni drobni predmeti
pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe
// predmeti sploh
lopa je zasedena z zidarsko šaro
94
2 1. star. lisa, pega
pred očmi so se mu delale svetle šare
Angleži bulijo v okraske njegove
preproge.
Angleži bulijo v šare njegove
preproge.
1. crtež (obično u boji) izvezen na kakvoj
tkanini, urezan u metalu, drvetu i sl. radi
ukrasa (→ okrasek na nečemu)
Englezi bulje u šare njegovog ćilima.
2. zastar. Barva
2. boja, preliv boje; spektar (→ barva)
3. upola zrelo, zarudelo grožđe (→ na pol
zrelo grozdje)
TÉČNOST -i Ž TȄČNOST -i Ž
1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega
tečnost jedi
2. lastnost tečnega človeka
svoje tečnosti ni mogel prikriti
3. slabš. tečnež
te tečnosti ne povabimo
Krvna tekočina prenaša hranljive
snovi do vseh organov in tkiv.
Krvna tečnost prenaša hranljive
snovi do vseh organov in tkiv.
1 1. = tekućina (→ tekočina)
Krvna tečnost raznosi hranljive materije do
svih organa i tkiva.
tekočnost pripovedovanja
tečnost pripovedovanja
2. osobina i stanje onoga što je tečno (→
tekočnost)
tečnost pripovedanja
95
2
osobina, svojstvo onoga štoje tečno, što je
prijatno za jelo, ukusnost (→ okusnost)
TÍSKANJE -a S TȈSKANJE -a S
glagolnik od tiskati19
tiskanje knjig, vabil
tiskanje denarja
tiskanje tkanin
potiskanje čolna v morje
tiskanje čolna v morje
tlačenje prstka v ušesa
tiskanje prstka v ušesa
stiskanje vina
tiskanje vina
glagolnik od tiskati20
tiskanje čamca u more
tiskanje prstića u uši
tiskanje vina
TÓK -a M TȎK tȏka in tȍka M
1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se
snov, zlasti tekočina, plin
// nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se
del vode v reki, jezeru, morju
2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda
dolžina, širina (rečnega) toka
3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v
določeni smeri
sredi reke je tok najmočnejši
1. a) tečenje, kretanje žive vode (→ tok vode)
b) pravac tekuće vode, linija, put kojim
protiče reka, potok i sl.: gornji tok, donji tok
(→ smer toka)
c) uopšte kretanje tečnosti ili tečnost u
kretanju po kakvoj površini (→ premikanje
tekočine)
19
Po SSKJ-ju: »1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir; 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino,
pločevino, plastiko; 3. objavljati« 20
Po RSKJ-ju: 1. potiskivati, gurati, terati (→ potiskati); 2. trpati, gurati nešto(u što), utrpavati (→ tlačiti); 3.
Štampati (→ tiskati); 4. Cediti (→ precediti)
96
4. navadno v zvezi električni tok gibanje
naelektrenih delcev
električni tok nastane, se prekine
// to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča,
delo, ki ga opravi
5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri
premikajoča se skupina ljudi, stvari
6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega
mesta na drugo na določenem področju
7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z
nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov
8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem
področju, določena s posebnim sistemom
idej, sredstev
d) med. odliv iz materice, belo pranje (→ beli
tok)
Na pol mrtva veternica spremlja
premikanje oblaka.
Na pol mrtva veternica spremlja tok
oblaka.
širjenje svetlobe
tok svetlobe
2. a) kretanje u prostoru ili po kakvoj
površini: tok saobraćaja, tok vozila (→
potek: potek prometa, potek vozil)
Polumrtva vetrenjača na po oka prati oblaka
tok.
b) širenje, prostiranje (→ širjenje)
tok svetlosti
Izpit poteka v pravo smer.
Izpit poteka v toku.
3. pravac i način kojim se nešto razvija (→
prava smer)
Ispit teče pravilnim svojim tokom.
97
TŔK -a M TȒK -a M
glagolnik od trčiti ali trkniti21
lahen trk na vrata
trk kozarcev
Nenadoma se je zaslišalo konjski tek.
Nenadoma se je zaslišalo konjski trk.
