viŠjeŠolski Študijski program ekonomistorganizacija in menedŽment 54 ekonomija 57 osnove...
Post on 11-Jan-2020
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
EvropskiSocialniSklad
PriroËnikcelostne grafiËne podobeEvropskega socialnega sklada
Avtorica: Barbara Bogataj-Kokalj, Birografika Bori d.o.o., Ljubljanafebruar 2006
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
EKONOMIST
Projekt 6035-3/2006-3, Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in
njej podobnih strok, aktivnost 3 – posodabljanje programov
Konzorcij višjih strokovnih šol
Ekonomska šola Murska Sobota VSŠ (koordinator priprave programa) in Zavod IRC
VSŠ, DOBA EPIS VSŠ, Šolski center Slovenj Gradec VSŠ, Ekonomska šola Novo Mesto
VSŠ, Center za poklicno usposabljanje VSŠ, GEA College CVŠ in MUCH VSŠ
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMEKONOMIST
Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007
Izdal: Zavod IRCUredila: Marika Šadl, Mišo PalandačičOprema ovitka in tehnična ureditev: Singular Oglaševanje, Bernd Rajh s.p.Tisk: ARA grafični studio Rojc Andrej, s.p.
Število izvodov: 200
Ljubljana, september 2007
Projekt 6035-3/2006-3,
Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok
Pogodba je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada v letih 2006 in 2007
3
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
KAZALO
SPLOŠNI PODATKI 7
1. PODATKI O PREDLAGATELJU 7
2. ŠTUDIJSKI PROGRAM 7
3. POKLICNI STANDARDI, NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJEN 8
4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGA 9
A SPLOŠNI DEL PROGRAMA 10
1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 10
2. IME STROKOVNE IZOBRAZBE 10
3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCE 10
4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMI 12
5. POGOJI ZA VPIS 12
6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA 12
7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA 13
8. NAČIN IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJA 15
9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA 15
10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI 16
11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGAMA 16
12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI 17
B POSEBNI DEL PROGRAMA 18
1. PREDMETNIK 18
2. KATALOGI ZNANJA 26
3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV 28
4. AVTORJI PROGRAMA 31
5. AVTORJI KATALOGOV 32
4
KATALOGI ZNANJ
POSLOVNI TUJI JEZIK 1 40
POSLOVNO KOMUNICIRANJE 43
INFORMATIKA 46
POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO 50
ORGANIZACIJA IN MENEDŽMENT 54
EKONOMIJA 57
OSNOVE POSLOVNIH FINANC 60
TRŽENJE 63
PRODAJA 68
NABAVA 72
POSLOVNO PRAVO 76
UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 79
MEDNARODNO POSLOVANJE 82
POSLOVNI TUJI JEZIK 1 NA VIŠJI RAVNI 85
POSLOVNI TUJI JEZIK 2 87
OBLIKOVANJE PROIZVODOV IN TEHNOLOŠKIH PROCESOV 89
POSLOVNA LOGISTIKA 94
POSLOVANJE V TURIZMU 96
OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROIZVODOV 98
TEMELJI RAČUNOVODSTVA 100
FINANČNO RAČUNOVODSTVO 102
STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO 104
DAVKI 106
ANALIZA BILANC Z REVIZIJO 108
RAČUNOVODSTVO OSEB JAVNEGA PRAVA 110
FINANCIRANJE PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV 112
INSOLVENČNI POSTOPKI 116
RAČUNOVODSTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE 118
POSLOVNI PROCESI 120
EKOLOGIJA 122
ERGONOMIJA IN VARSTVO PRI DELU 124
PODJETNIŠTVO 126
ANALIZA POSLOVANJA 128
PSIHOLOGIJA DELA 130
5
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
DELO S STRANKAMI 132
UVOD V FINANČNE TRGE IN INSTITUCIJE 136
TEMELJI BANČNEGA POSLOVANJA 140
EKONOMIJA IN POSLOVANJE PRI POSREDOVANJU NEPREMIČNIN 145
DOKUMENTI UREJANJA PROSTORA 149
OSNOVE NEPREMIČNINSKEGA PRAVA 152
TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI 158
PRAVNA UREDITEV UPRAVLJANJA NEPREMIČNIN 163
EKONOMIJA IN POSLOVANJE UPRAVITELJA NEPREMIČNIN 167
KVANTITATIVNE METODE V LOGISTIKI 171
OSKRBNE VERIGE 174
UPRAVLJANJE ZALOG 177
TRANSPORTNI MENEDŽMENT 180
TARIFNI SISTEMI 183
VARNOST V LOGISTIČNIH PROCESIH 186
OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA 190
PRAVO V ZAVAROVALNIŠTVU 193
PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA 198
OSEBNA ZAVAROVANJA 203
ZAVAROVALNA EKONOMIKA 208
OSNOVE AKTUARSKE MATEMATIKE 211
TUJ JEZIK ZA ZAVAROVALNO STROKO 215
PROJEKTNO VODENJE 218
KONTROLING V ZAVAROVALNIŠTVU 222
FINANČNI TRGI 225
BANČNIŠTVO 227
DENARNO POSLOVANJE 229
TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV 231
ORGANIZACIJA POŠTNE DEJAVNOSTI 233
NOTRANJI POŠTNI PROMET 235
MEDNARODNI POŠTNI PROMET 237
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I (MODULI D1, D2, D3) 239
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I ( MODULA D 4, D 5) 241
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 6, D 7) 244
6
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 8) 246
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( M ODUL D 9) 248
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODUL D 10) 250
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 11) in
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 12 do D 15) 252
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 16),
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D 17 do D 19) 255
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 20, D 21) 257
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 22 in D 23) 260
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D24 , D25) 262
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 26),
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULI D 27, D 28, D 29, D 30) 264
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODULI D 31, D 32, D 33 ) 267
DIPLOMSKO DELO 269
KATALOGI ZNANJA, KI JIH LAHKO IZBERE ŠOLA KOT PROSTO IZBIRNE PREDMETE IN NISO SESTAVINA PROGRAMA
KULTURA PODJETJA 272
RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM 274
TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV 276
TRANSPORTNO PRAVO 279
7
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM:
EKONOMIST
SPLOŠNI PODATKI
1. PODATKI O PREDLAGATELJUPredlagatelj Konzorcij partnerjev v projektu 6035 – 3/2006-3
Posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok
Leto ustanovitve 2006
Naslov Šmartinska cesta 106 ljubljana
Kontaktna oseba Marika Šadl, univ. dipl. ekon.
Telefon 02 521 34 26
Faks 02 521 34 50
E – naslov Visja-strokovna@vs-es.ms.edus.si
2. ŠTUDIJSKI PROGRAM Študijski program: ekonomist
Šifra programa
IME strokovne izobrazbe: ekonomist
Okrajšava: ekon.
Ustrezno označi:je nov• je prenovljen •
Študijski program je nov in nadomešča študijske programe Komercialist, Računovodja in Poštni promet
Sprejeto na Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje (datum)
25.5.2007
Objavljeno v Uradnem listu RS (št. Ur. l. RS)
8
3. POKLICNI STANDARDI, NA PODLAGI KATERIH JE PROGRAM PRIPRAVLJEN
Poklicni standardSprejeto na
Strokovnem svetuObjavljeno v
Uradnem listu RSAsistent / Asistentka v mednarodnem poslovanju3410.007.6.0
94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006
Tehnični komercialist / Tehnična komercialistka3410.006.6.0
94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006
Organizator poslovanja/ organizatorka poslovanja 3450.002.6.0
94. seja 24.11.2006 136/2006, 22.12.2006
Računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode3440.002.6.0
66. seja 9.5.2003 77/ 6.8.2003
Posrednik/posrednica za nepremičnine3400.003.6.0 71. seja 12.12.2003 27/ 23.03.2004
Upravitelj/upraviteljica nepremičnin3400.002.6.0 71. seja 12.12.2003 27/ 23.03.2004
Bančni komercialist / Bančna komercialistka3430.006.6.0
94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006
Asistent / Asistentka v podpori bančnega poslovanja3430.007.6.0
94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006
Strokovni sodelavec / sodelavka za poštni promet3400.007.6.0
94. seja 24.11.2006 136/ 22.12.2006
Strokovni sodelavec / Strokovna sodelavka za zavarovalništvo3430.002.6.0
78. seja 8.10.2004 18/ 25.2.2005
9
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. KRATKA UTEMELJITEV PREDLOGAŠtudijski program je nastal v okviru projekta posodabljanje in razvoj višješolskih programov ekonomske in njej podobnih strok, ki dajejo poudarek na modularizaciji študijskih programov, povezovanju teoretičnega in praktičnega izobraževanja ter uvedbi nabirno – izbirnega kreditnega sistema (ECTS).Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se slovensko gospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem pa z večjo konkurenco na evropskem trgu, na katerem realiziramo skoraj dve tretjini zunanjetrgovinske menjave. Za te spremembe morajo biti naši diplomanti dodatno usposobljeni, predvsem pa potrebujejo dodatna znanja, ki jim ga ponuja modularno zasnovan program. Prav večja iz-birnost modulov bo omogočila študentom pridobivanje tistih znanj, s katerimi bodo bolj konkurenčni na evropskem trgu dela. Program je vrednoten po kreditnem sistemu ECTS in omogoča horizontalno prehodnost študentov med moduli in uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju.V program so poleg poklicno specifičnih kompetenc vgrajene tudi generične kompetence, s katerimi si bo diplomant pridobil splošna strokovno – teoretična znanja, potrebna pri opravljanju poklica.Na osnovi zaznavnih potreb turistične dejavnosti smo predvideli izbirni modul TURIZEM, ki pa še ni dokončno oblikovan, saj je potrebno usklajevanje na nivoju prenove višješolskih programov z ostalimi področji.
10
A. SPLOŠNI DEL
1. IME ŠTUDIJSKEGA PROGRAMAVišješolski študijski program: EKONOMIST
2. IME STROKOVNE IZOBRAZBEIme strokovne izobrazbe: EKONOMISTOkrajšava: ekon.
3. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN KOMPETENCETemeljni cilji programa so izobraziti ekonomiste:
z dovolj širokim in poglobljenim strokovno – teoretičnim in praktično upo-• rabnim znanjem, z dovolj širokim znanjem komercialnega in f inančnega poslovanja ter vode-• nja računovodstva,s poglobljenim in dovolj širokim znanjem organizacije poslovanja ter vode-• nja in organiziranja tehnoloških procesov,ki pridobijo generične in poklicno specifične kompetence strokovnega • področja komerciala, računovodstvo, organizacija poslovanja, bančništvo, zavarovalništvo, poštno poslovanje, poslovanje z nepremičninami, poslov-na logistika in poštni promet,s strokovnim znanjem s področja bančništva, zavarovalništva, poslovne • logistike, poštnega prometa in poslovanja z nepremičninami.
Študenti v programu pridobijo:
Generične kompetence:Študentje pri študiju pridobijo naslednje generične kompetence:
moralni in etični čuta za poštenost, natančnost in vestnost pri delu,• sposobnosti za vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadziranje poslovnih • procesov,znanje tujega jezika v mednarodnem poslovanju in spremljanje novosti v • tujini,samozavestno odločanje in sprejemanje poslovnih odločitev na določenem • strokovnem področju,odgovornost za zagotavljanje kakovosti pri delu, spodbujanje prenašanja • znanja,, prevzemanje odgovornosti za samoučenje na podlagi prepoznava-
11
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
nja lastnih prednosti in slabosti ter za vseživljenjsko učenje,učinkovito upravljanje z informacijami, povezovanje informacijskih znanj s • poslovnimi funkcijami,sposobnost za delo v skupini in timsko delo ter uspešno in učinkovito ko-• municiranje s sodelavci in poslovnimi partnerji.
Poklicno-specifične kompetence:sposobnost konceptualnega razmišljanja in uporabnost aplikacij in baz po-• datkov za učinkovito delo s strankami, zasnovo in implementacijo poslov-nih rešitev v ekonomskem poslovanju,sposobnost spremljanja metodologije in ciljev spremljanja trga in konku-• rence, znanje analize statističnih podatkov za potrebe trga, ekonomičnosti poslo-• vanja in trženje storitev, poslovnih procesov ter sposobnost prepoznavanja in definiranja pojavov ekonomske politike ter razmer in pogojev v mednaro-dnem poslovanjusposobnost organizirati, pripravljati in obvladovati logistične procese, • razvojne strategije podjetij, razumejo zakonodajo in predpise, dokumentacijo ter postopke s področja • ekonomskih ved sposobnost aplikacije teorije v prakso na različnih področjih ekonomskega • poslovanjasposobnost učinkovitega poslovanja z uporabo sodobnih informacijsko-• komunikacijskih tehnologij, osnovnih matematično-statističnih metod, sodobnih metod, tehnik in načel organizacije in integralnega sistema mene-džmentaznanja osnov finančnega poslovanja, osnov marketinga menedžmenta in • elementov trženjskega spleta, osnovnih zahtev ekologije, ergonomije in varstva pri delu, sposobnost za samostojno strokovno delo za razvojno in operativno vo-• denje malih in srednje velikih podjetij, uvajanje in uresničevanje notranjega podjetništva, oblikovanje in uresničevanje razvojnih zamisli, podjetniško planiranje, poslovanje z nepremičninami, ipd.
12
4. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMIŠtudij traja dve leti.Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.
5. POGOJI ZA VPISv višješolski študijski program ekonomist se lahko vpiše, kdor:
je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu • ustrezno izobraževanje po prejšnjih predpisih, aliima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih • izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
6. MERILA ZA IZBIRO V PRIMERU OMEJITVE VPISA V primeru omejitve vpisa bodo upoštevana naslednja merila za izbiro:Pri kandidatih, ki so končali gimnazijo ali drug program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (tudi petletni program, nadaljevalni program srednjega izobraževanja ali program poklicno – tehniškega izobraževanja) oziroma poklicni tečaj, bo upoštevan seštevek:
s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri maturi, poklicni ma-• turi ali zaključnem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjenega v ocenjeval-no lestvico od 2 do 5) terocen splošnega uspeha v 3. in 4. letniku oziroma zadnjih dveh let srednje • šole.
Pri kandidatih, ki so opravili mojstrski ali delovodski oziroma poslovodski izpit, bo upoštevan seštevek:
s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri mojstrskem ali delo-• vodskem oziroma poslovodskem izpitu (izraženega v točkah in pretvorjene-ga v ocenjevalno lestvico od 2 do 5) terocen pri preizkusu znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matemati-• ke ali tujega jezika.
13
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
7. OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA
Št. Predmet/druga sestavina Ustno Pisno
Izdelek oz. storitev z zagovorom
P 1 Poslovni tuji jezik 1 × ×P 2 Poslovno komuniciranje × ×
P 3 Informatika ×
P 4 Poslovna matematika s statistiko ×
P 5 Organizacija in menedžment podjetja ×
P 6 Ekonomija ×
P 7 Osnove poslovnih f inanc ×
P 8 Trženje ×
P 9 Prodaja ×
P 10 Nabava ×
P 11 Poslovno pravo ×
P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti × ×
P 13 Mednarodno poslovanje × ×
P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni × ×
P 15 Poslovni tuji jezik 2 × ×
P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov ×
P 17 Poslovna logistika ×
P 18 Poslovanje v turizmu ×
P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov × ×
P 20 Temelji računovodstva ×
P 21 Finančno računovodstvo ×
P 22 Stroškovno računovodstvo × ×
P 23 Davki × ×
P 24 Analiza bilance z revizijo ×
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava ×
P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov ×
P 27 Insolvenčni postopki ×
P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike × ×
P 29 Poslovni procesi × ×
14
Št. Predmet/druga sestavina Ustno Pisno
Izdelek oz. storitev z zagovorom
P 30 Ekologija × ×
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu ×
P 32 Podjetništvo × ×
P 33 Analiza poslovanja ×
P 34 Psihologija dela ×
P 35 Delo s strankami × ×
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije ×
P 37 Temelji bančnega poslovanja ×
P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z nepremičninami
× ×
P 39 Dokumenti urejanje prostora ×
P 40 Osnove nepremičninskega prava ×
P 41 Tehnični predpisi in standardi × ×
P 42 Pravna ureditev upravljanja ×
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin
× ×
P 44 Kvantitativne metode v logistiki ×
P 45 Oskrbne verige × ×
P 46 Upravljanje zalog × ×
P 47 Transportni menedžment × ×
P 48 Tarifni sistemi ×
P 49 Varnost v logističnih procesih ×
P 50 Osnove zavarovalništva ×
P 51 Pravo v zavarovalništvu × ×
P 52 Premoženjska zavarovanja × ×
P 53 Osebna zavarovanja × ×
P 54 Zavarovalna ekonomika × ×
P 55 Osnove aktuarske matematike × ×
P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko × ×
P 57 Projektno vodenje × ×
P 58 Kontroling v zavarovalništvu ×
15
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
Št. Predmet/druga sestavina Ustno Pisno
Izdelek oz. storitev z zagovorom
P 59 Finančni trgi ×
P 60 Bančništvo ×
P 61 Denarno poslovanje × ×
P 62 Tehnologija poštnih procesov ×
P 63 Organizacija poštne dejavnosti ×
P 64 Notranji poštni promet × ×
P 65 Mednarodni poštni promet × ×
D 1 – D 33 Praktično izobraževanje* × ×
*Pri praktičnem izobraževanju študent v vsakem letniku izdela eno projek-tno nalogo, ki je vezana na določen modul. Nalogo in zagovor le-te ocenita predavatelj izbranega modula oziroma predmeta in predavatelj/organizator praktičnega izobraževanja.
8. NAČIN IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJAŠtudijski program se izvaja v šoli in pri delodajalcih. Študijsko leto obsega v prvem in drugem letniku 34 tednov izobraževanja, od tega 24 tednov predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj v šoli in 10 tednov praktičnega izobraževanja, ki ga študenti opravijo pri delodajalcih.
9. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA
Pogoji za napredovanjeV 2. letnik lahko napreduje študent/ka, ki je uspešno opravil obveznosti modu-lov, predmetov in praktičnega izobraževanja (vključno z vajami, seminarskimi nalogami, projekti, izpiti..) 1. letnika ovrednotenih z najmanj 45 KT, pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja.Študent/ka lahko ponavlja letnik, če opravi študijske obveznosti in praktično izobraževanje istega letnika ovrednotenih z najmanj 20 kreditnih točk.
Pogoji za dokončanjeZa dokončanje študijskega programa in pridobitev višješolske izobrazbe mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti programa (izpite, vaje, seminarske naloge, projektne naloge) skladno z zahtevami predmetnika in sicer :Tri obvezne module v obsegu 52 KT
16
komunikacija (16 kT)• analiza (14 KT)•
poslovanje (22 KT)•
in eno od naštetih inačic modulov v obsegu 58 KTtrženje, komerciala, pravo, kakovost, vodenje tehnoloških procesov• trženje, komerciala, pravo, kakovost, mednarodna menjava• temelji računovodstva, računovodstvo, davki z analizo, računovodstvo • oseb javnega prava ali računovodstvo za gospodarstvoposlovni procesi, pravo, kakovost, varstvo narave in dela ali logistični • menedžment ali transportna logistika in podjetništvo in trženje ali analiza in psihologija dela ali turizemtrženje, pravo, kakovost, bančništvo, stranke in mednarodno poslovanje• trženje, pravo, kakovost, posredovanje nepremičnin, stranke in mednaro-• dno poslovanjetrženje, pravo, kakovost, upravljanje nepremičnin, računovodstvo za upra-• viteljezavarovalništvo, zavarovalne podlage 1, zavarovalne podlage 2, trženje • zavarovanj ali načrtovanje v zavarovalnicah trženje, pravo, f inančni trgi in poslovanje z denarjem, logistika poštnega • prometa, poštni promet
Prosto izbirni predmet v obsegu 5 KT, Diplomsko delo v obsegu 5 KT.
Diplomsko delo je sestavljen iz diplomske naloge in zagovora le-te. Temo diplomske naloge si študent/ka izbere v dogovoru z mentorjem v podjetju, v katerem opravlja praktično izobraževanje in mentorjem ustreznega modula/predmeta v šoli.
10. POGOJI ZA PREHAJANJE MED PROGRAMI V 2. letnik se lahko vpiše študent/ka, ki je kočal/la 1. letnik višješolskega študijskega programa ali 1. oz. višji letnik visokošolskega študijskega pro-grama, če se z individualnim študijskim programom ugotovi, da manjkajočih obveznosti za 1. letnik ni več kot za 20 kreditnih točk. Če je teh obveznosti več, prehajanje med programi ni mogoče.
11. POGOJI ZA DOKONČANJE POSAMEZNIH DELOV PROGRAMAZ dokončanjem posameznih delov programa ni možno pridobiti nacionalne poklicne kvalif ikacije.
17
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
Ime inštitucije in država
Johannes KeplerUniversität
Linz, AvstrijaIUT Avignon
Francija
SFB Höhere Fachschule für Technologie und
Management - Švica
Ime programa
Universitätslehrgang für Versicherungswirtschaft
Commercialisation des produits
Technologie und Management
Strokovni IME Akademishe Versicherungkauffrau/ Akademishe Versicherungkaufmann
Logistikleiter
Trajanje študija 2 leti 2 leti 2 leti
Koncept in oblika študija modularni način modularni način študija modularni način študija
Vsebina in strukt. programa
1. semester: osnove ekonomije, poslovanje 1, pravo in zakonodaja;2. semester: poslo-vanje 2, zavarovalništvo, računstvo, matematika, storitve v zavarovalništvu;3. semester: Kapitalski trgi in f inančni instrumenti, premoženjska zavarovanja, osebna zavarovanja;4. semester: aktualne vsebine zavarovalništva, zavarovalno pravo, organizacija, aktuarska matematika, davki.
Področja izobraževanja:komerciala,• transport,• storitve (banke, zavaroval-• nice, pošta)
Predmeti: statistika (verjetnostni • račun in uporabna stati-stika),informatika in matematika• ekonomija,• organizacija in • menedžment,jeziki,• poslovna komunikacija.•
Vsebine predmetov se stopn-jujejo po letnikih.
Najmanj 10 tednov prakse v podjetjih, v katerih s sodelo-vanjem mentorja pripravijo projektno nalogo (300 ur).
Modul 1:uvod v logistiko• preskrbna logistika• metode in tehnike dela• stroški in investicije• procesi v podjetju• proizvodna logistika• komunikacija•
Modul 2:delovanje gospodarskih • dejavnostivodenje in komunikacija• projektni menedžment• upravljanje in kontrola • procesovproizvodna logistika• načrtovanje v logistiki• distribucijska logistika• l• ogistični projekt v praksivodenje (seminar)• skladiščna logistika• informatika• okoljska logistika• »preizkusna« delavnica•
Obveznost študentov
opravljeni izpiti in komisi-jska izpita ob koncu 2. in 4. semestra.
opravljeni vsi izpiti, praksa, projektna naloga.
opravljeni vsi moduli
Zaključek študija
diploma diploma diploma
Opombe - 40 % študentov se po 2-letnem študiju zaposli, 60 % pa jih nadaljuje študij – možna neposredna vertikalna prehodnost.
Spletna stran http://www.uni-linz.ac.atvv
http://www.iut.univ-avi-gnon.fr
12. PODATKI O MEDNARODNI PRIMERLJIVOSTI
18
B. POSEBNI DEL PROGRAMAPosebni del programa obsega predmetnik, znanje, ki ga morajo imeti izvajalci modulov/predmetov/drugih sestavin in kataloge znanj.
1. PREDMETNIK (z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosno nabirnem kreditnem sistemu ECTS)
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 1 KOMUNICIRANJE (KOM) obv. 1 72 - 84 156 410 16
P 1 Poslovni tuji jezik 1 (PTJ 1) obv. 1 36 - 42 78 150 6
P 2 Poslovno komuniciranje (POK) obv. 1 36 - 42 78 150 6
D 1 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 110 4
M 2 ANALIZA (ANA) obv. 1 66 42 48 156 368 14
P 3 Informatika (INF) obv. 1 24 - 48 72 120 5
P 4 Poslovna matematika s statistiko (PMS)
obv. 1 42 42 - 84 168 6
D 2 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 80 3
M 3 POSLOVANJE (POS) obv. 1 114 96 - 210 588 22
P 5 Organizacija in menedžment podjetja (OMP)
obv. 1 42 30 - 72 156 6
P 6 Ekonomija (EKN) obv. 1 36 24 - 60 132 5
P 7 Osnove poslovnih f inanc (OPF) obv. 1 36 42 - 78 150 6
D 3 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 150 5
M 4 TRŽENJE (TRŽ) izb. 1 42 36 - 78 222 8
P 8 Trženje obv. 1 42 36 - 78 162 6
D 4 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2
M 5 KOMERCIALA (KMR) izb. 2 90 84 24 198 538 20
P 9 Prodaja (PRO) obv. 2 8 42 24 114 210 8
P 10 Nabava (NAB) obv. 2 42 42 - 84 168 6
D 5 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 6 PRAVO (PRA) izb. 2 48 36 - 84 240 8
P 11 Poslovno pravo (PPR) obv. 2 48 36 - 84 180 6
D 6 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 60 2
19
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 7 KAKOVOST (KAK) izb. 2 42 18 60 204 7
P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (UZK)
obv. 2 42 18 - 60 144 5
D 7 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 60 2
M 8 MEDNARODNA MENJAVA (MEM) izb. 2 72 36 78 186 450 15
P 13 Mednarodno poslovanje (MEP) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni (PTJ v)
izb. 2 30 - 60 90 150 5
P 15 Poslovni tuji jezik 2 (PTJ 2) izb. 2 30 - 60 90 150 5
D 8 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4
M 9 VODENJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV Z LOGISTIKO (VPL)
izb. 2 72 72 42 186 450 15
P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov (OPP)
obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 17 Poslovna logistika (POL) obv. 2 30 36 24 90 150 5
D 9 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4
M 10 TURIZEM (TUR) izb. 2 72 90 24 186 450 15
P 18 Poslovanje v turizmu (POT) obv. 2 42 54 - 96 180 6
P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov (OTP)
obv. 2 30 36 24 90 150 5
D 10 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 2 120 4
M 11 TEMELJI RAČUNOVODSTVA (TRČ)
izb. 1 42 36 - 78 222 8
P 20 Temelji računovodstva (TRČ) obv. 1 42 36 - 78 162 6
D 11 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2
M 12 RAČUNOVODSTVO (RAČ) izb. 2 96 72 36 204 556 20
P 21 Finančno računovodstvo (FRČ) obv. 2 48 36 24 108 204 7
P 22 Stroškovno računovodstvo (SRČ) obv. 2 48 36 12 96 192 7
D 12 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 13 DAVKI Z ANALIZO (DAN) izb. 2 72 96 18 186 450 15
P 23 Davki (DAV) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 24 Analiza bilanc z revizijo (ABR) obv. 2 30 60 - 90 150 5
D 13 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
20
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 14 RAČUNOVODSTVO OSEB
JAVNEGA PRAVA (RJP)izb. 2 84 54 - 138 426 15
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava (RJP)
obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov (FPU)
obv. 2 42 18 - 60 144 5
D 14 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 15 RAČUNOVODSTVO ZA GOSPODARSTVO (RGO)
izb. 2 84 36 18 138 426 15
P 27 Insolvenčni postopki (INP) obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike (RSP)
obv. 2 42 - 18 60 144 5
D 15 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 16 POSLOVNI PROCESI (POP) izb. 1 42 36 - 78 222 8
P 29 Poslovni procesi (POP) obv. 1 42 36 - 78 162 6
D 16 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2
M 17 VARSTVO NARAVE IN DELA (VND) izb. 2 90 84 24 198 538 20
P 30 Ekologija (EKL) obv. 2 42 42 - 84 168 6
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu (EVD)
obv. 2 48 42 24 114 210 8
D 17 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 18 PODJETNIŠTVO IN TRŽENJE (PTR) izb. 2 66 36 84 186 438 15
P 32 Podjetništvo (POD) obv. 2 24 - 84 108 156 5
P 8 Trženje (TRŽ) obv. 2 42 36 - 78 162 6
D 18 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 19 ANALIZA IN PSIHOLOGIJA DELA (APD)
izb. 2 72 72 42 186 450 15
P 33 Analiza poslovanja (ANP) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 34 Psihologija dela (PSD) obv. 2 30 36 24 90 150 5
D 19 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 20 STRANKE IN MEDNARODNO POSLOVANJE (SMP)
izb. 2 72 96 18 186 450 15
P 13 Mednarodno poslovanje (MEP) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 35 Delo s strankami (DES) obv. 2 30 60 - 90 150 5
D 20 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
21
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 21 BANČNIŠTVO (BAN) izb. 2 90 108 - 198 538 20
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije (UFT)
obv. 2 48 66 - 114 210 8
P 37 Temelji bančnega poslovanja (TBP) obv. 2 42 42 - 84 168 6
D 21 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 22 POSREDOVANJE NEPREMIČNIN (PNE)
izb. 2 108 90 198 574 20
P 38 Ekonomija in poslovanje pri posre-dovanju z nepremičninami (EPN)
obv. 2 36 30 - 66 138 5
P 39 Dokumenti urejanje prostora (DUP) obv. 2 36 30 - 66 138 5
P 40 Osnove nepremičninskega prava (ONP)
obv. 2 36 30 - 66 138 5
D 22 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5
M 23 UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN (UNE)
izb. 2 102 108 - 210 634 20
P 41 Tehnični predpisi in standardi (TPS) obv. 2 30 42 - 72 132 4
P 42 Pravna ureditev upravljanja (PUU) obv. 2 42 24 - 66 150 5
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin (EPU)
obv. 2 30 42 - 72 132 4
D 23 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 220 7
M 24 RAČUNOVODSTVO ZA UPRAVITELJE (RZU)
izb. 2 90 72 12 174 414 15
P 20 Temelji računovodstva (TRČ) obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 22 Stroškovno računovodstvo (SRČ) obv. 2 48 36 12
96 192 7
D 11 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 60 2
M 25 LOGISTIČNI MENEDŽMENT (LOM)
izb. 2 126 90 - 216 628 20
P 44 Kvantitativne metode v logistiki (KML)
obv. 2 42 30 - 72 156 5
P 45 Oskrbne verige (OVE) obv. 2 42 30 - 72 156 5
P 46 Upravljanje zalog (UZA) obv. 2 42 30 - 72 156 5
D 24 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5
M 26 TRANSPORTNA LOGISTIKA (TLO) izb. 2 126 90 - 216 628 20
P 47 Transportni menedžment (TME) obv. 2 48 42 - 90 186 6
22
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 14 RAČUNOVODSTVO OSEB
JAVNEGA PRAVA (RJP)izb. 2 84 54 - 138 426 15
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava (RJP)
obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov (FPU)
obv. 2 42 18 - 60 144 5
D 14 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 15 RAČUNOVODSTVO ZA GOSPODARSTVO (RGO)
izb. 2 84 36 18 138 426 15
P 27 Insolvenčni postopki (INP) obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike (RSP)
obv. 2 42 - 18 60 144 5
D 15 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 16 POSLOVNI PROCESI (POP) izb. 1 42 36 - 78 222 8
P 29 Poslovni procesi (POP) obv. 1 42 36 - 78 162 6
D 16 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2
M 17 VARSTVO NARAVE IN DELA (VND) izb. 2 90 84 24 198 538 20
P 30 Ekologija (EKL) obv. 2 42 42 - 84 168 6
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu (EVD) obv. 2 48 42 24 114 210 8
D 17 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 18 PODJETNIŠTVO IN TRŽENJE (PTR) izb. 2 66 36 84 186 438 15
P 32 Podjetništvo (POD) obv. 2 24 - 84 108 156 5
P 8 Trženje (TRŽ) obv. 2 42 36 - 78 162 6
D 18 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 19 ANALIZA IN PSIHOLOGIJA DELA (APD)
izb. 2 72 72 42 186 450 15
P 33 Analiza poslovanja (ANP) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 34 Psihologija dela (PSD) obv. 2 30 36 24 90 150 5
D 19 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
M 20 STRANKE IN MEDNARODNO POSLOVANJE (SMP)
izb. 2 72 96 18 186 450 15
P 13 Mednarodno poslovanje (MEP) obv. 2 42 36 18 96 180 6
P 35 Delo s strankami (DES) obv. 2 30 60 - 90 150 5
D 20 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
23
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 21 BANČNIŠTVO (BAN) izb. 2 90 108 - 198 538 20
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije (UFT)
obv. 2 48 66 - 114 210 8
P 37 Temelji bančnega poslovanja (TBP) obv. 2 42 42 - 84 168 6
D 21 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 6
M 22 POSREDOVANJE NEPREMIČNIN (PNE)
izb. 2 108 90 198 574 20
P 38 Ekonomija in poslovanje pri posre-dovanju z nepremičninami (EPN)
obv. 2 36 30 - 66 138 5
P 39 Dokumenti urejanje prostora (DUP) obv. 2 36 30 - 66 138 5
P 40 Osnove nepremičninskega prava (ONP)
obv. 2 36 30 - 66 138 5
D 22 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5
M 23 UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN (UNE)
izb. 2 102 108 - 210 634 20
P 41 Tehnični predpisi in standardi (TPS) obv. 2 30 42 - 72 132 4
P 42 Pravna ureditev upravljanja (PUU) obv. 2 42 24 - 66 150 5
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin (EPU)
obv. 2 30 42 - 72 132 4
D 23 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 220 7
M 24 RAČUNOVODSTVO ZA UPRAVITELJE (RZU)
izb. 2 90 72 12 174 414 15
P 20 Temelji računovodstva (TRČ) obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 22 Stroškovno računovodstvo (SRČ) obv. 2 48 36 12 96 192 7
D 11 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 60 2
M 25 LOGISTIČNI MENEDŽMENT (LOM)
izb. 2 126 90 - 216 628 20
P 44 Kvantitativne metode v logistiki (KML)
obv. 2 42 30 - 72 156 5
P 45 Oskrbne verige (OVE) obv. 2 42 30 - 72 156 5
P 46 Upravljanje zalog (UZA) obv. 2 42 30 - 72 156 5
D 24 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5
24
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKM 26 TRANSPORTNA LOGISTIKA (TLO) izb. 2 126 90 - 216 628 20
P 47 Transportni menedžment (TME) obv. 2 48 42 - 90 186 6
P 48 Tarifni sistemi (TAS) obv. 2 36 18 54 126 4
P 49 Varnost v logističnih procesih (VLP) obv. 2 42 30 - 72 156 5
D 25 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 160 5
M 27 ZAVAROVALNIŠTVO (ZAV) izb. 1 42 36 - 78 222 8
P 50 Osnove zavarovalništva OZV) obv. 1 42 36 - 78 162 6
D 26 Praktično izobraževanje (PRI 1) obv. 1 60 2
M 28 ZAVAROVALNE PODLAGE 1 (ZAP 1) izb. 2 114 102 - 216 624 20
P 51 Pravo v zavarovalništvu (PRZ) obv. 2 42 54 - 96 180 6
P 52 Premoženjska zavarovanja (PZV) obv. 2 36 24 - 60 132 4
P 53 Osebna zavarovanja (OZV) obv. 2 36 24 - 60 132 4
D 27 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 180 6
M 29 ZAVAROVALNE PODLAGE 2 (ZAP 2) izb. 2 84 48 30 162 450 15
P 54 Zavarovalna ekonomika (ZEK) obv. 2 48 24 12 84 180 6
P 55 Osnove aktuarske matematike (OAM)
obv. 2 36 24 18 78 150 5
D 28 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4
M 30 TRŽENJE ZAVAROVANJ (TZV) izb. 2 78 48 24 150 416 15
P 8 Trženje (TRŽ) obv. 2 42 36 - 78 162 6
P 56 Tuji jezik za zavarovalno stroko (TJZ)
obv. 36 12 24 72 144 5
D 29 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4
M 31 NAČRTOVANJE V ZAVAROVALNICAH (NZV)
izb. 2 78 18 54 150 416 15
P 57 Projektno vodenje (PRV) obv. 2 42 18 18 78 162 6
P 58 Kontroling v zavarovalništvu (KZV) obv. 2 36 - 36 72 144 5
D 30 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 110 4
M 32 FINANČNI TRGI IN POSLOVANJE Z DENARJEM ( FPD)
izb. 2 108 24 54 186 502 16
P 59 Finančni trgi ( FTR) obv. 2 36 - 18 54 126 4
P 60 Bančništvo (BNČ) obv. 2 36 - 18 54 126 4
25
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
P/M
IME MODULA/PREDMETA Obv
ezno
/ iz
birn
o
Letn
ik
Kontaktne ure
Obr
. št
uden
ta
KTPR SV LV SKP 61 Denarno poslovanje (DPO) obv. 2 36 24 18 78 150 5
D 31 Praktično izobraževanje ( PRI 2) obv. 2 100 3
M 33 LOGISTIKA POŠTNEGA POSLOVANJA (LPP)
izb. 2 72 36 12 120 384 13
P 62 Tehnologija poštnih procesov (TPP) obv. 2 36 24 12 72 144 5
P 63 Organizacija poštne dejavnosti (OPD) obv. 2 36 12 - 48 120 4
D 32 Praktično izobraževanje ( PRI 2) obv. 2 120 4
M 34 POŠTNI PROMET ( PP ) izb. 2 72 54 12 138 282 13
P 64 Notranji poštni promet ( NPP ) obv. 2 36 18 - 54 126 4
P 65 Mednarodni poštni promet (MPP) obv. 2 36 36 12 84 156 5
D 33 Praktično izobraževanje (PRI 2) obv. 2 120 4
PROSTO IZBIRNI PREDMET (PIP) izb. 1 ali 2
5
D 34 DIPLOMSKO DELO obv. 2 5
26
2. KATALOGI ZNANJAOblikovani so katalogi znanja za sledeče predmete/druge sestavine:
Številka Ime predmeta/druge sestavineP 1 Poslovni tuji jezik 1
P 2 Poslovno komuniciranje
P 3 Informatika
P 4 Poslovna matematika s statistiko
P 5 Organizacija in menedžment podjetja
P 6 Ekonomija
P 7 Osnove poslovnih f inanc
P 8 Trženje
P 9 Prodaja
P 10 Nabava
P 11 Poslovno pravo
P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
P 13 Mednarodno poslovanje
P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni
P 15 Poslovni tuji jezik 2
P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
P 17 Poslovna logistika
P 18 Poslovanje v turizmu
P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov
P 20 Temelji računovodstva
P 21 Finančno računovodstvo
P 22 Stroškovno računovodstvo
P 23 Davki
P 24 Analiza bilance z revizijo
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava
P 26 Financiranje proračunskih uporabnikov
P 27 Insolvenčni postopki
P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike
P 29 Poslovni procesi
P 30 Ekologija
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu
P 32 Podjetništvo
P 33 Analiza poslovanja
P 34 Psihologija dela
27
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
Številka Ime predmeta/druge sestavineP 35 Delo s strankami
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije
P 37 Temelji bančnega poslovanja
P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredovanju z nepremičninami
P 39 Dokumenti urejanja prostora
P 40 Osnove nepremičninskega prava
P 41 Tehnični predpisi in standardi
P 42 Pravna ureditev upravljanja
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin
P 44 Kvantitativne metode v logistiki
P 45 Oskrbne verige
P 46 Upravljanje zalog
P 47 Transportni menedžment
P 48 Tarifni sistemi
P 49 Varnost v logističnih procesih
P 50 Osnove zavarovalništva
P 51 Pravo v zavarovalništvu
P 52 Premoženjska zavarovanja
P 53 Osebna zavarovanja
P 54 Zavarovalna ekonomika
P 55 Osnove aktuarske matematike
P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko
P 57 Projektno vodenje
P 58 Kontroling v zavarovalništvu
P 59 Finančni trgi
P 60 Bančništvo
P 61 Denarno poslovanje
P 62 Tehnologija poštnih procesov
P 63 Organizacije poštne dejavnosti
P 64 Notranji poštni promet
P 65 Mednarodni poštni promet
D 1 – D 33 Praktično izobraževanje (PRI 1 in PRI 2)
D 34 DIPLOMSKO DELO
Katalogi znanja so podani v prilogi.
28
3. ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETOV
ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 1 Poslovni tuji jezik 1 tujega jezika ustrezne smeri
P 2 Poslovno komuniciranje ekonomije, komunikologije, menedžmenta, slavistike, organizacije, psihologije, sociologije, pedagogike, socialne pedagogike, andragogike
P 3 Informatika računalništva, ekonomije – poslovna infor-matika, organizacije – informatika, elektrotehnike, matematike, f izike
P 4 Poslovna matematika s statistiko ekonomije, matematike
P 5 Organizacija in menedžment ekonomije, menedžmenta, organizacije, upravljanja
P 6 Ekonomija ekonomije, menedžmenta
P 7 Osnove poslovnih f inanc ekonomije
P 8 Trženje ekonomije
P 9 Prodaja ekonomije
P 10 Nabava ekonomije
P 11 Poslovno pravo prava
P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ekonomije, organizacije, kemijske tehnologije, živilske tehnologije
P 13 Mednarodno poslovanje ekonomije
P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni tujega jezika ustrezne smeri
P 15 Poslovni tuji jezik 2 tujega jezika ustrezne smeri
P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
ekonomije, organizacije, strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, logistike
P 17 Poslovna logistika logistike, ekonomije, organizacije, prometa, računalništva, informatike
P 18 Poslovanje v turizmu ekonomije, turizma
P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov ekonomije, turizma
P 20 Temelji računovodstva ekonomije
P 21 Finančno računovodstvo ekonomije
P 22 Stroškovno računovodstvo ekonomije
P 23 Davki ekonomije, prava
P 24 Analiza bilance z revizijo ekonomije
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava ekonomije
29
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 26 Financiranje proračunskih
uporabnikovekonomije
P 27 Insolvenčni postopki ekonomije
P 28 Računovodstvo za samostojne pod-jetnike
ekonomije
P 29 Poslovni procesi organizacije, ekonomije, menedžmenta
P 30 Ekologija ekonomije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, biologije
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu ekonomije, organizacije, varnostnega inženirstva, varstva pri delu
P 32 Podjetništvo ekonomije, organizacije, gospodarskega inženirstva, menedžmenta
P 33 Analiza poslovanja ekonomije, organizacije
P 34 Psihologija dela psihologije
P 35 Delo s strankami ekonomije, komunikologije, menedžmenta, upravljanja, organizacije, psihologije, soci-ologije, pedagogike, socialne pedagogike, andragogike
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije ekonomije
P 37 Temelji bančnega poslovanja ekonomije
P 38 Ekonomija in poslovanje pri posredo-vanju z nepremičninami
ekonomije
P 39 Dokumenti urejanja prostora gradbeništva, geodezije, arhitekture, prometa
P 40 Osnove nepremičninskega prava prava
P 41 Tehnični predpisi in standardi gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, lesarstva, gospodarskega inženirstva, organizacije
P 42 Pravna ureditev upravljanja prava
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin
ekonomije
P 44 Kvantitativne metode v logistiki matematike
P 45 Oskrbne verige ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije, menedžmenta
P 46 Upravljanje zalog ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije
P 47 Transportni menedžment ekonomije, logistike, organizacije, prometne tehnologije, menedžmenta
30
ŠT. IME PREDMETA ZNANJAP 48 Tarifni sistemi ekonomije, logistike, organizacije, prometne
tehnologije
P 49 Varnost v logističnih procesih družboslovne ali tehnične smeri
P 50 Osnove zavarovalništva ekonomije, prava
P 51 Pravo v zavarovalništvu prava
P 52 Premoženjska zavarovanja ekonomije, prava, gradbeništva, strojništva, agronomije, elektrotehnike, prometa
P 53 Osebna zavarovanja ekonomije, prava, medicine, agronomije, biologije
P 54 Zavarovalna ekonomika ekonomije, prava
P 55 Osnove aktuarske matematike ekonomije, matematike, f izike in znanja aktuarstva
P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko tujega jezika ustrezne smeri
P 57 Projektno vodenje ekonomije, organizacije, menedžmenta, strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medicine, f izike, matematike, agronomije
P 58 Kontroling v zavarovalništvu ekonomije
P 59 Finančni trgi ekonomije
P 60 Bančništvo ekonomije
P 61 Denarno poslovanje ekonomije
P 62 Tehnologija poštnih procesov ekonomije, tehnologije prometa, logistike
P 63 Organizacije poštne dejavnosti ekonomije, tehnologije prometa, organizacije
P 64 Notranji poštni promet ekonomije, tehnologije prometa
P 65 Mednarodni poštni promet ekonomije, tehnologije prometa
D 1 – D 33
Praktično izobraževanje(PRI 1 in PRI 2)
opredeljena za katerikoli predmet v programu
Opomba: mentor praktičnega izobraževanja in mentor diplomske naloge pri delodajalcu mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo katerekoli smeri.