Dečki so se pogmali v tek pred dvema
nemškima vojakoma.
Dečki so se pognali v trk pred dvema
nemškima vojakoma.
1. najbrži konjski hod, kas, galop (→ konjski
tek)
Odjednom se ču konjski trk.
2. najbrže kretanje, trčanje (→ tek)
Dečaci nagnuše u trk ispred dva nemačka
vojnika.
3. (u priloškoj službi) brzo, žurno, trkom (→
hitro – v prilastkovni rabi)
TŔSKA -e Ž TȐSKA -e Ž
1 zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi
plavutmi in dvema podrepnima plavutma,
Gadus morhua
polenovka je posušena trska
2 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat
kos lesa
pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko
2. ekspr. zelo suh človek
toliko pojé, pa je taka trska
21
Po SSKJ-ju: trčiti: »1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim; 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik«
Trkniti: »1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop; 2. narahlo udariti po
čem, navadno z določenim namenom; 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik«
98
bot. visoka višegodišnja biljka iz por. trava,
čije se šuplje stablo upotrebljava u
građevinarstvu za pokrivanje krovova i dr.
(→ trs, trstika)
TVÓR -a M TVȌR in TVȎR -a M
1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice
tvor na vratu
2. zastar. Tvorba 1
1. rad, delo, tvorevina (→ tvorba)
2. pokr. umućeno belance kojim se oblaže
rana (→ beljak za rane)
zaudarja kot dihur
zaudarja kot tvor
2 zool. malena zver iz por. Kuna, skupocenog
krzna, hrani se glodarima i živinom, luči
sekret veoma neprijatnog zadaha, koji mu
služi kao zaštitno sredstvo i odbrana od
neprijatelja (→ dihur)
zaudara kao tvor
UMÒR -ôra M ÙMOR -a M
glagolnik od umoriti22
zahrbten umor
Zdelo se je, da ji je neka sladka
utrujenost tiščala telo.
1. osećanje smanjenja snage, sposobnosti za
rad ili aktivnost, sustalost, klonulost,
malaksalost usled dugog i napornog rada,
naprezanja, bolesti i dr., zamor (→
utrujenost)
Kao da joj je neki slatki umor tištio telo.
22
Po SSKJ-ju: »1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno; 2. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega«
99
Zdelo se je, da ji je nek sladek umor
tiščal telo.
2. razg. smrtni trenutak, čas, smrt, umiranje;
smrtni čas; biti na umoru (pri umoru), rana
od umora (→ smrt, čas smrti)
UPÀD -áda M ȔPAD in ÙPAD -a M
glagolnik od upasti23
upad vode
upad izvoza
upad moči, morale
vpad nemških tankov
upad nemških tankov
1. nagli nasilni ulazak, prodor, provala u neki
prostor (neprijatelja) (→ vpad)
upad nemačkih tenkova
Platon ni predvidel vstopa tako
velikega števila ljudi v življenje.
Platon ni predvidel upada tako
velikega števila ljudi v življenje.
2. iznenadni ulazak, upadanje (→ vstop,
vdor)
Platon nije predviđao upad ovako velikih
masa u društveni život.
VÓZ -á M VȎZ -a M
1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz
ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival
napreči, zapreči voz
hitri vlak, potniški vlak, tovorni vlak
hitri voz, potniški voz, tovorni voz
1. = vlak (→ vlak)
brzi voz , putnički voz , teretni voz
23
Po SSKJ-ju: »1. dobiti nižjo gladino; 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti; 3. priti na
nižjo stopnjo«
100
2. knjiž. vagon
2. teretna kola s teretom ili bez tereta (→
tovorni vagon)
3. žarg. avtomobil
rešilni voz
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar
izraža potek, spreminjanje tega, kar določa
prilastek
potegniti voz razvoja naprej
3. tovar na kolima ili na saonama (kao mera):
voz drva (→ tovor na kolesih ali saneh)
4. pokr. prevozno sredstvo uopšte (→ vozilo)
5. vojn. artiljerijsko oruđe na točkovima,
kotačima (→ topovi)
VRÊME -éna S VRÉME vrȅmena S
stanje ozračja glede na temperaturo, vlago,
oblačnost
vreme se je izboljšalo, ustalilo
Upam in verjamem, da bo čas vse
pozdravil.