31
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. AVTORJI PPROGRAMAIRENA AMIČ, prof. • MILENA BERGANT, vis. upr. del.• mag. IRIS FINK, spec. menedž., univ. dipl. ped.• DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.• mag. ANAMARIJA KEJŽAR, univ. dipl. soc. del.• mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.• mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.• mag. MAJDA KRALJ, univ. dipl. ekon.• BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.• mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org. • MIŠO PALANDAČIČ, univ.dipl.ing.• mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.• BOJANA SEVER, univ. dipl. org.• DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.• IDA SREBOTNIK, prof. ped.• MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.• MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.• mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. ekon.•
32
5. AVTORJI KATALOGOV
ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 1 Poslovni tuji jezik 1 DAMJANA MOŽIC, prof.
MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.
P 2 Poslovno komuniciranje BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IDA SREBOTNIK, prof. ped.dr. DARKO ŠTEVANČEC, univ. dipl. psih.
P 3 Informatika ROBERT MALAČIČ, univ. dipl. inž. rač.mag. JANJA RAZGORŠEK, univ. dipl. inž. rač.MARKO SIMSIČ, univ. dipl. inž. f iz..
P 4 Poslovna matematika s statistiko
mag. MAJDA BUKOVNIK, univ. dipl. ekon.MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.ŠTAFAN VUČAK, univ. dipl. ekon.
P 5 Organizacija in menedžment
JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.mag MAJDA BUKOVNIK, univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ.dipl.ekon.
P 6 Ekonomija mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon. MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.
P 7 Osnove poslovnih f inanc MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 8 Trženje mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. MAJDA KRALJ, univ. dipl. ekon.
P 9 Prodaja mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.
P 10 Nabava mag. BENO KLEMENČIČ, univ. dipl. ekon.mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.
P 11 Poslovno pravo DANIEL KATALINIČ, univ. dipl. prav.ANDREJA SIMSIČ, univ. dipl. prav.
P 12 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
JANEZ BAUER univ. dipl. ekon. mag. NEVA MALEK, univ. dipl. inž. kem.teh. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.
33
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 13 Mednarodno
poslovanjeBREDA BUKOVEC, univ. dipl. ekon. mag. ALOJZ REŽONJA, univ. dipl. ekon.ALOJZ ŠADL, univ. dipl. ekon.
P 14 Poslovni tuji jezik 1 na višji ravni
MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.
P 15 Poslovni tuji jezik 2 MILENA ŠTROVS GAGIČ, prof.ERNA VÖRÖŠ, prof.
P 16 Oblikovanje proizvodov in tehnoloških procesov
mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.
P 17 Poslovna logistika mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.
P 18 Poslovanje v turizmu mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.
P 19 Oblikovanje turističnih proizvodov
mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.
P 20 Temelji računovodstva MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 21 Finančno računovodstvo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 22 Stroškovno računovodstvo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 23 Davki MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
34
ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 24 Analiza bilanc z revizijo MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.
JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 25 Računovodstvo oseb javnega prava
MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 26 Financiranje proračunskih porabnikov
MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 27 Insolvenčni postopki MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 28 Računovodstvo za samostojne podjetnike
MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.MIRA KOTNIK, ekon. IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.
P 29 Poslovni procesi mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.
P 30 Ekologija mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.
P 31 Ergonomija in varstvo pri delu
mag. ANTON NOVAK, spec. mendž., univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ dipl. ekon.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.
P 32 Podjetništvo mag. FRANCI VIDIC, univ dipl. geol.mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.
35
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
ŠT. IME PREDMETA AVTORJIP 33 Analiza poslovanja JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.
mag. IRIS FINK, univ. dipl. ped. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon. SAMO KRAMER univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.
P 34 Psihologija dela JANEZ BAUER, univ. dipl. ekon.mag. IRIS FINK, spec. menedž., univ. dipl. ped. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org.mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon. SAMO KRAMER univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekon.
P 35 Delo s strankami mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. geol.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.
P 36 Uvod v f inančne trge in institucije
dr. MIRO KONČINA, univ. dipl. ekon.VLASTA TUREL, univ. dipl. ekon.
P 37 Temelji bančnega poslo-vanja
VLASTA TUREL, univ. dipl. ekon.STANKA NATERER, univ. dipl. ekon.
P 38 Ekonomija in poslo-vanje pri posredovanju z nepremičninami
mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. dr. ANDREJA CIRMAN, univ. dipl. ekon.BARBARA KRAJNC, univ.dipl. soc.
P 39 Dokumenti urejanja prostora
mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. JOŽE DEKLEVA, univ. dipl. arh.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.
P 40 Osnove nepremičninskega prava
mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. dr. RENATO VRENČUR, univ dipl. prav.mag. MARINKA ŠLIBAR VENDE, univ dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ.dipl. soc.
36
ŠT. IME PREDMETA AVTORJI
P 41 Tehnični predpisi in standardi
mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon. FRANC HROVAT, dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc. IVICA ŠINKOVEC, univ dipl. org.
P 42 Pravna ureditev uprav-ljanja
mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon.dr. RENATO VRENČUR, univ dipl. prav. FRANC HROVAT, dipl. prav.ALEKSANDER SKUBIC, univ. dipl. prav.BARBARA KRAJNC, univ dipl. soc.
P 43 Ekonomija in poslovanje upravitelja nepremičnin
dr. ANDREJA CIRMAN, univ. dipl. ekon.mag. ANTON KOŽAR, univ. dipl. ekon.FRANC HROVAT, dipl. prav. BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IVICA ŠINKOVEC, univ. dipl. org.
P 44 Kvantitativne metode v logistiki
MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. Robert Vodopivec, univ. dipl. ekon.
P 45 Oskrbne verige MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.
P 46 Upravljanje zalog MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.
P 47 Transportni menedžment
MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.
P 48 Tarifni sistemi Mirjana Frankovič, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.Dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.
P 49 Varnost v logističnih sistemih
MIRJANA FRANKOVIČ, spec. posl. inf.mag. MARINO MEDEOT, univ. dipl. inž. prom.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.dr. ROBERT VODOPIVEC, univ. dipl. ekon.
P 50 Osnove zavarovalništva TOMAŽ KAČAR, univ. dipl. ekon.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.
37
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
ŠT. IME PREDMETA AVTORJI
P 51 Pravo v zavarovalništvu ANDREJA SIMSIČ, univ. dipl. prav.MILAN VIRŠEK, univ. dipl. prav.
P 52 Premoženjska zavaro-vanja
MILENA BERGANT, vis. upr. del.LEONIDA FRIC, dipl. ekon.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.
P 53 Osebna zavarovanja MILENA BERGANT, vis. upr. del.SLAVICA GLAVAŠ, univ. dipl. inž. agr.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped..
P 54 Zavarovalna ekonomika TOMAŽ KAČAR, univ. dipl. ekon.
P 55 Osnove aktuarske matematike
mag. PRIMOŽ MOČIVNIK, univ. dipl. inž. mat.
P 56 Tuj jezik za zavarovalno stroko
HELENA KRAŠOVEC, prof. angl. in nem.DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.
P 57 Projektno vodenje DRAGANA PRIJANOVIČ, univ. dipl. ekon.
P 58 Kontroling v zavarovalništvu
DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.
P 59 Finančni trgi KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.mag. IGOR ŽVOKELJ, univ.dipl. ekon.
P 60 Bančništvo KARMEN LEBE, univ.dipl. ekon.mag. IGOR ŽVOKELJ, univ. dipl. ekon.
P 61 Denarno poslovanje KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ.dipl.ped.
P 62 Tehnologija poštnih procesov
IDA SREBOTNIK, prof.ped.mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prom.JANJA ŠPARL, univ. dipl. teh. prom.
P 63 Organizacija poštne dejavnosti
IDA SREBOTNIK, prof. ped.mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl.teh. prom.JANJA ŠPARL, univ. dipl. teh. prom.
P 64 Notranji poštni promet mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prometa ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.SABINA PODKRIŽNIK, univ.dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ.dipl.ped.
38
ŠT. IME PREDMETA AVTORJI
P 65 Mednarodni poštni promet
mag. SIMON ČEBELA, univ. dipl. teh. prometa ROBERT KOLER, univ. dipl. ekon.KARMEN LEBE, univ. dipl. ekon.SABINA PODKRIŽNIK, univ.dipl. ekon.KATARINA POTOČNIK, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.URŠKA ŠKERBIC, univ. dipl. ped.
D 1 –D 33
Praktično izobraževanje(PRI 1 in PRI 2)
MILENA DULAR, univ. dipl. ekon.JOŽE FLEGAR, univ. dipl. ekon.DARJA HABJANIČ, univ. dipl. ekon.mag. GABRIJELA KOTNIK, univ. dipl. ekonMIRA KOTNIK, ekon. BARBARA KRAJNC, univ. dipl. soc.IVANKA LINASI, univ. dipl. ekon. mag. ANTON MIHELIČ, univ. dipl. org TEA PANZA – FRECE, univ. dipl. ekon.mag. LIDIJA ROBNIK, univ. dipl. ekon.mag. BOJAN SEŠEL, univ. dipl. ekon. DUNJA SIMSIČ, univ. dipl. ped.MARJA SLAVIČ, univ. dipl. ekon.IDA SREBOTNIK, prof. ped.MARIJA STANIČ, univ. dipl. org.ALOJZ ŠADL, univ. dipl. ekon. MARIKA ŠADL, univ. dipl. ekon.mag. FRANCI VIDIC, univ. dipl. geol.Stanko Naterer, uni.dipl,org. Mag. ANTON VORINA, univ. dipl. ekon.
39
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
40
KATALOGI ZNANJ
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 1
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
si razvija sposobnost samostojnega komuniciranja s poslovnimi partnerji • tako v splošnih kot poslovnih okoliščinah,je sposoben poiskati in razumeti strokovne informacije v tujem jeziku,• se usposobi za spremljanje novosti v stroki v tujem jeziku.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent se v tujem jeziku usposobi za:
osnovno sporočanje preko telefona, elektronske pošte, pisem..,• predstavljanje proizvodov, storitev, poslovnih rezultatov, projektov..,• pisanje sporočil: vabil, zapisnikov, obvestil, poslovnih pisem, poročil, • ponudb, pritožb…,reševanje pritožb,• svetovanje strankam v tujem jeziku,• pogajanja s poslovnimi partnerji,• vodenje poslovnih sestankov,• sodelovanje v tujih strokovnih timih,• etično ravnanje s strankami,• ravnanje v skladu s poklicnim in etičnim kodeksom ter poslovnim bontonom.•
41
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Spoz
na o
rgan
izira
nost
podj
etja
in n
jegov
o de
javn
ost,
anal
izi-
• ra
delo
razli
čnih
odd
elkov
ali s
ekto
rjev i
n nj
ihov
e pris
tojn
o-st
i. Zn
a sam
osto
jno
pred
stav
iti d
ejavn
osti
v okv
iru sv
ojih
pr
istoj
nost
i, pre
dsta
viti r
azlič
ne p
rofil
e pok
licev
.Sp
ozna
osn
ovna
pra
vila z
a obl
ikova
nje i
n pi
sanj
e pos
lovn
ih
• do
piso
v, na
uči s
e obl
ikova
ti po
vpra
ševa
nje p
o izd
elku
ali
stor
itvi in
pon
udbo
ter o
dgov
oriti
nan
ju, s
poso
ben
je na
pisa
-ti
rekla
mac
ijo in
se n
anjo
odz
vati.
Sp
ozna
obl
ike u
speš
ne p
reds
tavit
ve in
pro
mov
iranj
a •
izdelk
ov.
Spoz
na n
ačin
e pog
ajan
j, na
uči s
e zas
topa
ti sv
oja s
tališ
ča.
• Pr
idob
i si z
nanj
e o u
speš
nem
org
anizi
ranj
u se
stan
kov.
Spoz
na n
ačin
e den
arne
ga p
oslo
vanj
a, p
ridob
i si o
snov
no
• zn
anje
o da
vkih
, zav
arov
anju
, nep
rem
ičnin
ah, g
aran
ciji in
po
rošt
vu.
Pred
stav
i svo
je po
djet
je, ra
zličn
e odd
elke i
n se
ktor
je in
njih
ove d
ejavn
osti.
• Sp
rejm
e pos
lovn
e par
tner
je.•
Kom
unici
ra ta
ko o
sebn
o ko
t tud
i po
telef
onu
v tuj
em je
ziku.
• La
hko
reze
rvira
sobo
v ho
telu
zase
ali z
a kog
a dru
gega
, pok
liče r
esta
vrac
ijo in
se d
ogov
ori
• za
obr
ok za
pos
lovn
e par
tner
je.Sl
ovni
čno
prav
ilno
in s
prim
erni
m iz
razo
slovje
m n
apiše
pro
šnjo
, živl
jenjep
is, re
klam
acijo
, •
povp
raše
vanj
e, po
godb
o in
dru
ge st
roko
vne d
opise
.Pr
edst
avi s
e na p
oslo
vnem
inte
rvju
ju.
• Pr
omov
ira sv
oje d
ejavn
osti.
• Pr
ipra
vi vs
e pot
rebn
o gr
adivo
za p
oslo
vni s
esta
nek i
n za
stop
a svo
ja st
ališč
a.•
Uspe
šno
rešu
je pr
oblem
e, s k
ater
imi s
e vsa
kodn
evno
sreč
uje.
• Br
ez te
žav u
pora
blja
prid
oblje
n st
roko
vni b
esed
ni za
klad,
tako
v po
govo
ru ko
t pisn
o.•
Izdela
zelo
splo
šno
pogo
dbo.
•
Sam
osto
jno
orga
nizir
a in
real
izira
pos
lovn
o-dr
užab
ne st
ike s
tujim
i par
tner
ji v o
kviru
svoj
ih
• pr
istoj
nost
i.Po
imen
uje o
snov
no p
isarn
iško
opre
mo
in o
piše
svoj
e delo
vno
okol
je.•
Prip
ravi
dnev
ni re
d, ki
ga u
skla
di s
svoj
imi n
adre
jenim
i oz.
sklic
atelj
em se
stan
ka, p
iše in
•
ureja
zapi
snike
in o
sklep
ih o
bves
ti ud
eleže
nce s
esta
nka i
n os
tale
zain
tere
siran
e.Ak
tivno
razp
ravlj
a o b
ilanc
i, dav
kih, r
evizi
ji ali d
rugih
stro
kovn
ih p
odro
čjih.
• Up
orab
lja u
stre
zne p
riroč
nike
, slo
varje
in d
rugo
stro
kovn
o lit
erat
uro.
Pre
bira
revij
e in
• ča
sopi
se v
tujem
jezik
u, iš
če in
form
acije
na s
veto
vnem
med
mre
žju.
Uspe
šno
in b
rez t
ežav
upo
rabl
ja vs
e inf
orm
acijs
ke te
hnol
ogije
.•
Aplic
ira sv
oja z
nanj
a v vs
akod
nevn
ih si
tuac
ijah,
ko se
sooč
a s p
robl
emi in
jih re
šuje.
• An
alizi
ra ra
zličn
e jez
ikovn
e stru
ktur
e, os
redo
toči
se n
a pos
ebno
sti, k
i so
še p
oseb
ej tip
ične
• za
stro
kovn
i jezik
, dem
onst
rira p
ozna
vanj
e teh
stru
ktur
tako
v go
vorn
i pre
dsta
vitvi
kot t
udi
v pos
lovn
em d
opiso
vanj
u.
4. OPERATIVNI CILJI
42
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj in 42 ur vaj.Število ur samostojnega dela: 72 ur (36 ur študij literature, 36 ur priprava prezentacij: poslovnih dopisov, telefonskih pogovorov, pogodb ipd.).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
43
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
POSLOVNO KOMUNICIRANJE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna komunikacijo kot pomemben dejavnik v medčloveških odnosih,• usvoji osnovne spretnosti in tehnike uspešne besedne in nebesedne komu-• nikacije in poslovnega obnašanja,je vešč pisnega komuniciranja in uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij,• okrepi samozavest, samopodobo in posredno poveča ustvarjalnost in razvoj • komunikacijskih veščin, samokritičnost in odnos do pomembnih drugih,spozna nekatere tehnike in metode za učinkovito komuniciranje v poslov-• nem svetu pozna pomen etičnosti in odličnosti v poslovnem in osebnem komuniciranju.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
razume, izbira in vrednoti različne načine učinkovite komunikacije, • uporablja učinkovite tehnike prezentacije in javnega nastopanja,• je sposoben argumentiranja, reševanja problemov in konfliktnih situacij,• pozna in uporablja učinkovite tehnike pisnega in ustnega komuniciranja s • sodelavci in poslovnimi partnerji oz. uporabniki storitev,dogradi samopodobo in prepozna svoj način zaznavanja sveta in okolja,• ima svoj vrednostni sitem in stališča ter prepoznava omejujoča prepričanja • in druge motnje ter ovire pri komuniciranju,je vešč v dajanju in sprejemanju povratnih informacij, zavedajoč se pomena • empatije, kompatije, simpatije in upoštevanja drugih,razume in uporablja orodja in tehnike za vzpodbujanje sodelovanja in raz-• vijanje ustvarjalnega dogajanja v posamezniku, skupini in organizaciji,ozavesti bistvene kompetence za dobro vodenje in sodelovanje.•
44
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Spoz
na in
razu
me p
omen
in d
inam
iko ko
mun
icira
nja.
• Ra
zum
e kom
unika
cijo
kot m
edos
ebni
pro
ces z
a zad
ovol
jevan
je in
tere
sov,
druž
enje,
•
prem
ošča
nje r
azlik
, obl
ikova
nje s
tališ
č in
pozit
iven
odno
s do
pom
embn
ih d
rugih
.Ra
zum
e in
zna p
reso
diti
spec
ifičn
ost o
sebn
ega m
odela
kom
unici
ranj
a.•
Razu
me p
omen
razli
čnos
ti ko
mun
ikacij
e gled
e na t
ipe o
sebn
osti,
zazn
avan
ja ip
d..
• Pr
idob
i veš
čine s
preje
man
ja in
pos
redo
vanj
a vrn
itven
ih sp
oroč
il.•
Zave
da se
pom
ena p
oslu
šanj
a, a
rgum
entir
anja
.•
Prep
ozna
va ra
zličn
e mod
ele ko
mun
ikacij
skeg
a pro
cesa
in m
odela
•
kom
unici
ranj
a.O
vred
noti
pom
en p
ovra
tneg
a spo
ročil
a.•
Ugot
avlja
mot
nje i
n ov
ire v
kom
unika
ciji, j
ih p
repo
znav
a, p
repr
ečuj
e •
in o
dpra
vlja.
Upoš
teva
nač
ine k
omun
ikacij
e z ra
zličn
imi t
ipi u
pora
bniko
v.•
Prep
ozna
va ra
zličn
e za
znav
ne si
stem
e in j
im pr
ilaga
ja na
čine k
omun
icira
nja.
•
Sezn
ani s
e s p
oseb
nost
mi b
esed
ne in
neb
esed
ne ko
mun
ikacij
e. •
Razli
kuje
razli
čne p
omen
e gov
orice
teles
a in
nebe
sedn
ega k
omun
icira
nja.
• Za
veda
se n
apak
v be
sedn
em ko
mun
icira
nju
in jih
zna p
repo
znat
i pri
sebi
in p
ri •
drug
ih.
Prep
ozna
va po
men
ske r
azlič
ice s
poro
čila i
n jim
prila
gaja
način
komu
nikac
ije.
• Pr
epoz
nava
svoj
o go
voric
o te
lesa i
n zn
a raz
brat
i pom
en n
ebes
edne
ga
• sp
oroč
anja
.Izb
ere
prim
erne
kana
le (m
edije
) kom
unici
ranj
a in
ga p
rilag
odi s
ituac
iji•
Sezn
ani s
e s p
ravil
i in p
omen
om p
oslo
vneg
a pisn
ega k
omun
icira
nja.
• Sp
ozna
naj
nove
jše n
ačin
e pisn
e kom
unika
cije ,
stile
pos
lovn
ega s
poro
čanj
a, vs
ebin
-•
sko,
jezik
ovno
in o
bliko
vno
plat
pisn
ega s
poro
čanj
a.Se
znan
i se s
sodo
bnim
i pos
redn
iki v
poslo
vni k
omun
ikacij
i. •
Upor
abi r
azlič
ne zv
rsti
jezika
in st
ila v
poslo
vni k
omun
ikacij
i in jih
•
napi
še .
(pos
lovn
o pi
smo,
pro
šnjo
, rek
lam
acijo
, por
očilo
, vab
ilo,
poslo
vno
info
rmac
ijo).
Anal
izira
in p
rimer
ja po
sred
ne in
nep
osre
dne n
ačin
e kom
unici
ranj
a.•
Loču
je m
ed p
redn
ostm
i in sl
abos
tmi e
lektro
nske
ga n
ačin
a spo
roča
nja.
•
Spoz
na ko
mun
ikacij
o ko
t sre
dstv
o uč
enja
, in
javn
ega n
asto
panj
a.•
Sezn
ani s
e z el
emen
ti za
prip
ravo
dob
re p
reds
tavit
ve in
javn
ega n
asto
panj
a.•
Zna p
rilag
oditi
info
rmira
nje,
posr
edov
anje
info
rmac
ij raz
lični
m ti
pom
ude
ležen
cev.
• Zn
a upo
štev
ati in
izbr
ati p
rimer
no A
V sr
edst
vo te
r obl
ike za
učin
kovit
o pr
edst
avi-
• te
v.
Prip
ravi
učin
kovit
o pr
edst
avite
v in
upoš
teva
prip
oroč
ila za
dob
ro
• pr
edst
avite
v.Sp
rejem
a in
posr
eduj
e pov
ratn
e inf
orm
acije
.•
Zna p
rem
agat
i tre
mo
in st
rah
pred
javn
im n
asto
panj
em.