Upam in verjamem, da bo vreme vse
pozdravilo.
1. trajanje radnje ili zbivanja (→ trajanje,
čas)
Ja se nadam i verujem da će vreme sve
izlečiti.
Zdaj živimo v demokratičnem
veku/času/obdobju.
Zdaj živimo v demokratičnem
vremenu.
2. ograničen deo trajanja:
a) razdoblje, vek, epoha (→ vek)
Mi živimo danas u demokratskom vremenu.
b) određeni trenutak (→ določen trenutek)
101
Napočil je trenutek ločitve.
Napočilo je vreme ločitve.
sezona/čas modrih lilij
vreme modrih lilij
Došlo je vreme rastanka.
c) doba kad što dospeva ili kad čega ima;
sezona (→ sezona)
vreme plavih jorgovana
d) doba kad se što obavlja, vrši: ~ setve, ~
žetve (→ obdobje)
3. (obično mn.) prilike, život (→ življenje)
Vse je dobro, samo priložnost ni
prava!
Vse je dobro, samo vreme ni pravo!
Mornarje je doletela nezgoda sredi
morja.
Mornarje je doletelo vreme sredi
morja.
4. a) prilike, stanje u atmosferi (→
priložnost)
Sve dobro, samo vreme nije!
b) nevreme, nepogoda (→ nezgoda)
Zateklo ih mornare vreme sred mora.
5. gram. glagolski oblik koji označava kada
se vrši radnja: ~ sadašnje, ~ prošlo,
~ buduće (→ označuje, kdaj se zaključi delo)
6. med. nar. menstruacija (→ menstruacija)
ZAGRÁDA -e Ž ZȀGRADA in ZȂGRADA -e Ž
naprava, ki zagrajuje kak prostor 1. a) ono što je nečim ograđeno (njiva,
prostor za stoku i sl.; ograđeni deo kakve
prostorije, pregrada (→ zagrada, pregrada)
b) ono čime je nešto ograđeno, ograda (→
ograda)
102
zaobljen oklepaj, oglati oklepaj, velik
oklepaj, mali oklepaj
zaobljena zagrada, oglata zagrada,
velika zagrada, mala zagrada
2. grafički znak kojim se izdvaja deo teksta,
matematičkog izraza i dr. (→ oklepaj)
obla zagrada, uglasta zagrada, velika
zagrada, mala zagrada
ZNAČÁJ -a M ZNȀČAJ -a M
Sami stvari ne da več tako velikega
pomena.
Sami stvari ne da več tako velikega
značaja.
1. vrednost, velika uloga (u čemu), značenje
(→ pomen)
Samoj stvari ne dade više tako važan značaj.
1. kar označuje človeka kot posameznika
zlasti v odnosu do ljudi, okolja
// kar označuje žival kot osebek v odnosu do
drugih istovrstnih živali, do okolja, ljudi
2. karakter; karakternost (→ karakter, značaj)
2. nav. ekspr. oseba kot nosilec
a) s prilastkom določenih lastnost
odkrit značaj je povsod dobrodošel
b) pozitivnih lastnosti
med njimi je malo značajev
// v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost
on ima značaj
3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar
označuje, loči kaj od drugega v okviru iste
vrste; narava, značilnost
analizirati značaj pesmi
103
ZÓB -á tudi zóba M ZȎB -i Ž
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji
čeljusti za grizenje, žvečenje hrane
izpuliti zob
2. temu podoben del česa
zabiti grabljam nove zobe
Hodijo skozi gosto pšenico ali oves.
Hodijo skozi gosto pšenico ali zobe.
bot. vrsta strnog žita (najčešće kao hrana za
konje), ovas (→ oves)
Tumaraju po gustom žitu ili zobovima.
ZRÀK zráka M ZRȂK -a M
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev,
ki sestavlja ozračje
2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino
3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja
4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor,
napravo
1 vazduh (→ zrak)
5. s to zmesjo napolnjen prostor nad
zemeljsko površino
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa,
nad tlemi
6. v prislovni rabi, s predlogom izraža
prostor zunaj stavbe, v naravi
Žarek lune se utrujeno sprehaja po
nebu.