• Up
ošte
va sk
upin
sko
delo
in zn
a ovr
edno
titi p
rispe
vek p
osam
ezni
ka.
•
Sezn
ani s
e z vr
stam
i in p
oseb
nost
mi in
tern
ega i
n ek
ster
nega
pos
lovn
ega k
omun
i-•
ciran
ja.
Spoz
na n
ekat
ere m
etod
e in
vešč
ine k
omun
icira
nja s
pos
lovn
imi p
artn
erji (
reše
vanj
e •
prob
lemov
, kon
flikt
ov, t
ehni
ke a
rgum
entir
anja
…).
Sezn
ani s
e z n
ekat
erim
i sm
erm
i in n
ačin
i kom
unici
ranj
a v p
oslo
vnem
oko
lju.
• Sp
ozna
pre
dnos
ti sk
upin
skeg
a reš
evan
ja pr
oblem
ov in
pre
pozn
a spo
sobn
osti
• so
delo
vanj
a in
odlo
čanj
a pri
sebi
in d
rugih
.
Upor
ablja
vešč
ine in
teh
nike
argu
men
tiran
ja in
poslo
vneg
a kom
unici
ranja
.•
Na pr
imer
ih pr
epoz
nava
, ana
lizira
in re
šuje
konf
liktn
e situ
acije
in pr
oblem
e.•
Prip
ravi
in vo
di p
oslo
vne p
ogov
ore,
sest
anke
, pos
tavlj
a vpr
ašan
ja in
•
išče o
dgov
ore.
Je sp
osob
en p
repo
znav
ati s
voje
napa
ke in
nap
ake s
odela
vcev
. •
Obl
ikuje
oseb
ne ci
lje in
cilje
skup
ine.
• O
cenj
uje k
ultu
ro p
oslo
vneg
a odn
osa i
n so
delo
vanj
a.•
4. OPERATIVNI CILJI
45
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj in 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (36 ur študij literature, 36 ur priprava prezentacij).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit- oz. prezentacija
46
1. IME PREDMETA:
INFORMATIKA
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uspešno in učinkovito uporabo računalniških orodij pri svojem delu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent razume in je sposoben učinkovito opravljati delo z uporabo informacijsko- komunikacijskih tehnologij (IKT) v pisarniškem okolju, kar pomeni, da zna:
oblikovati dopise, pogodbe, poročila in drugo dokumentacijo z uporabo • urejevalnika besedil,preračunavati, razvrščati in predstavljati podatke z uporabo elektronske preglednice,• učinkovito predstaviti različne vrste informacij z uporabo predstavitvenih • programov, slik in AV posnetkov,uporabljati aplikacije, ki temeljijo na zbirkah podatkov,• varno shranjevati in upravljati datoteke,• uporabljati različne možnosti za elektronsko komunikacijo, kot so elektron-• ska pošta, forum, klepet (chat), internetna telefonija, videokonferenca,…učinkovito iskati in kritično uporabljati informacije na Internetu,• uporabljati elektronske sisteme za učenje na daljavo in samostojno učenje, • elektronsko bančno poslovanje, elektronsko prodajo, storitve e-uprave,…izdelati enostavno predstavitveno spletno stran,• pozna potencialne nevarnosti, ki nastanejo pri uporabi omrežij in izmenjavi • podatkov ter se nauči obvladovati tveganja povezana s tem,pozna koncept, namen in sestavo tipičnih informacijskih sistemov v podje-• tjih do te mere, da je sposoben samostojno in/ali v povezavi s podpornim osebjem učinkovito in ekonomično reševati probleme pri zasnovi, imple-mentaciji in uporabi poslovnih rešitev v pisarniškem poslovanju.
47
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Pozn
a osn
ovne
poj
me i
nfor
mac
ijske
tehn
olog
ije.
• Po
zna v
rste
om
režij
in n
ačin
e pov
ezov
anja
znot
raj in
zuna
j info
rmac
ijske
ga
• sis
tem
a v p
odjet
ju.
Razu
me p
omen
osn
ovni
h ele
men
tov s
trojn
e rač
unal
nišk
e opr
eme.
• Ra
zum
e nam
en o
pera
cijsk
ih si
stem
ov (O
S) in
poz
na n
ajbo
lj pog
osto
•
upor
ablja
ne vr
ste O
S.Po
zna t
ipičn
e prim
ere a
plika
tivne
pro
gram
ske o
prem
e, nj
ihov
nam
en in
•
funk
cijo
in jih
razlo
či od
OS.
Štud
ent:
• An
alizi
ra p
otre
be p
o up
orab
i IKT
v pi
sarn
iškem
oko
lju in
na p
odla
gi te
ana
lize
• izb
ere u
stre
zne v
rste
stro
jne i
n pr
ogra
msk
e opr
eme.
Sezn
ani s
e z u
pora
bo ra
čuna
lnika
v pi
sarn
i.•
Pozn
a met
ode z
a var
no sh
ranj
evan
je in
učin
kovit
o up
ravlj
anje
dato
tek.
• Po
zna u
pora
bo u
rejev
alni
ka b
esed
il za i
zdela
vo in
ure
janj
e pisa
rnišk
e do-
• ku
men
tacij
e (do
pisi,
pog
odbe
, por
očila
, rek
lam
na sp
oroč
ila, o
krož
nice
).Po
zna m
ožno
sti z
a pre
raču
nava
nje,
razv
ršča
nje i
n pr
edst
avite
v pod
atko
v z
• up
orab
o ele
ktro
nske
pre
gled
nice
.Po
zna n
ačin
e za u
činko
vito
pred
stav
itev r
azlič
nih
vrst
info
rmac
ij z u
pora
-•
bo p
reds
tavit
veni
h pr
ogra
mov
, slik
in A
V po
snet
kov.
Razu
me o
snov
ne p
ojm
e v zv
ezi z
rela
cijsk
imi z
birk
ami p
odat
kov i
n se
•
spoz
na z
upor
abo
aplik
acij,
ki te
melj
ijo n
a zbi
rkah
pod
atko
v.Po
zna s
ploš
ne ko
ncep
te p
ri up
orab
i tov
rstn
ih a
plika
cij.
•
Shra
njuj
e dat
otek
e na r
azlič
ne m
edije
.•
Upra
vlja z
dat
otek
ami n
a nač
in, k
i mu
omog
oča u
činko
vito
iskan
je te
r •
redu
ndan
co.
Učin
kovit
o up
orab
lja u
rejev
alni
k bes
edil z
a izd
elavo
in u
reja
nje p
isarn
iške d
o-•
kum
enta
cije (
dopi
si, p
ogod
be, p
oroč
ila, r
ekla
mna
spor
očila
, okr
ožni
ce, …
).Uč
inko
vito
upor
ablja
elek
trons
ke p
regl
edni
ce za
pre
raču
nava
nje,
razv
ršča
nje
• in
pre
dsta
vitev
pod
atko
v.Pr
edst
avi r
azlič
ne ti
pe in
form
acij z
upo
rabo
pre
dsta
vitve
nih
prog
ram
ov, s
lik
• in
AV
posn
etko
v.Up
orab
lja ti
pičn
e prim
ere p
oslo
vnih
apl
ikacij
, ki t
emelj
ijo n
a rela
cijsk
ih
• zb
irkah
pod
atko
v, ko
t so:
apl
ikacij
e za v
oden
je po
slova
nja,
za vo
denj
e rač
u-no
vods
tva u
prav
ljanj
e s st
rank
ami –
CRM
, pro
daja
izdelk
ov in
stor
itev.
Spoz
na el
ektro
nsko
kom
unici
ranj
e.•
Pozn
a in
upor
ablja
razli
čna n
ačin
e za e
lektro
nsko
kom
unici
ranj
e:•
elekt
rons
ka p
ošta
,•
foru
m,
• kl
epet
,•
IP te
lefon
ija•
video
konf
eren
ca,
• hi
tra sp
oroč
ila (i
nsta
nt m
essa
ging,
ICQ
,…)
•
Učin
kovit
o, va
rno
in v
skla
du z
dobr
o pr
akso
znač
ilno
za p
osam
ezno
vrst
o •
kom
unika
cije u
pora
blja
elekt
rons
ko p
ošto
, for
um, k
lepet
, IP
telef
onijo
, vid
eo-
konf
eren
co, h
itra s
poro
čila i
n dr
uge n
ačin
e za e
lektro
nsko
spor
azum
evan
je.
4. OPERATIVNI CILJI
48
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Uspo
sobi
se za
iska
nje i
nfor
mac
ij in
upor
abo
stor
itev n
a Int
erne
tu.
• Po
zna u
činko
vite m
etod
e za i
skan
je in
form
acij n
a Int
erne
tu.
• Se
sezn
ani z
upo
rabo
splet
nih
stor
itev k
ot so
:•
učen
je na
dal
javo
•
elekt
rons
ko b
ančn
o po
slova
nje,
• ele
ktro
nska
pro
daja
,•
stor
itve e
-upr
ave.
• se
sezn
ani z
izde
lavo
splet
nih
stra
ni•
upor
abo
siste
mov
za u
prav
ljanj
e z vs
ebin
o (C
MS)
.•
Učin
kovit
o išč
e inf
orm
acije
na I
nter
netu
.•
V sk
ladu
z na
men
om u
pora
blja
splet
ne st
oritv
e.•
Se vk
ljuči
v uče
nje n
a dal
javo
.•
Obv
lada
elek
trons
ko b
ančn
o po
slova
nje,
elekt
rons
ko p
roda
jo in
stor
itve
• e-
upra
ve.
Sam
osto
jno
izdela
enos
tavn
o pr
edst
avitv
eno
splet
no st
ran;
dod
aja i
n ur
eja
• vs
ebin
e v si
stem
u za
upr
avlja
nje z
vseb
inam
i (Co
nten
t man
agem
ent s
yste
m,
CMS)
.
Sezn
ani s
e z va
rova
njem
pod
atko
v in
stro
jne o
prem
e.•
Pozn
a pom
en in
vred
nost
poda
tkov
v in
form
acijs
kih si
stem
ih v
prim
erja
vi s
• st
rojn
o in
pro
gram
sko
opre
mo.
Pozn
a tip
ične n
evar
nost
i ki o
grož
ajo
IS:
• st
rojn
o op
rem
o,•
prog
ram
sko
opre
mo,
• da
tote
ke.
• Po
zna n
ekat
ere m
etod
e in
ukre
pe za
zman
jšanj
e ogr
ožen
osti
IS.
•
Z up
orab
o m
etod
, stro
jne i
n pr
ogra
msk
e opr
eme z
na zn
ižati
tveg
anje
za iz
gu-
• bo
pod
atko
v na s
preje
mljiv
o m
ero
gled
e na v
redn
ost i
n po
trebo
po
časo
vni
dost
opno
sti p
odat
kov.
Sezn
ani s
e z in
form
acijs
ki sis
tem
i (IS
).•
Sezn
ani s
e z n
ačin
i za e
lektro
nsko
upr
avlja
nje i
nfor
mac
ij v ra
zličn
ih ti
pih
• IS
.Po
zna n
amen
, tip
ične k
once
pte i
n se
stav
o IS
v po
djet
jih.
• Se
sezn
ani s
tipi
čnim
i apl
ikacij
ami, k
i se u
pora
blja
jo v
IS in
pro
blem
i, ki ji
h •
s tem
rešu
jemo.
Sezn
ani s
e z n
ačrt
ovan
jem in
impl
emen
tacij
o re
šitev
pos
lovn
ih p
robl
emov
•
z upo
rabo
IS.
Pozn
a kon
cept
, nam
en in
sest
avo
tipičn
ih in
form
acijs
kih si
stem
ov v
• po
djet
jih.
Sam
osto
jno
in/a
li v p
ovez
avi s
pod
porn
im o
sebj
em u
činko
vito
in ek
onom
ično
• re
šuje
prob
leme p
ri za
snov
i, im
plem
enta
ciji in
upo
rabi
pos
lovn
ih re
šitev
v pi
sarn
iškem
pos
lova
nju.
49
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 ur (24 ur predavanj, 48 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 48 ur (12 ur študij literature in 36 ur dela na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
50
1. IME PREDMETA:
POSLOVNA MATEMATIKA S STATISTIKO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:
z enostavnimi statističnimi metodami analizirati družbenoekonomske • pojave,v konkretnih situacijah uporabiti sklepni račun, obrestno obrestni račun in • izdelati enostavne kalkulacije.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zbira poslovne informacije,• ugotavlja značilnosti pojavov,• analizira pridobljene informacije glede na priložnosti in v skladu z razpolo-• žljivimi sredstvi in razpoložljivim časom,redno dopolnjuje poslovno-informacijski sistem (po področjih, v skladu s • postopki),pozna metode in cilje spremljanja trga in konkurence,• uporablja statistične metode v tržnih raziskavah,• ugotavlja nove trende in spremlja razvoj stroke,• zbira podatke o družbenoekonomskih pojavih, jih obdela in analizira z eno-• stavnimi statističnimi metodami.
51
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
PO
SLO
VN
A M
AT
EMA
TIK
A
Obv
lada
mat
emat
ični z
apis
in gr
afičn
i prik
az p
rem
ega o
z. ob
ratn
ega
• so
razm
erja
, sor
azm
erne
rela
cije m
ed d
vem
a spr
emen
ljivka
ma.
Mat
emat
ično
zapi
še p
rem
o in
obr
atno
sora
zmer
je in
izra
čuna
pra
ktičn
e •
prim
ere.
Usvo
ji osn
ovne
poj
me i
n ra
čuns
ke te
hnike
za re
ševa
nje e
nost
avne
ga in
se-
• st
avlje
nega
sklep
nega
raču
na z
razli
čnim
i met
odam
i: skl
epan
je na
enot
o,
sora
zmer
ja, s
klep
na sh
ema,
linea
rna e
načb
e.
Upor
abi s
klep
ni ra
čun
v kon
kret
nem
prim
eru.
•
Spoz
na o
snov
ne p
ojm
e za t
vorb
o ve
rige,
upor
abo
teča
jnice
in tu
je m
ersk
e •
siste
me.
Obr
ačun
ava s
trošk
e pri
naku
pu/p
roda
ji ozir
oma u
vozu
/izvo
zu, j
ih a
naliz
ira in
•
prip
ravij
o us
trezn
o ra
zlago
.
Spoz
na te
oret
ične o
snov
e in
razli
čne "
ključ
e" za
deli
tev d
eliln
e mas
e •
med
upr
aviče
nce:
delit
ev n
a ena
ke d
ele, d
elitv
eno
razm
erje
(pre
mo
in
obra
tno)
,deli
tev z
ulo
mki,
deli
tev z
razli
kam
i.
Upor
ablja
razli
čne d
eliln
e krit
erije
– klj
uče v
nal
ogah
enos
tavn
ega i
n se
stav
lje-
• ne
ga ra
zdeli
lneg
a rač
una.
Spoz
na o
snov
ne p
ojm
e: ce
lota
,dele
ž, pr
ocen
tna (
prom
ilna)
mer
a, p
ove-
• ča
na o
z. po
man
jšana
celo
ta in
njih
ove m
edse
bojn
e rela
cije.
Upor
abi p
roce
ntni
raču
n pr
i reš
evan
ju ko
nkre
tnih
nal
og in
ana
lizi p
odat
kov
• te
r prip
ravi
ustre
zno
poro
čilo.
Spoz
na o
snov
ne p
ojm
e, vr
ste k
alku
lacij
(eno
stav
na/s
esta
vljen
a) te
r nač
i-•
ne re
ševa
nja z
ekviv
alen
tnim
i šte
vili, z
a vez
ane p
roizv
ode,
z dod
atki
in p
o tip
ih st
rošk
ov, z
loče
nim
i dod
atki
nepo
sred
nih
stro
škov
.
Izdela
enos
tavn
o in
sest
avlje
no ka
lkula
cijo
za ko
nkre
ten
prim
er.
•
Spoz
na o
snov
ne o
bres
tne k
oliči
ne, r
azlik
uje d
ekur
zivno
in a
ntici
pativ
no
• ob
rest
ovan
je, o
piše
razli
ko m
ed n
avad
nim
in o
bres
tnim
raču
nom
ter r
az-
liko
med
rela
tivno
in ko
nfor
mno
obr
estn
o m
ero,
celo
letno
in p
ogos
tejšo
ka
pita
lizac
ijo.
Izrač
una g
lavn
ico, o
bres
tno
mer
o id
r. z u
pora
bo ra
zličn
ih vr
st oz
. met
od
• ob
rest
ovan
j in jih
kom
entir
a.
Spoz
na ra
zličn
e nač
ine o
brač
unav
anja
obre
sti in
kont
okor
enta
in
• op
iše ra
zliko
med
pro
gres
ivno
in st
opnj
eval
no m
etod
o ob
raču
na o
bres
ti.•
Izrač
una v
išino
obr
esti
hran
ilne v
loge
za d
oloč
eno
časo
vno
obdo
bje z
upo
ra-
• bo
pro
gres
ivne i
n st
opnj
eval
ne m
etod
e obr
ačun
a. A
naliz
ira ra
zličn
e nač
ine
izrač
una i
n sv
etuj
e stra
nkam
.
4. OPERATIVNI CILJI
52
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Spoz
na p
ojm
e pos
ojilo
, am
ortiz
acijs
ki na
črt,
anui
tetn
i in o
broč
ni n
ačin
•
vrač
anja
poso
jil.Izd
ela a
mor
tizac
ijski
načr
t, pr
ipra
vi an
alizo
in n
apiše
jo p
oroč
ilo.
•
STA
TIS
TIK
A
Spoz
na o
snov
ne st
at. p
ojm
e (en
ota,
spre
men
ljivka
, pop
ulac
ija,
• pa
ram
eter
).Na
šteje
pos
topk
e sta
tistič
nega
razis
kova
nja i
n jih
opi
še.
•
Opr
edeli
pop
ulac
ijo, d
oloč
i eno
to, s
prem
enljiv
ke in
par
amet
re n
a prim
eru.
• Za
dol
očen
o st
atist
ično
razis
kova
nje i
zved
e zbi
ranj
e in
obde
lavo
pod
atko
v, jih
•
prika
že v
tabe
lah
in z
graf
ikoni
.
Spoz
na re
lativ
na št
evila
: stru
ktur
e, ko
efici
ente
, ind
ekse
.•
Izber
e in
izrač
una u
stre
zno
rela
tivno
štev
ilo v
konk
retn
i sta
tistič
ni a
naliz
i.•
Prip
ravi
enos
tavn
o po
ročil
o z r
azla
go re
zulta
tov i
n gr
afičn
im p
rikaz
om.
•
Spoz
na fr
ekve
nčno
por
azde
litev
in n
jene z
načil
nost
i, pra
vila z
a ses
tavlj
a-•
nje,
graf
ično
prika
zova
nje p
oraz
delit
ev s
hist
ogra
mom
in p
oligo
nom
, gr.
prika
zova
nje k
umul
ative
frek
venc
in gr
afičn
o oc
enjev
anje
vred
nost
i.
Sest
avi p
oraz
delit
ev n
a prim
eru,
izra
čuna
rela
tivne
frek
venc
e, ku
mul
ativo
•
frekv
enc i
n jih
poj
asni
, opi
sno
in gr
afičn
o an
alizi
ra zn
ačiln
osti
pora
zdeli
tve z
en
ako
in ra
zličn
o šir
okim
i raz
redi
.
Spoz
na p
ojm
e ran
žirna
vrst
a, ra
ng, k
vant
ili in
kva
ntiln
i ran
gi iz
ranž
irne
• vr
ste i
n fre
kven
čne p
oraz
delit
ve.
Za d
ano
vred
nost
izrač
una r
ang i
n us
treza
joči
kvan
tilni
rang
ter z
a dan
i •
kvan
tilni
rang
ust
reza
jočo
vred
nost
.Da
ne m
etod
e zna
upo
rabi
ti pr
i trž
nih
razis
kava
h in
ana
lizah
pos
lova
nja
• po
djet
ij.
Spoz
na m
edia
no, m
odus
, arit
met
ično,
har
mon
ično
in ge
omet
rična
•
sred
ina.
Izber
e in
izrač
una u
stre
zno
sred
njo
vred
nost
v kon
kret
ni st
at. a
naliz
i in jo
•
razlo
ži, z
graf
ično
ocen
o m
edia
ne in
mod
usa d
opol
ni o
pisn
o ra
zlago
poj
ava.
Spoz
na p
ojem
varia
cijsk
i, dec
ilni, i
n kv
artil
ni ra
zmik,
pov
preč
ni a
bsol
utni
•
odklo
n od
arit
met
ične s
redi
ne, p
ovpr
ečni
abs
olut
ni o
dklo
n od
med
iane
, va
rianc
a, st
anda
rdni
odk
lon,
koef
icien
t var
iabi
lnos
ti, m
era a
simet
rije,
mer
a spl
ošče
nost
i.Sp
ozna
last
nost
i teo
retič
ne n
orm
alne
por
azde
litve
, jih
zna n
ašte
ti in
na
• nj
ihov
i osn
ovi p
repo
zna o
bliko
dan
e por
azde
litve
.
Izrač
una n
aved
ene m
ere v
aria
biln
osti
in n
a njih
ovi o
snov
i oce
ni p
odob
nost
•
dane
por
azde
litve
z no
rmal
no p
oraz
delit
vijo,
izde
la en
osta
vno
anal
izo
varia
biln
osti
poja
va.
Našt
eje d
ejavn
ike sp
rem
emb
v čas
ovni
h vr
stah
, spo
zna m
etod
e dol
očan
ja
• in
raču
nanj
a par
amet
rov l
inea
rneg
a in
para
bolič
nega
tren
da, m
etod
e na
pove
dova
nja p
ojav
ov v
prih
odno
sti, s
ezon
ske i
ndek
si in
nap
oved
ovan
je z n
jimi.
Na o
snov
i gra
fične
ga p
rikaz
a čas
ovne
vrst
e dol
oči u
stre
zno
funk
cijo
za iz
ra-
• ču
n pa
ram
etro
v tre
nda i
n jih
izra
čuna
.Z
upor
abo
enač
be tr
enda
, ali p
ovpr
ečne
ga ko
efici
enta
rast
i nap
oved
uje p
ojav
•
v prih
odno
sti.
Z izr
ačun
om se
zons
kih in
deks
ov a
naliz
ira se
zons
ki zn
ačaj
časo
vnih
vrst
.•
53
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 ur (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (24 ur študij literature, 60 ur reševanja nalog - primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
54
1. IME PREDMETA:
ORGANIZACIJA IN MENEDŽMENT
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna temeljne principe organizacije kot subjekta, kot strukture in kot • procesa ter organizacijo lastnega dela in dela skupine,usvoji osnove sodobnega menedžmenta,• razume dejavnike konkurenčnosti in poslovne uspešnosti, • pridobi znanja za uspešno vodenje zaposlenih.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
si razširi in poglobi znanje o ekonomskem sistemu in ekonomski politiki,• spozna organizacije v zasebnem in javnem sektorju,• spozna in razume vsebino in pomen ekonomskih kazalnikov poslovanja,• spozna poslovne funkcije v podjetju in razume ravni poslovanja,• se seznani s funkcijami menedžmenta pri presojanju učinkovitosti in kako-• vosti,spozna metode, tehnike in načela organizacije poslovanja v poslovnih siste-• mih,spozna načela učinkovitega vodenja,• razvija sposobnost za timsko in skupinsko delo,• skrb za učinkovitost sistema razvoja kadrov predvsem v smislu osebnega, • skupinskega in organizacijskega razvoja,organiziranje in usklajevanje izvajanja projektov.•
55
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
u de
nt:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Spoz
na o
snov
ne p
ojm
e, po
men
, nam
en in
vrst
e org
aniza
cije t
er d
imen
zije
in d
ejavn
i-•
ke o
rgan
izacij
ske s
trukt
ure.
Razu
me
pred
nost
i in sl
abos
ti po
sam
ezni
h or
gani
zacij
skih
stru
ktur
.•
Spoz
na in
razu
me m
etod
e in
tehn
ike o
rgan
izira
nja
dela
,•
Spoz
na m
etod
e in
tehn
ike ti
msk
ega d
ela in
razli
kuje
med
tim
skim
in sk
upin
skim
•
delo
m.
Spoz
na p
ojem
org
aniza
cijsk
e klim
e in
orga
niza
cijsk
e kul
ture
ter r
azum
e nju
n vp
liv n
a •
uspe
šnos
t pod
jetja
.Ra
zum
e bist
vene
sest
avin
e, zn
ačiln
osti
in m
etod
e ter
tehn
ike sp
rem
inja
nja k
ultu
re.
• Sp
ozna
poj
em in
sest
avin
e vod
enja
ter r
azum
e raz
lične
pris
tope
k vo
denj
u.•
Spoz
na vs
ebin
e in
pose
bnos
ti ka
drov
skeg
a men
edžm
enta
, pom
en vo
denj
a zap
osle-
• ni
h in
sist
em vr
edno
tenj
a in
nagr
ajev
anja
dela
ter p
omen
sist
emiza
cije d
elovn
ih m
est.
Razu
me p
omen
uče
če se
org
aniza
cije.
• Sp
ozna
pro
jektn
o de
lo te
r se u
spos
obi z
a vod
enje
man
j zah
tevn
ih p
rojek
tov.
• Ra
zliku
je m
ed p
osam
ezni
mi p
oslo
vnim
i fun
kcija
mi in
spoz
na n
jihov
o vlo
go.
• Sp
ozna
pot
rebn
e pos
lovn
e spr
emem
be gl
ede n
a tre
nde r
azvo
ja v
hitro
spre
min
jajo
-•
čem
se m
akro
in m
ikro
okol
ju.
Spoz
na so
dobn
e vid
ike m
ened
žers
kih fu
nkcij
ter
le-te
obv
lada
na n
ižji in
sred
nji r
avni
•
men
edžm
enta
.Pr
idob
i men
edže
rska
znan
ja za
pro
aktiv
no re
agira
nje n
a trž
ne iz
zive s
pre
novo
•
poslo
vnih
in u
prav
nih
proc
esov
.Sp
ozna
sist
em p
reso
janj
a učin
kovit
osti
in u
speš
nost
i org
aniza
cije s
fina
nčni
mi in
•
nefin
ančn
imi k
azal
ci.Ra
zum
e vlo
go m
ened
žmen
ta p
ri ra
zvija
nju
podj
etni
ške i
nova
tivno
sti in
obv
lado
va-
• nj
u gl
obal
nega
trga
.Sp
ozna
konc
ept d
ružb
eno
odgo
vorn
ega m
ened
žmen
ta.
• Ra
zum
e klju
čno
vlogo
funk
cije r
azvo
ja te
r učin
kovit
o up
orab
o vir
ov.
•
Na d
nem
prim
eru
pred
laga
deli
tev d
ela in
naj
ustre
znejš
o or
gani
za-
• cij
sko
stru
ktur
o z o
braz
ložit
vijo.
Vodi
delo
vno
skup
ino
in p
ri te
m zn
a upo
rabi
ti so
dobn
a nač
ela
• vo
denj
a in
ravn
anja
z lju
dmi.
Na p
rimer
ih p
ojas
ni ra
zliko
med
klas
ičnim
i in so
dobn
imi o
rgan
iza-
• cij
skim
i stru
ktur
ami,
Na p
rimer
u an
alizi
ra o
rgan
izacij
sko
kultu
ro in
klim
o, n
apiše
•
kom
enta
r s p
redl
ogi z
a spr
emem
be.
Dele
gira d
elovn
o na
logo
in p
ri te
m u
pošt
eva p
risto
jnos
t in
odgo
-•
vorn
ost.
Zna u
pora
biti
orod
ja tim
skeg
a in
proj
ektn
ega d
ela.
• Na
dan
em p
rimer
u an
alizi
ra o
rgan
izacij
o ko
t sist
em,
• Ra
zloži
razli
ke m
ed p
osam
ezni
mi m
etod
ami v
redn
oten
ja de
la.
• Izd
ela p
redl
og za
sist
emiza
cijo
delo
vneg
a mes
ta.
• An
alizi
ra o
rgan
izira
nost
last
nega
dela
in p
ripra
vi pr
edlo
g ukr
epov
.•
Izdela
SW
OT
anal
izo d
oloč
ene d
ejavn
osti,
pro
cesa
ali o
rgan
izacij
e.•
Izdela
nač
rt ra
zvoj
a las
tne k
arier
e.•
Upor
abi u
stre
zne i
nfor
mac
ijske
vire
in m
etod
e za a
naliz
o uč
inko
vi-•
tost
i in u
speš
nost
i pos
lova
nja
Poišč
e prim
ere d
obre
pos
lovn
e pra
kse t
er jih
ana
lizira
.•
Izdela
prim
erja
lno
anal
izo za
dol
očen
o or
gani
zacij
o al
i pod
ročje
• Na
prim
eru
dolo
čene
org
aniza
cije n
ajde
pod
ročja
, na k
ater
ih so
•
mož
ne in
pot
rebn
e izb
oljša
ve p
oslo
vanj
aAn
alizi
ra d
ejavn
ike za
pov
ečan
je do
dane
vred
nost
i na z
apos
leneg
a •
v pod
jetju
.Na
osn
ovi p
rimer
a pos
tavi
cilje
skup
ine a
li pos
amez
nika
v sk
ladu
s •
stra
tešk
imi c
ilji o
rgan
izacij
e in
izdela
nač
rt izv
edbe
.
4. OPERATIVNI CILJI
56
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 ur (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (34 ur študij literature, 50 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in izpit.
57
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
EKONOMIJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spoznava in razume ekonomski problem,• si razvija sposobnosti za reševanje enostavnih ekonomskih vprašanj,• se zave vloge ekonomskih subjektov v procesu globalizacije.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zazna ekonomski problem in nujnost gospodarjenja z dobrinami,• spozna osnovne ekonomske zakonitosti,• ugotavlja značilnosti trga,• zbira in analizira pridobljene informacije narodnih gospodarstev in ocene-• njuje razmere le-teh,razlikuje oblike trga in konkurence,• razume in razloži oblikovanje tržnega ravnotežja in oblikovanje ravnotežne • cene,ugotavlja in razlikuje trende in gospodarski razvoj na osnovi makroeko-• nomskih kazalcev,pozna pravne sisteme in mednarodne pravne okvire,• prepoznava in definira dejavnike ekonomske politike,• obvlada teorijo proizvodne in potrošne izbire,• teoretična spoznanja dopolnjuje z grafičnimi prikazi,• razvija globalne vizije in strategije glede na obliko konkurence na danem • nacionalnem trgu.
58
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Razu
me o
snov
ni ek
onom
ski p
robl
em ko
t pos
ledico
hitr
ejšeg
a nar
a-•
ščan
ja po
treb
nad
razp
olož
ljivim
i dob
rinam
i.Zn
a naš
teti
ekon
omsk
e dob
rine i
n pr
oblem
njih
ove r
azpo
ložlj
ivost
i.•
Spoz
na vs
ebin
o pr
oces
a gos
poda
rjenj
a in
repr
oduk
cijsk
ega p
roce
sa.
• Sp
ozna
obl
ike re
ševa
nja e
kono
msk
ega p
robl
ema.
• Sp
ozna
koris
tnos
t dob
rine i
n od
loča
nje p
osam
ezni
ka o
nak
upih
.•
Razlo
ži ek
onom
ski p
robl
em d
ružb
e in
opiše
razlo
ge za
nj.
• Na
riše i
n ra
zloži
prem
ico a
ltern
ativn
ih m
ožno
sti p
otro
šnje.
• Izr
ačun
a mejn
o ko
ristn
ost d
obrin
e in
na o
snov
i teg
a raz
loži
zako
n pa
dajo
če m
ejne
• ko
ristn
osti.
Graf
ično
prika
že in
razlo
ži pr
emike
pre
mice
alte
rnat
ivnih
mož
nost
i pot
rošn
je ko
t •
posle
dico
spre
mem
b ra
zličn
ih d
ejavn
ikov.
Spoz
na p
rodu
kcijo
kot t
ehni
čni in
dru
žben
i pro
blem
in p
robl
em
• pr
oduk
cijsk
e izb
ire.
Spoz
na p
ojem
pro
dukc
ijskih
stro
škov
in vr
ste s
trošk
ov gl
ede n
a •
obse
g pro
izvod
nje.
Nariš
e kriv
uljo
alte
rnat
ivnih
mož
nost
i pro
izvod
nje i
n ra
zloži
njen
e zna
čilno
sti.
• Gr
afičn
o pr
ikaže
in ra
zloži
prem
ike kr
ivulje
alte
rnat
ivni m
ožno
sti p
roizv
odnj
e kot
•
posle
dico
spre
mem
b ra
zličn
ih d
ejavn
ikov.
S pod
atki
dolo
čeni
h st
rošk
ov iz
raču
na p
ovpr
ečne
in m
ejne s
trošk
e, na
riše k
rivul
je •
stro
škov
in ra
zloži
giban
je le-
teh.
Spoz
na p
ojem
trga
in ko
nkur
ence
ter n
jene d
ejavn
ike.
• Pr
epoz
na ra
zličn
e obl
ike ko
nkur
ence
.•
Spoz
na p
ojm
e ela
stičn
osti
ponu
dbe i
n po
vpra
ševa
nja.
• O
piše
obl
ike n
epop
olne
konk
uren
ce in
pos
ledice
le-te
.•
Našt
eje ra
zličn
e obl
ike ko
nkur
ence
za tr
ge d
oloč
eneg
a bla
ga.
•
Nariš
e kriv
uljo
pon
udbe
/pov
praš
evan
ja in
na n
jeni o
bliki
oce
ni el
astič
nost
ponu
d-•
be/p
ovpr
ašev
anja
.Izr
ačun
a in
razlo
ži ela
stičn
ost p
onud
be/p
ovpr
ašev
anja
za ko
nkre
tni p
rimer
.•
Spoz
na p
ojm
e eko
nom
ski s
istem
, eko
nom
ska s
trukt
ura i
n ek
onom
-•
ska p
oliti
ka.
–
Spoz
na p
ojm
e dru
žben
i bru
to p
rodu
kt, n
omin
alni
in re
alni
BDP
.•
Spoz
na m
etod
e ugo
tavlj
anja
in d
elitv
e BDP
.•
Nom
inal
ni D
BP z
upor
abo
defla
torja
pre
raču
na v
real
ni B
DP.
• Pr
imer
ja BD
P po
drž
avah
in o
ceni
stop
njo
njih
oveg
a gos
poda
rske
ga ra
zvoj
a.•
Spoz
na p
osam
ezne
elem
ente
BDP
z vid
ika n
jegov
e upo
rabe
(ose
bno
• po
trošn
jo, s
ploš
no in
skup
no p
otro
šnjo
, inv
estic
ije).
–
Spoz
na p
osam
ezna
pod
ročja
ekon
omsk
e pol
itike
(dav
čno,
zuna
njet
r-•
govin
sko.
.) in
vpliv
ukr
epov
na g
ospo
dars
tvo.
Spoz
na p
omen
in d
ejavn
ike in
vest
iranj
a.•
Spoz
na kr
iterij
e vre
dnot
enja
inve
stici
j.•
–
4. OPERATIVNI CILJI
59
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 ur (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (32 ur študij literature, 40 ur reševanja nalog in študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
60
1. IME PREDMETA:
OSNOVE POSLOVNIH FINANC
2. SPLOŠNI CILJI Študenti spoznajo finančno funkcijo, naloge finančne funkcije, f inanciranje in investiranje v organizaciji, f inančna tveganja ter osnovne principe delovanja f inančnega trga.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
pozna in uporablja zakonodajo ter predpise na področju financ,• pozna in uporablja strokovno terminologijo,• pozna in uporablja ustrezne zakonske predpise s področja obligacijskih • razmerij,spozna teorijo o denarju in denarni politiki,• pozna pomen, vlogo in cilje delovanja f inančne funkcije,• pozna delovanje f inančnega trga,• obvlada osnovna znanja s področja poslovanja z vrednostnimi papirji,• pozna finančno etiko,• zna komunicirati s poslovnimi partnerji v okviru f inančnega poslovanja.•
61
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na d
enar
, den
arno
pol
itiko
in d
enar
ni si
stem
.•
Usvo
ji poj
em in
pom
en fi
nanč
ne fu
nkcij
e:•
razli
kuje
med
fina
nčno
funk
cijo
in ra
čuno
vods
tvom
,•
spoz
na p
ovez
anos
t fin
ančn
e fun
kcije
z os
talim
i fun
kcija
mi v
org
aniza
ciji,
• sp
ozna
zako
noda
jo in
pre
dpise
na p
odro
čju fi
nanc
,•
razli
kuje
med
razli
čnim
i fin
ančn
imi t
okov
i v o
rgan
izacij
i, •
spoz
na n
ačin
e izd
elova
nja p
redr
ačun
ov in
obr
ačun
ov d
enar
nih
toko
v,•
spoz
na ra
zliko
med
pre
jemki
in p
rihod
ki te
r izd
atki
in o
dhod
ki.
• Sp
ozna
fina
nčne
inst
itucij
e na f
inan
čnem
trgu
:•
zna o
pisa
ti ra
zličn
e fin
ančn
e trg
e,•
spoz
na vr
ste f
inan
čnih
inst
itucij
(ban
ka, b
orza
, zav
arov
alni
ca) i
n zn
a raz
ložit
i •
njih
ovo
vlogo
na f
inan
čnem
trgu
,sp
ozna
pos
topk
e prid
obiva
nja f
inan
čnih
sred
stev
iz ra
zličn
ih vi
rov,
• ra
zliku
je m
ed ra
zličn
imi o
bres
tne m
ere i
n ve
kaj
pom
enijo
.•
Prid
obi o
snov
na zn
anja
s pod
ročja
vred
nost
nih
papi
rjev:
• ra
zliku
je vr
edno
stne
pap
irje,
• sp
ozna
pos
lova
nje z
vred
nost
nim
i pap
irji,
• ra
zum
e teč
ajno
listo
.•
Razli
kuje
med
razli
čnim
i viri
fina
ncira
nja:
• po
zna n
otra
nje i
n zu
nanj
e vire
fina
ncira
nja,
• pr
imer
ja st
rošk
e raz
lični
h vir
ov fi
nanc
iranj
a.•
Spoz
na p
omen
in vs
ebin
o za
varo
vanj
a ter
jate
v in
dolgo
v:•
pozn
a teh
nike
, pos
topk
e in
inst
rum
ente
(ban
čna g
aran
cija,
akr
editi
v, in
kaso
…),
• za
varo
vanj
a ter
jate
v in
obve
znos
ti.Sp
ozna
razli
čne n
ačin
e por
avna
vanj
a obv
ezno
sti o
z. izt
erja
ve te
rjate
v (pl
ačiln
i •
nalo
g, m
enica
, asig
nacij
a, ce
sija,
pob
ot, k
onto
kore
nt, f
acto
ring i
td.).
Izdela
den
arni
tok.
• Ra
zloži
bila
nco
stan
ja s f
inan
čneg
a vid
ika n
a kon
kret
nem
prim
eru.
• Pr
ipra
vi pr
edlo
g naj
ugod
nejše
pon
udbe
fina
ncira
nja.
• Izv
ede p
osto
pek p
ridob
itve f
inan
čnih
sred
stev
na o
snov
i izbr
ane
• po
nudb
e fin
ancir
anja
.Izd
ela a
mor
tizac
ijski
načr
t odp
lačil
a kre
dita
. •
Prip
ravi
pred
log p
orav
nave
obv
ezno
sti.
• Izb
ere u
stre
zni n
ačin
zava
rova
nja o
bvez
nost
i in ga
pre
dlag
a v
• od
loča
nje.
Izrač
una o
brat
na sr
edst
va in
obr
atni
kapi
tal.
• Pr
erač
unav
a dev
izne t
ečaj
e. •
Izrač
una d
onos
nal
ožb
v vre
dnos
tne p
apirj
e.•
Upor
ablja
dok
umen
tarn
i akr
editi
v, ba
nčno
gara
ncijo
in d
ruge
•
finan
čne i
nstru
men
te (p
lačil
ni n
alog
, men
ica, a
signa
cija,
cesij
a,
pobo
t, ko
ntok
oren
t, fa
ctor
ing i
td.).
4. OPERATIVNI CILJI
62
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 ur (36 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 ur (40 ur študija literature, 32 ur reševanje primerov in nalog).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
63
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
TRŽENJE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pripravlja in vodi tržno komuniciranje podjetja glede na potrebe in zmožnosti organizacije.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
identif icira pomembne tržne dogodke in zbira razpoložljive informacije v • vseh oblikah,pripravlja zaključke na podlagi analiz in jih zna predstaviti,• uporablja metode in cilje spremljanja trga in konkurence,• določi ciljni trg in mu prilagodi elemente trženjskega spleta,• načrtuje prodajne akcije,• predlaga nove, inovativne proizvode,• spremlja razvoj dobaviteljev in ključnih kupcev,• uporablja sestavine trženjskega spleta in komunikacijski splet.•
64
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na te
melj
ne p
ojm
e o so
dobn
em tr
ženj
u.•
Spoz
na tr
ženj
ski k
once
pt in
razu
me p
omen
trže
njsk
e fun
kcije
v 21
. st.
• Ra
zum
e trž
enjsk
i spl
et.
•
Izdela
trže
njsk
i spl
et.
• Up
orab
lja el
emen
te tr
ženj
skeg
a spl
eta.
•
Prep
ozna
trže
njsk
e pril
ožno
sti.
• Sp
ozna
pom
en st
rate
škeg
a nač
rtov
anja
in d
oloč
anja
posla
nstv
a pod
jetja
, cilje
v •
podj
etja
, pos
lovn
ih st
rate
gij in
trže
njsk
ih ci
ljev.
Spoz
na S
WO
T an
alizo
.•
Ugot
avlja
nov
e tre
nde i
n sp
rem
lja ra
zvoj
stro
ke.
• Zb
ira ra
zpol
ožljiv
e inf
orm
acije
v vs
eh o
blika
h.•
Iden
tifici
ra p
omem
bne k
omer
cialn
e / tr
žne d
ogod
ke.
• Ug
otav
lja p
rilož
nost
i in n
evar
nost
i.•
Izdela
SW
OT
anal
izo.
• Pr
ipra
vi za
ključ
ke n
a pod
lagi
štud
ij in
anal
iz te
r prip
ravi
poro
čilo.
•
Spoz
na tr
ženj
ski in
form
acijs
ki sis
tem
in n
jegov
e ses
tavin
e.•
Oce
njuj
e in
pres
oja k
akov
ost p
ridob
ljeni
h tr
ženj
skih
info
rmac
ij.•
Zbira
pos
lovn
e inf
orm
acije
in za
kons
ke te
r dru
ge o
meji
tve i
n ob
ve-
• zn
osti.
Anal
izira
prid
oblje
ne in
form
acije
gled
e na p
rilož
nost
i in v
skla
du z
• ra
zpol
ožljiv
imi s
reds
tvi in
razp
olož
ljivim
časo
m.
Dop
olnj
uje p
oslo
vno-
info
rmac
ijski
siste
m (p
o po
droč
jih, v
skla
du s
• po
stop
ki).
Upor
ablja
met
ode s
prem
ljanj
a trg
a in
konk
uren
ce.
•
Razu
me r
azm
erje
med
razis
kavo
trga
, trž
enjem
in tr
ženj
skim
info
rmac
ijskih
•
siste
mom
.Sp
ozna
pom
en in
pro
ces r
azisk
ave t
rga.
• Sp
ozna
met
ode p
ridob
ivanj
a pod
atko
v (se
kund
arni
pod
atki,
spra
ševa
nje,
opaz
o-•
vanj
e).Zn
a prip
ravit
i zak
ljučn
o po
ročil
o o
razis
kavi
in jo
pre
dsta
viti.
• Sp
ozna
etičn
a nač
ela in
pro
blem
e pri
trže
njsk
em ra
zisko
vanj
u.•
Načr
tuje
in iz
vaja
razis
kavo
trga
,•
Dol
oči v
zore
c in
oblik
uje v
praš
alni
k za a
nket
iranj
e oz.
opom
nik z
a •
opaz
ovan
je.Izv
ede t
ržno
razis
kavo
z m
etod
o an
ketir
anja
.•
Oce
njuj
e in
pres
oja k
akov
ost p
ridob
ljeni
h tr
ženj
skih
info
rmac
ij.•
Prip
ravi
zaklj
učno
por
očilo
o ra
ziska
vi in
jo p
reds
tavi.