Zrak lune se utrujeno sprehaja po
nebu.
2 tudi ZRȀKA -e Ž
1. trak ili traci svetlosti koji dolaze iz jednog
svetlosnog izvora (→ žarki)
Umornim letom zrak meseca šeta.
104
2. mn. fiz. a) elektromagnetski talasi, valovi
koji luče zažarena tela (→ elektromagnetni
valovi)
b) naziv za razne vidove energije koju
otpuštaju atomi (kao sićušne čestice ili
elektromagnetske talase, valove) (→ valovi
drugega izvora)
3. mn. geom. više pravih linija koje iz jedne
tačke idu u raznim pravcima (→ žarek v
matematiki)
ŽÊNA -e Ž ŽÈNA -e Ž
1. poročena ženska v odnosu do svojega
moža
2. a) bračni drug ženskog pola, supruga (→
soproga, žena)
b) ona koja je udata ili ona koja je bila udata
(→ poročena ženska)
2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti
starejša
// dorasla oseba ženskega spola kot nosilec
kake dolžnosti, kakega poklica
1. a) lice po polu suprotno muškarču, žensko
(→ ženska)
b) odrasla osoba ženskog pola; žensko (
ženska)
3. fig. pej. (o muškarcu) onaj koji nema muške
odvažnosti, plašljivac, kukavica, slabić (→
boječnež)
ŽIVÍNA -e Ž ŽIVÌNA -e Ž
Perjad poleti iz kola.
Živina poleti iz kola.
1. zb. domaće pernate životinje, živad, perad
(→ perjad, perutnina)
Živina poleće sa sedala.
105
1. navadno večje domače živali, ki se redijo,
vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti
govedo
2. marva, stoka; životinja (→ govedo; živali)
2. nizko nasilen, surov človek
ta živina jo je pretepel
3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima
pomembnejši družbeni položaj
biti pomembna, velika, vplivna živina
3. zast. rak (bolest) (→ rak)
4. zast. množina ljudi, gomila (→ veliko ljudi)
ŽIVÒT -ôta M ŽÌVOT -òta M
1. trup
upogniti, zravnati život
3. zastar. Življenje 1. a) stanje živih bića od rođenja do smrti (→
življenje)
b) postojanje; opstanak (→ obstoj)
2. telesna snaga; svežima, zdravlje (→
fizična moč, zdravje)
3. način življenja, životni uslovi, uveti,
standard (→ način življenje)
Žrtvovali so na tisoče ljudi.
Žrtvovali so na tisoče životov.
4. živo biće, čovek; stanovništvo (→ človek)
Žrtvovavali su na hiljade života.
2. star. telo 5. telo, snaga; struk (→ telo)
Dajala sem jim za preživetje.
Dajala sem jim za život.
6. izdržavanje, opstanak (→ preživetje)
Ja sam im davala za život.
7. aktivnost čoveka ili društva, tok razvitka
(→ dejavnost človeka, družbe)
106
8. grana, oblast čovekove i društvene
delatnosti (→ panoge dejavnosti)
Biografija, delo in ideje.
Život, delo in ideje.
9. opis života, biografija (→ biografija)
Život, rad i ideje.
Dojenček ji pomeni smisel življenja.
Dojenček ji pomeni život.
10. sadržina življenja, ono što je najdraže
čoveku, životna sreća, uživanje (→ smisel
življenja)
Dete joj je svet i život.
Njegove oči bojo za trenutek dobile
nekaj živosti.
Njegove oči bojo za trenutek dobile
nekaj života.
11. živost, izrazitost (→ živost)
Oči njegove dobiše za časak nešto života.
107
4 ZAKLJUČEK
Diplomsko delo Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine je
pravzaprav slovar, ki je nastal z namenom seznaniti uporabnike obravnavanih sorodnih
jezikov na problem lažnega prijateljstva. Ker je ta tema lahko za tovrstne uporabnike
nepoznana, sem s teoretičnim delom želela razjasniti, kaj lažni prijatelji so in kako jih delimo
– njihovo tipologijo, glede na to, kaj so o njih pisali drugi.