•
Spoz
na tr
ženj
sko
okol
je.•
Spoz
na p
osto
pke a
naliz
e pot
reb
in p
osto
pke o
cenj
evan
ja tre
ndov
v m
akro
okol
ju.
• Zb
ira ra
zpol
ožljiv
e inf
orm
acije
v vs
eh o
blika
h.•
Izvaj
a trž
ne a
naliz
e.•
Zazn
ava i
n an
alizi
ra tr
ende
v m
akro
okol
ju.
•
Spoz
na p
osto
pek i
n os
nove
segm
enta
cije t
rga.
• Sp
ozna
tržn
e seg
men
te.
• Ra
zum
e pom
en p
ozici
onira
nja i
n sp
ozna
stra
tegij
e le-
tega
.•
Segm
entir
a trg
in d
oloč
a seg
men
te gl
ede n
a pos
amez
ne o
snov
e.•
Izbira
ciljn
i trg
in ci
ljne s
kupi
ne in
z up
orab
o us
trezn
ih st
rate
gij
• po
zicio
nira
pon
udbo
.
Spoz
na p
roce
s raz
vijan
ja no
vega
izde
lka in
življ
enjsk
i cike
l le-te
ga.
• Sp
ozna
pom
en b
lago
vne z
nam
ke, e
mba
laže
ter s
pozn
a dru
ge zn
ačiln
osti
izdelk
a.•
Razli
kuje
faze
življ
enjsk
ega c
ikla i
zdelk
a in
gled
e na d
oloč
eno
fazo
•
vodi
ust
rezn
o po
litiko
izde
lka.
Išče p
rimer
ne b
lago
vne z
nam
ke in
opi
še n
jihov
pom
en.
• Kr
itičn
o pr
esod
i o p
omen
u bl
agov
ne zn
amke
za n
jegov
e pro
izvod
e. •
Spoz
na in
razu
me d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na o
bliko
vanj
e pro
dajn
ih ce
n.•
Spoz
na p
risto
pe k
oblik
ovan
ju p
roda
jnih
cen
in sp
ozna
ceno
vne s
trate
gije.
• O
bliku
je pr
odaj
ne ce
ne.
• Up
orab
lja ce
novn
e stra
tegij
e.•
Dol
oča d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na o
bliko
vanj
e pro
dajn
ih ce
n.•
Spoz
na st
opnj
e v p
roce
su ko
mun
icira
nja.
• Ra
zum
e kom
unika
cijsk
i spl
et in
deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
anj.
• Sp
ozna
konc
ept i
nteg
riran
ega t
ržen
jskeg
a kom
unici
ranj
a.•
Spoz
na d
oloč
anje
sred
stev
za tr
ženj
sko
kom
unici
ranj
e.•
Spoz
na o
glaše
vanj
e kot
oro
dje t
ržen
jskeg
a kom
unici
ranj
a.•
Spoz
na m
nožič
ne m
edije
.•
Zna n
ačrt
ovat
i med
ije in
med
ijski
splet
.•
Spoz
na n
ačin
e in
oblik
e pos
peše
vanj
a pro
daje.
• Ra
zum
e in
se za
ve p
omen
a stik
ov z
javn
ostm
i za u
speh
pod
jetja
.•
Spoz
na n
epos
redn
o in
elek
trons
ko tr
ženj
e.•
Upor
ablja
sest
avin
e kom
unika
cijsk
ega s
plet
a.•
Dol
oča s
reds
tva z
a trž
enjsk
o ko
mun
icira
nje.
• Izd
ela o
glas.
• Na
črtu
je og
laše
valsk
e akc
ije.
• Up
orab
lja m
nožič
ne m
edije
pri
ogla
ševa
nju.
• Na
črtu
je m
edije
in m
edijs
ki sp
let.
• Up
orab
lja in
stru
men
te p
ospe
ševa
nja p
roda
je.•
Izvaj
a stik
e z ja
vnos
tmi.
•
Spoz
na ra
zličn
osti
kupc
ev, o
sebn
ostn
e tip
e, po
teze
, tem
pera
men
t, zn
ačaj
in ka
rak-
• te
r, sp
osob
nost
i, int
eres
e.Sp
ozna
ose
bnos
tne p
rofil
e kup
ca.
• Sp
ozna
razli
čnos
ti in
znač
ilnos
ti us
pešn
ega p
roda
jalca
ter p
oten
ciale
prod
ajal
cev.
• Sp
ozna
svoj
e pre
dnos
ti in
pom
anjkl
jivos
ti ko
t pro
daja
lec.
• Se
sezn
ani z
elem
enti
in p
roce
si, ki
vpliv
ajo
na o
sebn
ost k
upca
in p
roda
jalca
.•
Prav
ilno
prist
opa k
razli
čnim
ose
bnos
tnim
pro
filom
kupc
a.•
Upoš
teva
mot
ivacij
ski p
roce
s, pr
oces
zazn
avan
ja in
form
acij,
vpliv
•
učen
ja, v
pliv
vred
not i
n st
ališč
ter v
pliv
oseb
nih
znač
ilnos
ti ku
pcev
.Up
orab
lja p
roda
jne p
osto
pke –
pre
dsta
vitve
, s ka
terim
i zna
vzbu
jati
• po
zorn
ost k
upce
v in
iskat
i inte
rese
ter m
otive
za n
akup
.
Spoz
na, r
azum
e in
upoš
teva
vede
nje k
upce
v.•
Spoz
na in
razu
me c
ilje p
rom
ocije
, poz
orno
st in
inte
rese
kupc
ev.
• Ra
zum
e in
pri s
vojem
delu
upo
štev
a deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
a ved
enje
• ku
pcev
: kul
turn
o in
subk
ultu
rno
okol
je, tr
adici
jo, p
ripad
nost
skup
i-na
m te
r med
oseb
ne st
ike in
info
rmac
ije.
4. OPERATIVNI CILJI
65
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na te
melj
ne p
ojm
e o so
dobn
em tr
ženj
u.•
Spoz
na tr
ženj
ski k
once
pt in
razu
me p
omen
trže
njsk
e fun
kcije
v 21
. st.
• Ra
zum
e trž
enjsk
i spl
et.
•
Izdela
trže
njsk
i spl
et.
• Up
orab
lja el
emen
te tr
ženj
skeg
a spl
eta.
•
Prep
ozna
trže
njsk
e pril
ožno
sti.
• Sp
ozna
pom
en st
rate
škeg
a nač
rtov
anja
in d
oloč
anja
posla
nstv
a pod
jetja
, cilje
v •
podj
etja
, pos
lovn
ih st
rate
gij in
trže
njsk
ih ci
ljev.
Spoz
na S
WO
T an
alizo
.•
Ugot
avlja
nov
e tre
nde i
n sp
rem
lja ra
zvoj
stro
ke.
• Zb
ira ra
zpol
ožljiv
e inf
orm
acije
v vs
eh o
blika
h.•
Iden
tifici
ra p
omem
bne k
omer
cialn
e / tr
žne d
ogod
ke.
• Ug
otav
lja p
rilož
nost
i in n
evar
nost
i.•
Izdela
SW
OT
anal
izo.
• Pr
ipra
vi za
ključ
ke n
a pod
lagi
štud
ij in
anal
iz te
r prip
ravi
poro
čilo.
•
Spoz
na tr
ženj
ski in
form
acijs
ki sis
tem
in n
jegov
e ses
tavin
e.•
Oce
njuj
e in
pres
oja k
akov
ost p
ridob
ljeni
h tr
ženj
skih
info
rmac
ij.•
Zbira
pos
lovn
e inf
orm
acije
in za
kons
ke te
r dru
ge o
meji
tve i
n ob
ve-
• zn
osti.
Anal
izira
prid
oblje
ne in
form
acije
gled
e na p
rilož
nost
i in v
skla
du z
• ra
zpol
ožljiv
imi s
reds
tvi in
razp
olož
ljivim
časo
m.
Dop
olnj
uje p
oslo
vno-
info
rmac
ijski
siste
m (p
o po
droč
jih, v
skla
du s
• po
stop
ki).
Upor
ablja
met
ode s
prem
ljanj
a trg
a in
konk
uren
ce.
•
Razu
me r
azm
erje
med
razis
kavo
trga
, trž
enjem
in tr
ženj
skim
info
rmac
ijskih
•
siste
mom
.Sp
ozna
pom
en in
pro
ces r
azisk
ave t
rga.
• Sp
ozna
met
ode p
ridob
ivanj
a pod
atko
v (se
kund
arni
pod
atki,
spra
ševa
nje,
opaz
o-•
vanj
e).Zn
a prip
ravit
i zak
ljučn
o po
ročil
o o
razis
kavi
in jo
pre
dsta
viti.
• Sp
ozna
etičn
a nač
ela in
pro
blem
e pri
trže
njsk
em ra
zisko
vanj
u.•
Načr
tuje
in iz
vaja
razis
kavo
trga
,•
Dol
oči v
zore
c in
oblik
uje v
praš
alni
k za a
nket
iranj
e oz.
opom
nik z
a •
opaz
ovan
je.Izv
ede t
ržno
razis
kavo
z m
etod
o an
ketir
anja
.•
Oce
njuj
e in
pres
oja k
akov
ost p
ridob
ljeni
h tr
ženj
skih
info
rmac
ij.•
Prip
ravi
zaklj
učno
por
očilo
o ra
ziska
vi in
jo p
reds
tavi.
•
Spoz
na tr
ženj
sko
okol
je.•
Spoz
na p
osto
pke a
naliz
e pot
reb
in p
osto
pke o
cenj
evan
ja tre
ndov
v m
akro
okol
ju.
• Zb
ira ra
zpol
ožljiv
e inf
orm
acije
v vs
eh o
blika
h.•
Izvaj
a trž
ne a
naliz
e.•
Zazn
ava i
n an
alizi
ra tr
ende
v m
akro
okol
ju.
•
Spoz
na p
osto
pek i
n os
nove
segm
enta
cije t
rga.
• Sp
ozna
tržn
e seg
men
te.
• Ra
zum
e pom
en p
ozici
onira
nja i
n sp
ozna
stra
tegij
e le-
tega
.•
Segm
entir
a trg
in d
oloč
a seg
men
te gl
ede n
a pos
amez
ne o
snov
e.•
Izbira
ciljn
i trg
in ci
ljne s
kupi
ne in
z up
orab
o us
trezn
ih st
rate
gij
• po
zicio
nira
pon
udbo
.
Spoz
na p
roce
s raz
vijan
ja no
vega
izde
lka in
življ
enjsk
i cike
l le-te
ga.
• Sp
ozna
pom
en b
lago
vne z
nam
ke, e
mba
laže
ter s
pozn
a dru
ge zn
ačiln
osti
izdelk
a.•
Razli
kuje
faze
življ
enjsk
ega c
ikla i
zdelk
a in
gled
e na d
oloč
eno
fazo
•
vodi
ust
rezn
o po
litiko
izde
lka.
Išče p
rimer
ne b
lago
vne z
nam
ke in
opi
še n
jihov
pom
en.
• Kr
itičn
o pr
esod
i o p
omen
u bl
agov
ne zn
amke
za n
jegov
e pro
izvod
e. •
Spoz
na in
razu
me d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na o
bliko
vanj
e pro
dajn
ih ce
n.•
Spoz
na p
risto
pe k
oblik
ovan
ju p
roda
jnih
cen
in sp
ozna
ceno
vne s
trate
gije.
• O
bliku
je pr
odaj
ne ce
ne.
• Up
orab
lja ce
novn
e stra
tegij
e.•
Dol
oča d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na o
bliko
vanj
e pro
dajn
ih ce
n.•
Spoz
na st
opnj
e v p
roce
su ko
mun
icira
nja.
• Ra
zum
e kom
unika
cijsk
i spl
et in
deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
anj.
• Sp
ozna
konc
ept i
nteg
riran
ega t
ržen
jskeg
a kom
unici
ranj
a.•
Spoz
na d
oloč
anje
sred
stev
za tr
ženj
sko
kom
unici
ranj
e.•
Spoz
na o
glaše
vanj
e kot
oro
dje t
ržen
jskeg
a kom
unici
ranj
a.•
Spoz
na m
nožič
ne m
edije
.•
Zna n
ačrt
ovat
i med
ije in
med
ijski
splet
.•
Spoz
na n
ačin
e in
oblik
e pos
peše
vanj
a pro
daje.
• Ra
zum
e in
se za
ve p
omen
a stik
ov z
javn
ostm
i za u
speh
pod
jetja
.•
Spoz
na n
epos
redn
o in
elek
trons
ko tr
ženj
e.•
Upor
ablja
sest
avin
e kom
unika
cijsk
ega s
plet
a.•
Dol
oča s
reds
tva z
a trž
enjsk
o ko
mun
icira
nje.
• Izd
ela o
glas.
• Na
črtu
je og
laše
valsk
e akc
ije.
• Up
orab
lja m
nožič
ne m
edije
pri
ogla
ševa
nju.
• Na
črtu
je m
edije
in m
edijs
ki sp
let.
• Up
orab
lja in
stru
men
te p
ospe
ševa
nja p
roda
je.•
Izvaj
a stik
e z ja
vnos
tmi.
•
Spoz
na ra
zličn
osti
kupc
ev, o
sebn
ostn
e tip
e, po
teze
, tem
pera
men
t, zn
ačaj
in ka
rak-
• te
r, sp
osob
nost
i, int
eres
e.Sp
ozna
ose
bnos
tne p
rofil
e kup
ca.
• Sp
ozna
razli
čnos
ti in
znač
ilnos
ti us
pešn
ega p
roda
jalca
ter p
oten
ciale
prod
ajal
cev.
• Sp
ozna
svoj
e pre
dnos
ti in
pom
anjkl
jivos
ti ko
t pro
daja
lec.
• Se
sezn
ani z
elem
enti
in p
roce
si, ki
vpliv
ajo
na o
sebn
ost k
upca
in p
roda
jalca
.•
Prav
ilno
prist
opa k
razli
čnim
ose
bnos
tnim
pro
filom
kupc
a.•
Upoš
teva
mot
ivacij
ski p
roce
s, pr
oces
zazn
avan
ja in
form
acij,
vpliv
•
učen
ja, v
pliv
vred
not i
n st
ališč
ter v
pliv
oseb
nih
znač
ilnos
ti ku
pcev
.Up
orab
lja p
roda
jne p
osto
pke –
pre
dsta
vitve
, s ka
terim
i zna
vzbu
jati
• po
zorn
ost k
upce
v in
iskat
i inte
rese
ter m
otive
za n
akup
.
Spoz
na, r
azum
e in
upoš
teva
vede
nje k
upce
v.•
Spoz
na in
razu
me c
ilje p
rom
ocije
, poz
orno
st in
inte
rese
kupc
ev.
• Ra
zum
e in
pri s
vojem
delu
upo
štev
a deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
a ved
enje
• ku
pcev
: kul
turn
o in
subk
ultu
rno
okol
je, tr
adici
jo, p
ripad
nost
skup
i-na
m te
r med
oseb
ne st
ike in
info
rmac
ije.
66
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na in
razu
me p
sihol
oške
deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
a ved
enje
kupc
a.•
Spoz
na p
omem
bnos
t kup
čevih
in la
stni
h st
ališč
pri
prod
aji.
• Ug
otav
lja in
odp
ravlj
a pre
dsod
ke ve
zane
na p
roda
jni p
roce
s.•
Upor
ablja
kupč
eve m
otive
in že
lje za
nak
up.
•
Spoz
na p
omen
pre
priče
vanj
a in
deja
vnike
usp
ešne
ga za
ključ
evan
ja pr
odaj
e.•
Upor
ablja
tehn
ike u
činko
viteg
a pre
priče
vanj
a.•
Prav
ilno
zaklj
uči p
roda
jni p
roce
s.•
Prep
ozna
va in
odp
ravlj
a nes
pora
zum
e med
pro
daja
lcem
in ku
pcem
.•
Spoz
na in
razu
me p
sihol
oške
deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
a ved
enje
kupc
a.•
Spoz
na p
omem
bnos
t kup
čevih
in la
stni
h st
ališč
pri
prod
aji.
• Sp
ozna
va in
upo
rabl
ja ku
pčev
e mot
ive in
želje
za n
akup
.•
Ugot
avlja
in o
dpra
vlja p
reds
odke
veza
ne n
a pro
dajn
i pro
ces.
•
67
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 78 ur ( 42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (30 ur študij literature, 54 ur pripravi primer tržne raziskave, komunikacijskega spleta, oglasa, pripravi nastop). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
68
1. IME PREDMETA:
PRODAJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben načrtovati vse aktivnosti pred prodajo, določiti cilje in strategije, organizirati prodajo in izvesti prodajne postopke.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
določi, načrtuje in organizira ugotavljanje povpraševanja oz. potencialnih • kupcev, ter opredeli potrebna sredstva in orodja za izvedbo,opredeli najrealnejši scenarij prodaje ob upoštevanju dolgoročne in kratko-• ročne strategije podjetja,komunicira s potencialnimi kupci in organizira srečanja z njimi,• pripravi ustrezno ponudbo jo prilagodi zahtevam kupca ter pripravi pro-• dajno strategijo oz. opredeli metode prodaje,izbere potencialne partnerje (kupce, posrednike, ...) in organizira srečanje,• spremlja konkurenco, njihove strategije,• pripravi letne in triletne plane lastnega dela (obseg prodaje, cene, zaposle-• ni, izdelave f inančnega plana za reklamne namene,...),izvaja predstavitve proizvodov / storitev pri potencialnih kupcih,• pozna psihologijo prodaje in nakupa.•
69
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na p
ojem
, pom
en in
org
anizi
ranj
e pro
daje.
• Po
zna o
pred
elite
v pro
daje
in tr
ende
v ra
zvoj
u pr
odaj
e.•
Razu
me p
ovez
anos
t pro
daje
in o
stal
ih p
oslo
vnih
funk
cij.
•
Pred
stav
i sod
elova
nje i
n po
vezo
vanj
e pro
daje
z ost
alim
i fun
kcija
mi v
pod
jetju
.•
Razu
me t
emelj
ne ra
zsež
nost
i pro
daje
in tr
ende
na t
em p
odro
čju v
svet
u.•
Spoz
na p
roda
jne p
osto
pke.
• Sp
ozna
ose
bno
prod
ajo
in te
melj
ne p
risto
pe v
oseb
ni p
roda
ji.•
Izved
e pos
topk
e pri
prod
aji (
ponu
dba,
zbira
nje i
n ob
dela
va n
aroč
il, iz
vrše
vanj
e •
naro
čil, f
aktu
riran
je).
Izved
e pos
tope
k ose
bne p
roda
je.•
Upor
ablja
inst
rum
ente
pod
pore
ose
bni p
roda
ji (di
rekt
na p
ošta
, …).
• Up
orab
lja te
melj
ne p
risto
pe v
oseb
ni p
roda
ji.•
Upor
ablja
razli
čne p
ogaj
alsk
e tak
tike i
n ve
ščin
e pro
daja
nja.
•
Spoz
na ci
lje, p
omen
in p
roce
s nač
rtov
anja
pro
daje.
• Na
črtu
je pr
odaj
o in
dol
oča c
ilje p
roda
je.•
Upor
ablja
pos
amez
ne fa
ze n
ačrt
ovan
ja pr
odaj
e.•
Anal
izira
deja
vnike
, pom
embn
e za n
ačrt
ovan
je pr
odaj
e.•
Dol
oča i
n ob
likuj
e cilje
pro
daje.
• Ra
zliku
je in
klas
ificir
a pro
dajn
e cilje
.•
Dol
oči s
trate
gije p
roda
je.•
Spoz
na in
razu
me t
ržni
pot
encia
l.•
Spoz
na m
erjen
je trg
ov in
nap
oved
ovan
je pr
odaj
e.•
Spoz
na m
etod
e za m
erjen
je m
ožne
ga tr
ga.
• Sp
ozna
pro
ces n
apov
edov
anja
prod
aje.
•
Razli
kuje
tržn
i in p
roda
jni p
oten
cial.
• Zb
ira in
ana
lizira
pod
atke
v zv
ezi s
pro
dajo
.•
Pozn
a faz
e mer
jenja
tržn
ega i
n pr
odaj
nega
pot
encia
la.
• M
eri t
ržni
in p
roda
jni p
oten
cial.
• Up
orab
lja m
etod
e za m
erjen
je m
ožne
ga tr
ga.
• Up
orab
lja m
erila
v zv
ezi z
mož
no p
roda
jo in
mož
nim
trgo
m.
• Up
orab
lja m
etod
e nap
oved
ovan
ja pr
odaj
e.•
Ovr
edno
ti pr
odaj
ne n
apov
edi.
•
4. OPERATIVNI CILJI
70
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na p
roda
jni p
rora
čun
in p
roda
jne k
vote
.•
Spoz
na o
bliko
vanj
e pro
dajn
ih p
odro
čij.
• O
bliku
je pr
odaj
ni p
rora
čun.
• O
bliku
je pr
odaj
ne k
vote
.•
Obl
ikuje
prod
ajno
pod
ročje
.•
Spoz
na o
rgan
izira
nost
prod
aje.
• Po
zna n
ačela
org
anizi
rano
sti.
• Sp
ozna
obl
ike sp
ecia
lizira
nja p
roda
je.•
Org
anizi
ra p
roda
jo gl
ede n
a pos
amez
ne o
blike
spec
ializ
iranj
a pro
daje
•
(spec
ializ
acija
pro
daje
po ge
ogra
fskih
pod
ročji
h, sp
ecia
lizac
ija p
roda
je po
izd
elkih
; …).
Spoz
na ko
ntro
lo in
ana
lizo
prod
aje.
• Sp
ozna
vred
note
nje p
roda
je.•
Spoz
na a
naliz
o ob
sega
pro
daje.
• Ra
zum
e stro
ške p
roda
je.•
Anal
izira
obs
eg p
roda
je.•
Anal
izira
stro
ške p
roda
je.•
Anal
izira
usp
ešno
st pr
odaj
e.•
Anal
izira
usp
ešno
st pr
odaj
nega
ose
bja.
•
Spoz
na p
roce
s zap
oslo
vanj
a ose
bja v
pro
daji.
• Sp
ozna
pom
en iz
obra
ževa
nja i
n us
posa
blja
nja p
roda
jneg
a ose
bja.