Zaradi dejstva, da imata dva sorodna jezika, kot sta slovenščina in srbščina, več skupnega
(torej več lažnih prijateljev) kot dva nesorodna jezika (italijanščina : slovenščina / angleščina :
slovenščina), sem se odločila za obravnavo srbščine in slovenščine. S tem korakom sem
pričakovala lažje iskanje lažnih prijateljev, kar pa se je izkazalo za neresnično. Ravno v tem je
namreč trik lažnih prijateljev, da besede v nekem drugem jeziku v odnosu z izhodiščnim
jezikom (v mojem primeru slovenščino) izgledajo domače (slovenske), ko pa pridemo do
pomena, vidimo da temu ni tako. Pri iskanju sem si tako pomagala s tipologijo, in sicer sem se
odločila, da bom uporabila tipologijo po Leban (1995), ki loči popolne in delne lažne
prijatelje. Ta tipologija se mi je od vseh opisanih zdela najbolj smiselna in razumljiva, saj
uporablja besedne pare iste besedne vrste (samostalnik : samostalnik), deli pa jih na popolne,
torej taka, ki nimajo nobenega skupnega pomena, in delne, torej take, ki imajo vsaj en skupen
pomen.
V slovarskem delu sem tako obravnavala (od pričakovanih 200) 112 besednih parov oz.
lažnih prijateljev. Zaradi sorodnosti jezikov sem pričakovala, da bo več delnih lažnih
prijateljev, kar se je izkazalo za pravilno (veliko je starinskih izrazov, ki se v enem ali drugem
jeziku skladajo z enim izmed pomenov), saj sem jih našla 71, medtem ko je popolnih lažnih
prijateljev bilo 41. Obravnavani primeri imajo poleg pomenov še primere iz SSKJ-ja in
RSKJ-ja. Prevajala sem samo srbske primere, in sicer sem naredila pravilen in napačen
prevod. Nekateri izmed napačnih prevodov besede so povsem nesmiselni, kar pomeni, da nam
v praksi (v danem primeru, ne pa nujno v nekem drugem primeru) kot lažni prijatelji ne bi
povzročali težav, medtem ko so drugi primeri napačnih prevodov povsem sprejemljivi. Takšni
prevodi nam kažejo na problematiko lažnih prijateljev v dejanski rabi, saj domnevno
sprejemljiv prevod nosi drugačen pomen.
108
5 LITERATURA
Bajec A., Jurančič J., Klopčič M., Legiša L., Suhadolnik S. in Tomšič F. (1980). Slovar
slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Pridobljeno dne
25. 5. 2016 s spletne strani: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
Banovac A. (2013). Les faux amis français-slovènes = Francosko-slovenski lažni
prijatelji.Diplomsko delo. (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Ljubljana [A.
Banovac].
Fabjan Bajc D. (1994). Lažni prijatelji: slovensko-italijanski slovar paronimov/I falsi amici:
vocabolario italiano-sloveno dei paronimi. Trst: Mladika.
Gabrovšek D. (2004). Zakaj slovar lažnih prijateljev. V Benedik A. in Gabrovšek D. (2004).
False friends: slovensko-angleški slovar lažnih prijateljev. 1. izdaja. Ljubljana:
Cankarjeva založba, str. 5-7.
Ivir V. (1968). Serbo-Croat – English False Pair Types. Studia Romanica et Anglica
Zagrabiensia, 29-30. Str. 285 – 290.
Kokot P. (2007). Falsos amigos entre el español y el italiano : análisis de algunos sustantivos
= Falsi amici tra spagnolo e italiano di tipo sostantivale : alcuni esempi. Diplomsko
delo. (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Ljubljana [P. Kokot].
Leban K. (1969). Lažni prijatelji – možne rešitve za njihovo slovarsko obravnavo. Vestnik,
let. 32, št. 1/2 (1998), str. 239-253.
Leban K. (1969). Lažni prijatelji: (false friends). Vestnik, let. 29, št. ½ (1995), str. 234-243.
Limon D. (1986). »False friends« and slovene-english translation. V Klinar S. (ur.) Prispevki
k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino: Teorija in praksa slovensko-
angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta, str. 67-80.