• Sp
ozna
nač
ine n
agra
jevan
ja pr
odaj
alce
v.•
• Izd
ela o
pis d
el za
posle
nih
v pr
odaj
i gled
e na p
rofil
pok
lica.
• Up
orab
lja n
ačin
e prid
obiva
nja n
ovih
sode
lavc
ev.
• O
rgan
izira
obl
ike iz
obra
ževa
nja i
n us
posa
blja
nja z
a delo
v pr
odaj
i.•
Z us
trezn
imi n
ačin
i mot
ivira
zapo
slene
v pr
odaj
i in gl
ede n
a to
dolo
či na
čin
• na
graj
evan
ja.
Spoz
na so
dobn
e kom
unika
cijsk
e teh
nolo
gije v
pro
daji.
• Up
orab
lja so
dobn
e kom
unika
cijsk
e teh
nolo
gije v
pro
daji.
•
71
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 114 ur ( 48 ur predavanj, 42 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 ur (36 ur študij literature, 30 ur priprava vaj in 30 ur priprava in izvedba nastopov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
72
1. IME PREDMETA:
NABAVA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:
oceniti pogoje nabave in izbrati najustreznejšega dobavitelja,• izpeljati nabavni posel,• vzdrževati korektne poslovne odnose z dobavitelji,• organizirati nabavno dejavnost za nemoten poslovni proces.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
upošteva prodajne, tehnične, f inančne in logistične vidike ter zakonske in • druge predpise,izbere potencialne partnerje (dobavitelje, posrednike, ...) in organizira srečanje,• zbira in analizira podatke o potencialnih dobaviteljih,• predlaga možne dobavitelje s pomočjo določenih izbirnih kriterijev (kako-• vost, majhno tveganje, doseganje zahtev povpraševanja, …),preveri in dopolni povpraševanje in ga razpošlje izbranim potencialnim • dobaviteljem,pripravi potrebne podlage za odločitev o dobavitelju in poroča nadrejenim, • ki bodo odločali o dobavitelju,opredeli in predlaga rešitve, ki so v skladu z interesi dobavitelja, kot tudi • svojega podjetja ter izbrane rešitve izvede,ukrepa v primeru pritožb, konfliktov in drugih incidentov,• specificira poprodajne aktivnosti v skladu s pogodbo in spremlja izvajanje • dobaviteljev,pripravlja kazalce za vrednotenje lastnega napredka, konkurence in na-• predka dobavitelja (cena, sprememba tehnologij, ECO plan).
73
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na p
ojem
, pom
en in
org
anizi
ranj
e nab
ave.
• Ra
zum
e pov
ezan
ost n
abav
e in
osta
lih p
oslo
vnih
funk
cij.
• Po
zna t
emelj
ne zn
ačiln
osti
naba
vneg
a pos
lova
nja.
• Po
zna p
omen
, vlo
go in
cilje
nab
ave.
• Po
zna k
once
pt n
abav
e pri
poslo
vanj
u po
djet
ij.•
Pred
stav
i sod
elova
nje i
n po
vezo
vanj
e nab
ave z
ost
alim
i fun
kcija
mi v
pod
jetju
.•
Razu
me t
emelj
ne ra
zsež
nost
i nab
ave i
n tre
nde n
a tem
pod
ročju
v sv
etu.
•
Spoz
na n
abav
no ve
denj
e pod
jetij.
•
Pozn
a osn
ovne
znač
ilnos
ti na
kupn
ega v
eden
ja po
djet
ij.•
Razli
kuje
med
trže
njem
pot
rošn
ih d
obrin
in m
edor
gani
zacij
skim
trže
njem
.•
Razu
me n
abav
ni p
roce
s.•
Spoz
na n
abav
ne p
osto
pke.
• Ra
zliku
je na
bavn
e pos
topk
e.•
Ope
rativ
no iz
vede
nab
avo.
• Išč
e pon
udbe
in jih
ana
lizira
.•
Dol
oča b
istve
ne se
stav
ine n
abav
nega
pos
la.
• Ug
otav
lja n
abav
ne p
otre
be, i
zdela
spec
ifika
cijo
naro
čila,
izbi
ra d
obav
itelja
. •
Dol
oči s
esta
vine p
ogod
be o
nab
avi, i
zpol
ni n
aroč
ilnico
, in
spre
mlja
izpo
lnite
v •
naro
čila.
Spoz
na ra
zisko
vanj
e nab
avne
ga tr
ga.
• Po
zna v
logo
in p
omen
razis
kave
nab
avne
ga tr
ga za
vode
nje n
abav
e.•
Pozn
a pos
ebno
sti r
azisk
ave n
abav
nega
trga
.•
Pozn
a pod
ročja
razis
kave
nab
avne
ga tr
ga.
•
Izpelj
e raz
iskav
o ko
nkre
tneg
a nab
avne
ga tr
ga.
•
Spoz
na el
ektro
nsko
izm
enja
vo p
odat
kov v
nab
avne
m p
oslo
vanj
u.•
Upor
ablja
elek
trons
ko p
oslo
vanj
e med
kupc
em in
dob
avite
ljem
.•
Upor
ablja
sodo
bne k
omun
ikacij
ske t
ehno
logij
e v n
abav
i.•
Pozn
a met
ode i
zbira
nja i
n vr
edno
tenj
a dob
avite
ljev.
• Pr
ipra
vi kr
iterij
e za v
redn
oten
je do
bavit
eljev
.•
Načr
tuje
audi
t pri
pote
ncia
lnem
dob
avite
lju.
• Izv
ede v
redn
oten
je (o
cenj
evan
je) d
obav
itelje
v (au
dit).
• Up
orab
lja m
etod
e zbi
ranj
a in
vred
note
nja d
obav
itelje
v.•
4. OPERATIVNI CILJI
74
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na n
ačrt
ovan
je na
bave
. •
Spoz
na st
rate
gije n
abav
e.•
Razu
me n
abav
no p
oliti
ko.
• Po
zna p
omen
nač
rtov
anja
naba
ve in
dol
očan
ja cil
jev n
abav
e.•
Pozn
a pro
ces n
ačrt
ovan
ja na
bave
in p
osto
pek i
zved
be.
•
Upor
ablja
pos
amez
ne fa
ze n
ačrt
ovan
ja na
bave
.•
Anal
izira
deja
vnike
, pom
embn
e za n
ačrt
ovan
je na
bave
.•
Dol
oča i
n ob
likuj
e cilje
nab
ave.
• O
bliku
je st
rate
gije n
abav
e in
naba
vneg
a pro
cesa
.•
Upor
ablja
nab
avne
stra
tegij
e in
jih zn
a dol
očiti
gled
e na k
onkr
eten
prim
er.
• Izd
ela n
ačrt
za n
abav
o m
ater
iala
.•
Spre
jema o
dloč
itve o
kako
vost
i mat
eria
la, g
lede k
oliči
ne n
aroč
ila, č
asa
• na
roča
nja,
met
ode n
aroč
anja
.Sp
rejem
a odl
očitv
e o n
abav
nih
cena
h, o
dloč
itve g
lede n
abav
nih
virov
, dob
av-
• ni
h ro
kov,
gled
e dos
tave
mat
eria
la, o
dloč
itve g
lede n
abav
nih
poti;
Rešu
je re
klam
acije
pri
doba
vitelj
ih.
•
Spoz
na sk
ladi
ščno
pos
lova
nje.
• Sp
ozna
vode
nje z
alog
.•
Spoz
na vr
ste z
alog
in p
omen
gosp
odar
jenja
z zal
ogam
i.•
• Pr
ikaže
nač
ine n
aroč
anja
in vr
edno
tenj
a zal
og.
• Izr
ačun
a opt
imal
no za
logo
z vid
ika p
otre
b pr
oizv
odnj
e/pr
odaj
e in
vidika
•
stro
škov
skla
dišč
enja
.An
alizi
ra st
rošk
e skla
dišč
nega
pos
lova
nja.
• Vo
di sk
ladi
ščno
dok
umen
tacij
o.•
Pozn
a org
anizi
rano
st na
bave
.•
Org
anizi
ra n
abav
o v s
kladu
s so
dobn
imi t
rend
i org
aniza
cije.
• Up
orab
lja n
ačela
org
anizi
rano
sti.
• Izd
ela n
otra
njo
orga
niza
cijsk
o st
rukt
uro
naba
ve.
• So
delu
je z d
rugim
i sek
torji
v po
djet
ju.
•
Spoz
na ko
ntro
lo n
abav
nega
pos
lova
nja.
• Ko
ntro
lira p
otek
nab
avne
ga p
oslo
vanj
a.•
Kont
rolir
a usp
ešno
st na
bavn
ega o
ddelk
a.•
Izvaj
a rev
izijo
nab
ave.
•
Spoz
na et
iko v
naba
vi.•
Upor
ablja
etičn
i kod
eks (
nače
la in
smer
nice
).•
75
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur priprava vaj, 24 ur priprava in izvedba nastopov).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
76
1. IME PREDMETA:
POSLOVNO PRAVO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se zave pomena predpisov in ustrezne zakonodaje pri opravljanju svojega dela in uporabe le-teh.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
si pridobi znanje o temeljih prava in pravne ureditve,• spozna pravni sistem in povezanost pravnih področij,• si pridobi potrebno znanje o ureditvi gospodarskega sistema, še posebej • znanja o statusnem in obligacijskem pravu,pozna gospodarske subjekte in njihove statusne lastnosti,• pozna vlogo države na gospodarskem področju, predvsem inštrumente • neposrednega urejanja gospodarstva, urejanje trga, varstva konkurence, varstvo potrošnikov,pozna načine reševanja sporov med gospodarskimi subjekti.•
77
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na te
melj
ne p
ravn
e poj
me.
• Sp
ozna
pra
vno
kultu
ro s
spoš
tova
njem
dog
ovor
ov in
z m
irnim
reše
vanj
em sp
orov
.•
Se n
auči
odgo
vorn
ega r
avna
nja p
ri de
lu s
poslo
vnim
i par
tner
ji spo
zna p
ravn
i sist
em in
vlog
o po
sam
e-•
znih
subj
ekto
v v n
jem.
Spoz
na o
dgov
orne
nač
ine i
zvaj
anja
poga
janj
kot p
redf
aze s
klen
itve p
ogod
be.
• Sp
ozna
pot
rebn
e pra
vne p
oti in
nač
ine z
a delo
.•
Spoz
na o
snov
na p
ogod
bena
razm
erja
in vr
ste p
ogod
b.•
Prep
ozna
vrste
in zn
ačaj
posa
mez
nega
pra
vneg
a pos
la te
r poz
itivn
o zak
onod
ajo na
pod
ročju
svoj
ega d
elova
nja.
• Sp
ozna
znač
ilnos
ti m
edna
rodn
ega g
ospo
dars
kega
pra
va.
• Sp
ozna
osn
ovne
pog
odbe
, ki s
e naj
pogo
steje
poj
avlja
jo v
zuna
nje-
trgov
insk
em p
rom
etu.
• Sp
ozna
nač
ine r
ešev
anje
spor
ov m
ed go
spod
arsk
imi s
ubjek
ti.•
Spoz
na o
blike
zava
rova
nja t
erja
tev.
• Sp
ozna
zako
noda
jo, k
i ure
ja ob
ligac
ijsko
pra
vo.
•
Razu
me,
poišč
e in
upor
ablja
ust
rezn
e pra
vne
• ak
te p
ri sv
ojem
delu
.Izv
ede u
speš
no p
ogaj
anje
in p
ripra
vi vs
e pos
top-
• ke
za sk
lenite
v pog
odbe
.Se
stav
i eno
stav
no p
ogod
bo v
skla
du z
zako
no-
• da
jo.
Spoz
na p
ravn
oorg
aniza
cijsk
e obl
ike go
spod
arsk
ih su
bjek
tov v
deja
vnos
ti.•
Spoz
na p
osto
pek u
stan
ovitv
e pos
amez
nih
prav
noor
gani
zacij
skih
obl
ik go
spod
arsk
ih d
ružb
.•
Prip
ravi
vse p
otre
bno
za u
stan
ovite
v sam
osto
j-•
nega
pod
jetja
.
Spoz
na p
ojem
indu
strij
ske l
astn
ine i
n po
sam
ezne
pra
vice i
ndus
trijsk
e las
tnin
e (pa
tent
, bla
govn
a in
• st
oritv
ena z
nam
ka, m
odel,
geog
rafsk
a ozn
ačba
).Sp
ozna
pra
vno
vars
tvo
indu
strij
ske l
astn
ine.
•
Izved
e pos
tope
k zav
arov
anja
indu
strij
ske l
astn
i-•
ne, p
rijav
e pat
enta
.
Spoz
na p
ojm
e nelo
jaln
e kon
kure
nce,
oblik
e om
ejeva
nja k
onku
renc
e in
drug
ih o
blik
kršit
ev ko
nkur
enč-
• ne
ga p
rava
.Sp
ozna
zako
noda
jo p
ravn
ega v
arst
va u
delež
ence
v na t
rgu.
•
Reag
ira n
a vse
nep
ravil
nost
i na t
rgu,
ki o
meju
jejo
• ko
nkur
enco
.
Spoz
na p
ojem
, vrs
te in
pom
en vr
edno
stni
h pa
pirje
v.•
Razu
me p
ravn
i pro
met
z vr
edno
stni
mi p
apirj
i in u
pora
bo vr
edno
stni
h pa
pirje
v kot
inst
rum
ento
v pla
čila
• za
varo
vanj
a in
kred
itira
nja.
Upor
ablja
vred
nost
ne p
apirj
e kot
inst
rum
ente
•
plač
ila, z
avar
ovan
ja pl
ačil a
li kre
ditir
anja
.
Spoz
na o
snov
ne p
ojm
e delo
vneg
a pra
va.
• Ra
zum
e ins
titut
delo
vneg
a raz
mer
ja.
• Ra
zum
e ins
titut
pog
odbe
o za
posli
tvi in
njen
e ses
tavn
e dele
.•
Pri s
vojem
delu
upo
rabl
ja us
trezn
o za
kono
dajo
.•
Prip
ravi
ustre
zne l
istin
e v zv
ezi s
sklep
anjem
, •
traja
njem
in p
rene
hanj
em d
elovn
ega r
azm
erja
.
4. OPERATIVNI CILJI
78
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 ur (48 ur predavanj in 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 ur (42 ur študij literature, 36 ur študija primerov, 18 ur priprava primera pogodbe, priprava dokumentacije za ustanovitev virtualnega podjetja, priprava listin za sklepanje fiktivnega delovnega razmerja).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
79
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :
spozna pomen in vlogo standardov v poslovanju organizacije,• spozna standarde kakovosti in je sposoben voditi celoten proces zagota-• vljanja kakovosti,se usposobi za uvajanje in presojanje kakovosti v organizacijah ter pripra-• vljanje dokumentov kakovosti,se usposobi za razvrščanje in identif ikacijo proizvodov po različnih klasif i-• kacijskih merilih,spozna ravnanje z embalažo in embalažnimi materiali.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:
obvladovanje dokumentacije kakovosti,• vodenje timov kakovosti,• osveščanje sodelavcev o pomenu kakovosti za organizacijo,• ustvarjanje ustrezne organizacijske klime za uvajanje sistema celovitega • obvladovanja kakovosti in modelov odličnosti,zagotavljanje pogojev za spremljanje standardov kakovosti,• organiziranje in vodenje notranjih presoj organizacij in sodelovanje z zuna-• njimi presojevalci,spremljanje najboljših praks, procesov, tehnologije, postopkov in sistemov,• zagotavljanje in skrb za kakovost pri izvajanju delovnih procesov,• planiranje in kontrolo uresničevanja ciljev kakovosti,• sodelovanje pri pripravi in uvajanju programa popolnega upravljanja kako-• vosti in sistema poslovne odličnosti.
80
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na si
stem
celo
viteg
a obv
lado
vanj
a kak
ovos
ti.•
Se se
znan
i z ev
rops
kimi in
med
naro
dnim
i sta
ndar
di in
nač
inom
njih
oveg
a •
prev
zem
a v S
love
niji.
Se se
znan
i s ci
lji in
pom
enom
stan
dard
izacij
e.•
Se se
znan
i s p
redm
eti, v
idiki
in ra
vnm
i sta
ndar
diza
cije.
• Sp
ozna
poj
em ka
kovo
sti in
razlo
ge za
zago
tavlj
anje
kako
vost
i.•
Spoz
na st
anda
rde k
akov
osti
skup
ine I
SO 9
000.
• Sp
ozna
mod
ele p
oslo
vne o
dličn
osti
in d
ruge
sist
eme v
oden
ja ka
kovo
sti.
• Sp
ozna
sist
em ce
lovit
ega o
bvla
dova
nja k
akov
osti.
• Se
sezn
ani s
stro
ški k
akov
osti.
• Sp
ozna
pom
en b
enčm
arkin
ga.
• Se
sezn
ani s
celo
tno
doku
men
tacij
o sis
tem
a kak
ovos
ti.•
Spoz
na kl
asičn
a in
sodo
bna o
rodj
a in
met
ode z
a kon
trolo
kako
vost
i ter
•
njih
ovo
prak
tično
upo
rabn
ost.
Spoz
na ce
lote
n po
stop
ek p
roce
sa p
reso
ja sis
tem
a kak
ovos
ti.•
Se se
znan
i s ci
lji in
pom
enom
stan
dard
izacij
e.•
Se se
znan
i s p
redm
eti, v
idiki
in ra
vnm
i sta
ndar
diza
cije.
• Se
sezn
ani z
med
naro
dnim
i sta
ndar
di.
• Po
zna s
istem
klas
ifika
cije p
roizv
odov
.•
Se se
znan
i s p
ojm
om em
bala
že in
emba
lažn
imi m
ater
iali.
• Sp
ozna
vrst
e kom
unika
cijsk
ih la
stno
sti e
mba
laže
.•
Upor
ablja
klas
ična o
rodj
a zag
otav
ljanj
a kak
ovos
ti v p
raks
i.•
Obv
lada
pro
ces n
otra
nje p
reso
je ka
kovo
sti.
• Ra
zum
e pom
en u
vaja
nja s
tand
ardo
v kak
ovos
ti.•
Anal
izira
pos
lova
nje o
rgan
izacij
e s p
omoč
jo m
odelo
v pos
lovn
e odl
ičnos
ti.•
Inte
rpre
tira r
azlo
ge za
zago
tavlj
anje
kako
vost
i.•
Sode
luje
pri u
vaja
nju
stan
dard
ov ka
kovo
sti v
org
aniza
cijah
.•
Zna o
pred
eliti
razli
čne s
trošk
e kak
ovos
ti na
konk
retn
ih p
rimer
ih.
• Ra
zliku
je ra
zličn
e tip
e ben
čmar
kinga
in jih
upo
rabl
ja v p
raks
i.•
Prip
ravlj
a in
evid
entir
a celo
tno
doku
men
tacij
o ka
kovo
sti.
• Up
orab
lja p
rincip
e kla
sifika
cije i
n id
entif
ikacij
e pro
izvod
ov.
• O
pred
eliti
kom
unika
cijsk
e las
tnos
ti em
bala
že.
•
4. OPERATIVNI CILJI
81
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur priprava vaj, 24 ur priprava postopka in dokumentacije za presojanje kakovosti v virtualnem podjetju).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
82
1. IME PREDMETA:
MEDNARODNO POSLOVANJE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
je sposoben proučiti tuja tržišča in oceniti možnosti različnih oblik medna-• rodnega sodelovanja,pri svojem delu uporablja zunanjetrgovinske in druge predpise,• si pridobi sposobnosti komuniciranja s partnerji v tujini,• pripravlja, organizira in izpelje izvozni/uvozni posel.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
permanentno spremlja tuje trge in ugotavlja razmere na le-teh,• zbira informacije v tujini,• pripravlja osnove za odločanje,• izvaja nabavo oz prodajo proizvodov / storitev na tujih trgih,• vzdržuje in dopolnjuje dokumentacijo o poslovnih partnerjih v tujini,• oblikuje in vzdržuje večkulturno mrežo kontaktov,• pozna in uporablja špediterske, carinske in zunanjetrgovinske predpise,• pripravi dokumentacijo za izvoz/uvoz.•
83
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna smisel mednarodne menjave, nujnost • mednarodnega poslovanja, različne režime na-cionalnih gospodarstev v zgodovinskem razvoju, prednosti in slabosti različnih režimov, prednosti odprtih gospodarstev in slabosti avtarkije.Razume strukturo uporabe bruto domačega • proizvoda in pomen mednarodne menjave v tej.
Razume in opiše razloge, zaradi katerih se nacionalna • gospodarstva vključujejo v mednarodno menjavo.Razlikuje položaj razvitih in nerazvitih gospodarstev v • mednarodni menjavi.Izračuna in razloži terms of trade na primeru določenega • nacionalnega gospodarstva.Analizira strukturo porabe domačega bruto produkta.• Presodi položaj nacionalnega gospodarstva v ekonom-• skih odnosih s tujino.
Spozna oblike konkurence in jih zna opisati.• Spozna pomen konkurence v ekonomskih od-• nosih s tujino, ovire za delovanje konkurence in slabosti mednarodnih monopolov.Spozna mednarodne organizacije za pospeševa-• nje zunanjetrgovinske menjave ter njihov pomen in način delovanja.
Poišče ustrezne informacije o delovanju mednarodnih • organizacij, inštitucij in gospodarskih grupacij in jih uporabi pri strategiji nastopanja na tujih trgih.
Pozna predprodajne aktivnosti in postopke • nabave oz prodaje proizvodov/storitev.Seznani se z najpomembnejšimi mednarodnimi • sejmi določene panoge in pomena sejmskih prireditev.Spozna oblike pogajanj in se zanje usposobi.• Spozna načine organiziranja in izvedbe nakupa/• prodaje v tujini in spremljanja ponakupnih aktivnosti.Spozna dokumentacijo in postopke izvoza/• uvoza.Spozna plačilne instrumente in instrumente • zavarovanja plačil v zunanji trgovini.Spozna instrumente zaščitne politike in njihovo • uporabo.