Peti-Stantić A. (2014) Pravi in lažni slovenski in hrvaški prijatelji. Pridobljeno dne 15. 5.
2016 s spletne strani: http://centerslo.si/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Peti-Stantic.pdf
Sofra (2017). Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno dne 17. 6. 2017 s spletne strani:
https://en.wikipedia.org/wiki/Sofra
Stevanović M. in drugi (1990). Rečnik spskohrvatskoga književnog jezika. Novi Sad: Matica
srpska.
Tušek J. (2011). Slovensko-hrvatski lažni prijatelji. V Kranjc S. (ur.) Meddisciplinarnost v
slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 503-508.
109
Đukanović M. (2010). Slovenačko-srpski, srpsko-slovenački rečnik: Slovensko-srbski, srbsko-
slovenski slovar. 2. izdaja. Beograd: Agencija Matić.
Đukanović V. in Đukanović M. (2005). Srbsko-slovenski in slovensko-srbski slovar.
Ljubljana: Pasadena.
Đukanović M. (2007). Srpsko-slovenačka međujezička homonimija. V Mršević-Radović D.
Gramatika i leksika – deskriptivni i normativni pristup. Beograd: Čigoja Štampa, str.
477-483
110
PRILOGA 1: OKRAJŠAVE / SKRAČENICE
Slovarske okrajševe Rečniške skračenice
nav. (navadno) vojn. (vojnička) – vojaška
mn. (množinsko) fig. (figurativno, u prenosnom smislu) –
v prenesenem pomenu
knjiž. (knjižno) pokr. (pokrajinski) – pokrajinsko
star. (starinsko) zast. (zastarelo) – zastarelo
ekspr. (ekspresivno) razg. (razgovorni jezik) – pogovorni jezik
slabš. (slabšalno) mn. (množina) – množina
etn. (etnologija) jd. (jednina) – ednina
nar. (narečno) knjiž. (književno, književnost) –
literatura
zastar. (zastarelo) prezr. (prezrivo) – zaničljivo
lit. (literarna teorija, literarna zgodovina) vet. (veterina) – veterina
zool. (zoologija) nar. (narodski) – ljudski
agr. (agronomija, agrotehnika) tal. (talijanski) – italijansko
pog. (pogovorno) med. (medicina) – medicina
bot. (botanika) sport. (sportski) – šport
ed. (ednina) zool. (zoologija) – zoologija
šalj. (šaljivo) pogrd. (pogrdno) – žaljivo
navt. (navtika, pomorstvo) bot. (botanika) – botanika
publ. (publicistično) šalj. (šaljivo) – šaljivo
obrt. (obrtništvo) i dr. (i drugo) – in drugo
vznes. (vzneseno) i sl. (i slično) – in podobno
jur. (juridični izraz) crkv. (crkveno) – cerkveno
grad. (gradbeništvo) zb. (zbirno) - skupno
čeb. (čebelarstvo) mat. (matematika) – matematika
111
avt. (avtomobilizem, avtomehanika) anat. (anatomija) – anatomija
šport. (športni izraz) pej. (pejorativno) – slabšalno
šol. (šolstvo) geom. (geometrija) - geometrija
žarg. (žargonsko) isp. (ispovedi) - izpoved
muz. (muzikologija) vet. (veterina) – veterina
tur. (turski) – turško
euf. (eufemizam) –
evfemizem/olepševalnica
ist. (istorijski, istorija) – zgodovinsko,
zgodovina
dem. (deminativ) – pomanjševalnica
nesvrš. (nesvršani glagol) – nedovženska
hip. (hipokoristika, odmila) –
ljubkovalnica
lat. (latinski) – latinsko
pesn. (pesnički) – poetično
hebr. (hebrejski) – hebrejsko
rlg. (religija) – vera
kanc. (kancelarijski) – uradniški
pkartaravn. (pravni, pravnički) –
pravniški
csl. (crkvenoslovenski) –
cerkvenoslovansko
kart. (kartaški) – kartanje
astr. (astronomija) – astronomija
neob. (neobično) – nenavadno
gram. (gramatika, gramatički) – slovnica
top related