Izvaja povpraševanja po izdelkih/storitvah v tujini.• Analizira ponudbe in pripravi kriterije in predlog za izbor • dobavitelja.Načrtuje obiske pri dobaviteljih in organizira redna delov-• na srečanja z njimi.Izvede predpogodbene aktivnosti in pripravi pogodbo.• Se uspešno pogaja s poslovnimi partnerji.• Izdela kalkulacijo izdelka/storitve, ki je predmet prodaje.• Pripravi dokumentacijo za izvoz/uvoz, izvede postopek in • končni obračun zunanjetrgovinskega posla.Izbere najustreznejši način zavarovanja plačila.• Ukrepa v skladu s predpisi držav, iz katerih so poslovni • partnerji.
Se usposobi za ustno in pisno poslovno komuni-• ciranje s poslovnimi partnerji v tujini.
Komunicira z zunanjimi in notranjimi sodelavci.• Organizira in sodeluje na sestankih v domačem in tujem • jeziku.Uporablja elektronska komunikacijska orodja. • Obvlada etiko poslovnega komuniciranja.• Obvlada poslovno korespondenco.•
Pozna značilnosti različnih kultur, običaje in na-• vade, jih spoštuje in se jim prilagaja pri sklepanju poslov.
Upošteva navade, običaje in pravila poslovanja tujih dežel • in se prilagaja poslovnim partnerjem.
84
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 ur (42 ur študij literature, 18 ur priprava vaj na primerih - priprava postopka in dokument-acije za izvoz/uvoz blaga, špeditersko storitev, 12 ur za pripravo seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk špedicije, carinskega urada, zunanjetrgovinskega sektorja v podjetju).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
85
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 1 NA VIŠJI RAVNI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za aktivno govorjenje, branje in pisanje ter spremljanje stroke v tujem jeziku.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se v tujem jeziku usposobi za:
zahtevnejše komuniciranje preko telefona, elektronske pošte, pisem..,• pisanje zahtevnejših dopisov,• svetovanje strankam v tujem jeziku na višjem nivoju,• pogajanja s poslovnimi partnerji,• vodenje poslovnih sestankov,• sodelovanje v zahtevnejših projektih in timih,• pridobi široko in poglobljeno znanje strokovne terminologije.•
86
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna načine predstavitev na višjem nivoju v • posamezni situaciji.Dobro pozna in zna opredeliti vse dejavnosti • svojega podjetja, posameznih oddelkov in njihovih pristojnosti.Nadgradi pisanje poslovnih dopisov.• Spozna pomen in način priprav na poslovni razgo-• vor v tujem jeziku. Nauči se samostojno in brez tuje pomoči organizi-• rati poslovno-družabne stike s tujimi partnerji.Sistematično pridobi veliko pomembnega • poslovnega izrazoslovja, analizira pisna besedila (npr. članke, pogodbe, zapisnike...), nadgradi svoje znanje jezikovnih struktur, ki jih demonstrira v različnih situacijah.Spozna pomen aplikacije pridobljenih znanj tako • v vsakodnevnem življenju kot tudi na delovnem mestu.
Podrobneje predstavi sebe in svoj kraj.• Natančno in podrobno predstavi svoje podjetje,njegove • oddelke in različne dejavnosti, ki v okviru tega potekajo.Tekoče in pravilno se v različnih tako poslovnih kot • privatnih situacijah pogovarja v tujem jeziku.Brez težav zna komunicirati osebno s sodelavci, • nadrejenimi, poslovnimi partnerji v tujem jeziku, prav tako uporablja primerno izrazoslovje in pravilne strukture, ko se pogovarja po telefonu.Brez težav in natančno, eksaktno, jasno ter pravilno • tvori različne zahtevnejše dopise.Samozavestno se predstavi na poslovnem intervjuju, • ki pa ga lahko tudi vodi, ko v podjetju pridobi določen položaj in izkušnje.Poišče sinonime, kolokacije in tvori različne zapletene • zveze, še posebej jezikovne posebnosti.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 30 ur priprava predstavitev – poklica, podjetja, dejavnosti, priprava poslovnih pisem, pogodbe, telefonskega pogovora, poslovnega razgovora). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
87
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI TUJI JEZIK 2
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
obvlada osnovne veščine komuniciranja v tujem jeziku,• se pisno in ustno sporazumeva s strankami v tujem jeziku,• zagotavlja etičen odnos s strankami v tujem jeziku in se ravna po poslov-• nem bontonu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:
osnovno sporočanje preko telefona in elektronske pošte,• pisanje enostavnih sporočil: vabil, obvestil, poslovnih pisem,• predstavljanje podjetja, produktov, storitev, poslovnih rezultatov,• sodelovanje v pogovoru v tujem jeziku.•
88
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna osnove poslovnega komuniciranje v tujem • jeziku.Se zave vloge in pozna cilje poslovnega komunici-• ranja v tujem jeziku.Prepozna slog komuniciranja v tujem jeziku, npr. • naročanje, sodelovanje, ipd..
Uporablja osnovne strokovne pojme v tujem jeziku.• Vključuje se v različne vrste komunikacij v tujem jeziku.• S sredstvi komunikacije vpliva na udeležence, npr. • prepozna potrebe in koristi, premaguje ovire, prikazuje koristi.Udeležence nagovarja v skladu z bontonom v tujem • jeziku, pri čemer upošteva različna etična načela.Razloži pomen vpliva komuniciranja na udeležence.•
Pozna koncepte in veščine komuniciranja.• Pozna osnovne načine komuniciranja ter značil-• nosti sestavin poslovnega komuniciranja v tujem jeziku.Pozna preprostejše oblike in sestavine poslovnega • komuniciranja v tujem jeziku.
Uporablja strukturno pravilne načine komuniciranja v • tujem jeziku.Oblikuje povratne informacije v tujem jeziku.•
Obvlada poslovni razgovor.• Pozna učinkovit poslovni razgovor v tujem jeziku.• Pozna potek poslovnega razgovora v tujem jeziku.• Obvlada značilnosti telefonskega razgovora v • tujem jeziku.
Pripravi načrt razgovora v tujem jeziku.• Sodeluje v poslovnem pogovoru v tujem jeziku.• Aktivno posluša v tujem jeziku.• Oblikuje preprostejša sporočila v tujem jeziku.• Vodi enostavni poslovni razgovor v tujem jeziku• Pripravi sporočilo za telefonski pogovor v tujem jeziku.•
Spozna terminologijo za poslovni sestanek.• • Pripravi vabilo v tujem jeziku.• Sodeluje na sestanku v tujem jeziku.•
Spozna sestavine nastopa in predstavitve v tujem • jeziku.
Načrtuje, pripravi in izpelje nastop ali predstavitev v • tujem jeziku.
Spozna osnovne oblike pisnega komuniciranja.• Piše poslovna pisma v tujem jeziku.• Razvršča pisna sporočila glede na predpisano vrsto in • obliko v tujem jeziku.Obvlada tehniko hitrega branja v tujem jeziku•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 30 ur priprava predstavitev – poklica, podjetja, dejavnosti, priprava enostavnih poslovnih pisem in telefonskega pogovora).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
89
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
OBLIKOVANJE PROIZVODOV IN TEHNOLOŠKIH PROCESOV
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna splošen koncept dela v razvojnih in tehnoloških oddelkih podjetja,• pozna razvojno in tehnološko dokumentacijo,• pozna koncept razvoja proizvoda, tehnologije in presoje ekonomičnosti proizvodnje.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna razvojno strategijo podjetja,• razvija vizije in strategije glede na konkurenco na razvojnem in tehnološkem področju,• spremlja tehnični razvoj in predlaga nove, inovativne, strateške proizvode,• pripravlja kazalce za vrednotenje lastnega napredka in konkurence,• pozna organizacijsko-informacijski sistem za potrebe razvojne in tehnolo-• ške službe v podjetju,spremlja potrebno dokumentacijo v razvojnem in tehnološkem oddelku,• zagotavlja informacijski tok dokumentov v razvojnem in tehnološkem oddelku,• pozna splošen koncept dela v razvojnem in tehnološkem oddelku,• spremlja razvojno, konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo, podatke • na dokumentih in tok dokumentov,pozna koncept razvoja konstrukcije, tehnologije in presoje ekonomičnosti proizvoda,• obvlada in spoštuje ISO standarde in druge standarde kakovosti,• upošteva vse tehnične predpise,• obvlada oblikovanje tehnoloških procesov,• spremlja optimizacijo proizvodnje.•
90
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na p
omen
pro
izvod
nega
pro
gram
a pod
jetja
.•
Sode
luje
pri n
ačeln
i odl
očitv
i pod
jetja
gled
e pon
udbe
pro
izvod
ov o
kolju
.•
Razu
me o
dvisn
ost p
odjet
ja gl
ede o
bsto
ječih
ozir
oma n
ovih
pro
izvod
ov.
• O
vred
noti
življe
njsk
i cike
l pro
izvod
a.•
Razu
me i
n ov
redn
oti c
ilje si
stem
a pla
nira
nja n
ovih
, pro
izvod
ov ko
t elem
enta
•
inov
iranj
a pro
gram
a.Sp
ozna
sist
em p
lani
ranj
a nov
ih p
roizv
odov
.•
Upor
ablja
met
ode i
skan
ja za
misl
i za n
ove p
roizv
ode o
zirom
a sto
ritve
.•
Načr
tuje
vred
note
nje z
amisl
i za n
ove p
roizv
ode.
• Up
orab
lja si
stem
e oce
njev
anja
zam
isli z
a nov
e pro
izvod
e.•
Spoz
na ra
zvoj
in o
bliko
vanj
e pro
izvod
ov in
stor
itev.
• Ra
zum
e vpl
iv ra
zvoj
a in
oblik
ovan
ja pr
oizv
odov
in st
orite
v.•
Spre
mlja
vred
nost
proi
zvod
a.•
Anal
izira
razli
čne s
topn
je ra
zisko
vanj
a.•
Ovr
edno
ti ra
zličn
ost r
azvo
ja in
obl
ikova
nja p
roizv
odov
gled
e raz
lično
sti
• or
gani
ziran
ja pr
oizv
odnj
e.Sp
rem
lja p
roizv
odno
, trž
no, v
eljav
no in
men
jaln
o vr
edno
st pr
oizv
oda.
•
Razu
me o
snov
na n
ačela
obl
ikova
nja p
roizv
odov
.•
Spoz
na n
ačelo
funk
ciona
lnos
ti pr
oizv
oda.
• Sp
ozna
nač
elo:
• na
jman
jše te
že p
roizv
oda,
• n
ajm
anjši
h ga
barit
nih
mer
,•
najm
anjši
h ob
rato
valn
ih st
rošk
ov,
• en
osta
vneg
a upr
avlja
nja p
ri ob
likov
anju
pro
izvod
ov.
• Sp
ozna
nač
elo en
osta
vneg
a vzd
ržev
anja
pri o
bliko
vanj
u pr
oizv
odov
in n
ačelo
•
najve
čje za
neslj
ivost
i pri
oblik
ovan
ju p
roizv
odov
.
Upor
ablja
vsa n
ačela
pri
oblik
ovan
ju p
roizv
odov
.•
Spoz
na p
otek
pro
cesa
razv
oja i
n ob
likov
anja
nove
ga p
roizv
oda.
• O
vred
noti
stop
nje p
roce
sa ra
zvoj
a nov
ega p
roizv
oda.
• Sp
rem
lja kr
iterij
e za p
reso
jo n
oveg
a pro
izvod
a.•
Spoz
na si
stem
kupo
vanj
a lice
nc.
• Sp
ozna
pat
entn
o po
litiko
(pa
tent
e, vz
orce
, mod
ele).
• An
alizi
ra m
ožno
sti k
upov
anja
licen
c ozir
oma s
kupn
i nas
top
na tr
gu (j
oint
•
vent
ure).
Načr
tuje
naku
p ak
tivno
sti (
pove
zava
dve
h sis
tem
ov).
•
4. OPERATIVNI CILJI
91
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
rgan
izacij
sko
stru
ktur
o sis
tem
a raz
voja
in o
bliko
vanj
a pro
izvod
ov.
• Sp
ozna
krm
iljenj
e pro
cesa
v sis
tem
u ra
zvoj
a in
oblik
ovan
ja pr
oizv
oda.
• Ra
zum
e vpl
iv or
gani
zacij
e na u
speš
en ra
zvoj
.•
Upor
ablja
pod
poro
za u
speš
en ra
zvoj
(pro
totip
na d
elavn
ica, l
abor
ator
ij,
• IN
DO
K de
javn
ost…
).O
vred
noti
odvis
nost
vlaga
nj v
siste
m ra
zvoj
a pro
izvod
ov.
• Sp
rem
lja kr
milje
nje r
azvo
jnih
pro
jekto
v s p
omoč
jo kr
ivulje
pre
toka
den
ar-
• ja
(cas
h flo
w cu
rve).
Spoz
na d
ejans
ke n
alog
e sist
ema r
azvo
ja in
obl
ikova
nja p
roizv
odov
. •
Razu
me p
otre
be p
o izb
oljša
vah
obst
oječ
ih p
roizv
odov
.•
Spoz
na p
otre
be p
o izb
oljša
nju
tehn
ološ
kih si
stem
ov.
• Ra
zum
e vpl
iv st
anda
rdiza
cije.
•
Prika
že p
robl
eme o
bsto
ječe p
roizv
odnj
e.•
Sint
etizi
ra m
ožno
sti z
niže
vanj
a stro
škov
pro
izvod
nje,
upor
abo
novih
•
grad
iv, o
rodi
j….
Načr
tuje
mož
nost
i upo
rabe
raču
naln
ika p
ri ra
zvoj
u in
obl
ikova
nju
proi
-•
zvod
ov (C
AD).
Spre
mlja
pot
rebe
po
tehn
ičnih
izbo
ljšav
ah.
• Ev
iden
tira r
azlič
ne vr
ste s
tand
ardo
v in
zago
tavlj
a tip
izacij
o pr
oizv
odov
.•
Načr
tuje
siste
m p
rojek
tiran
ja pr
oizv
odni
h sis
tem
ov.
• Po
zna n
ačela
org
anizi
rano
sti,
• Ra
zum
e nač
ela p
rojek
tiran
ja pr
oizv
odni
h pr
oces
ov.
•
Spre
mlja
pro
jektir
anje
proi
zvod
nih
poce
sov.
• Ra
zvija
pris
top
proj
ektir
anja
proi
zvod
nih
siste
mov
.•
Upor
ablja
nač
ela o
rgan
izira
nost
i.•
Prip
ravi
pogo
je za
usp
ešno
obl
ikova
nje t
ehno
lošk
ih p
roce
sov.
• D
oloč
a glo
bino
nač
rtov
anja
tehn
ološ
kih p
roce
sov.
• O
vred
noti
norm
ative
.•
Dol
oči p
otre
bne o
pera
cije,
potre
bna d
elovn
a mes
ta, o
rodj
a in
prip
rave
.•
Ovr
edno
ti om
ejitv
e pri
oblik
ovan
ju p
roizv
odov
.•
Spoz
na o
snov
e teh
nolo
ške d
okum
enta
cije.
• Pr
ipra
vlja p
redk
alku
lacij
e izd
elave
.•
Evid
entir
a:•
zbir
norm
ativo
v gra
diva
,•
zbir
naba
vljen
ih p
olizd
elkov
.•
Prip
ravlj
a nav
odila
za d
elo.
• Izd
ela o
pera
cijsk
e risb
e.•
Prip
ravi
sezn
am in
razp
ored
oro
dij in
prip
rav.
•
92
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
razu
me p
redk
alku
lacij
e na o
snov
i oce
ne in
prim
erja
ve•
Spre
mlja
pot
rebn
e pod
atke
za p
redk
alku
lacij
o in
jih n
ačrt
uje.
• Ev
iden
tira p
osto
pke p
ri izd
elavi
podr
obne
kalku
lacij
e.•
Ovr
edno
ti to
čnos
t pre
dkal
kula
cije.
•
Spoz
na vr
ste i
n ob
like p
roizv
oden
j (lin
ijsko
pro
izvod
njo
v ritm
u, sk
upin
sko
• pr
oizv
odnj
o, p
reizk
usno
pro
izvod
njo)
.Sp
ozna
pot
rebn
e akc
ije p
ri za
gonu
linijs
ke p
roizv
odnj
e.•
Načr
tuje
linijs
ko p
roizv
odnj
o.•
Upoš
teva
nač
ela lin
ijske
pro
izvod
nje.
• Ra
zum
e pog
oje z
a usp
ešno
st lin
ijske
pro
izvod
nje i
n oc
eni z
relo
st pr
oizv
o-•
da za
linijs
ko p
roizv
odnj
o.Za
gota
vlja e
nako
mer
no o
brem
enite
v delo
vnih
mes
t.•
Zago
tavlj
a nep
rekin
jenos
t pot
eka d
ela in
kako
vost
v sist
emu
linijs
ke
• pr
oizv
odnj
e.Za
gota
vlja g
radi
vo in
nač
rtuj
e delo
vno
silo
v lin
ijski
proi
zvod
nji.
• O
vred
noti
prob
leme l
inijs
ke p
roizv
odnj
e.•
Načr
tuje
preiz
kusn
o pr
oizv
odnj
o.•
Spoz
na p
osto
pke o
ptim
izacij
e pro
izvod
nje.
• An
alizi
ra o
ptim
izacij
o pr
oizv
odnj
e.•
Evid
entir
a raz
lične
izgu
be p
ri pr
oces
u pr
oizv
odnj
e.•
Ovr
edno
ti pr
istop
e k zm
anjša
nju
izgub
v pr
oizv
odnj
i.•
Pred
laga
pris
tope
za u
speš
nost
proi
zvod
nje
•
93
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 24 ur študija primerov, 24 ur priprava postopka in dokumentacije pri oblikovanju novega izdelka virtualnem podjetju).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
94
1. IME PREDMETA:
POSLOVNA LOGISTIKA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je sposoben:
organizirati logistične procese,• uporabiti različne metode optimiranja skladiščenja in transporta,• narediti analize za uporabo outsourcinga v logistiki.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:
seznanjanje odgovornih sodelavcev z učinkovitostjo logističnih procesov in • predlaganje ukrepov,organiziranje, pripravo in usklajevanje logističnih procesov,• sodelovanje oz. planiranje, organiziranje in kontrolo logističnih procesov,• sodelovanje pri planiranju in usklajevanju vidikov nabavne, notranje, distri-• bucijske, poprodajne in razbremenilne logistike in učinkovito vgrajevanje v lastne procese,sodelovanje pri informatizaciji logističnih procesov,• sodelovanje pri planiranju in organizaciji transporta, skladiščenja in mani-• pulacije z blagom in energijo,skrb za racionalno izvajanje nabavne, notranje, prodajne, poprodajne in • razbremenilne logistike,informiranje sodelavcev o novostih in potrebnem upoštevanju predpisov na • področju poslovne logistike.
95
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna pojem logistike in njen zgodovinski razvoj.• Spozna osnovne elemente logističnega sistema.• Spozna namen in cilj nabavne logistike.• Spozna namen in cilj notranje logistike.• Spozna namen in cilj prodajne logistike.• Se seznani s cilji in nalogami razbremenilne logistike.• Spozna pojem, pomen in sestavine logistične oskrbo-• valne verige.Se seznani z outsourcingom v logistiki.• Pozna logistične stroške.• Spozna infrastrukturno vlogo logistične funkcije.• Se seznani z metodami načrtovanja logističnih procesov.• Spozna informacijsko podporo in njen pomen za • logistiko.Se seznani z zakonodajo in predpisi, ki urejajo • logistično poslovanje.Pozna osnove trasporta.• Se seznani z transportnimi stroški.• Spozna pomembnejše logistične organizacije v • Sloveniji in tujini.Spozna mednarodni transport in špedicijo.•
Obvlada osnovne elemente logističnega sistema.• Organizira poslovanje v različnih fazah logističnega • procesa.Analizira potrebo po outsourcingu v logistiki in • predlaga ali izvaja ustrezne rešitve.Uporablja zakonodajo in predpise s področja logi-• stičnega poslovanja.Razlikuje med notranjim in zunanjim transportom.• Analizira in optimira izvajanje transporta.• Analizira in optimira skladiščno poslovanje.• Analizira in optimira logistično oskrbovalno verigo.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur priprava logističnega postopka na primeru).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
96
1. IME PREDMETA:
POSLOVANJE V TURIZMU
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna osnove oblikovanja turistične ponudbe in vlogo turističnih podjetij,• spozna raznoliko strukturo turističnih podjetij glede na področje dela, • organiziranost in lastništvo kapitala,spozna primere poslovanja posameznih turističnih podjetij v Sloveniji in v EU.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:
seznanjanje odgovornih sodelavcev z učinkovitostjo turističnega poslovanja,• organiziranje, priprava in usklajevanje turistične dejavnosti,• sodelovanje oz. planiranje, organiziranje in kontrola turistične dejavnosti,• sodelovanje pri uvajanju podjetništva v turitično dejavnost,• skrb za racionalno izvajanje turistične dejavnosti,• informiranje sodelavcev o novostih na področju turističnega poslovanja v • Sloveniji in EU.
97
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna pojme turistične potrebe, turistično • povpraševanje, turistična potrošnja, turistični proizvodi, turistična ponudba, turistično gospo-darstvo.Se seznani z razvojem turističnega gospodarstva.• Spozna različne strukture turističnega gospodar-• stva in turistična podjetja kot so turistična gostin-ska podjetja, turistično posredovanje, igralnice in zabavišča, zdravilišča in wellness centri, kongresni in kulturni centri, turistično rekreacijski športni centri, smučišča idr.Se seznani z ekonomiko poslovanja turističnih • podjetij, oblikovanjem cen, optimiranjem poslo-vanja.Spozna različne študij primerov s področja turiz-• ma v Slovenije in EU.
Prepoznava in razume zgodovino in trende na sodob-• nem turističnem trgu.Prepoznava in razume vpliv dejavnikov na uspešnost • poslovanja turističnih podjetij in ukrepe za obvladova-nje le-teh.Prepoznava in razume ekonomske značilnosti poslova-• nja hotelskih podjetij.Razume ekonomske značilnosti poslovanja turističnih • posrednikov.Obvlada ukrepe za učinkovito poslovanje turističnih • podjetij.Organizira turistična potovanja.• Prepozna dejavnike konkurence na turističnem trgu. • Analizira dejavnike konkurenčnosti na trgu turističnih • storitev..Obvlada in uporablja kazalce uspešnosti poslovanja • turističnih podjetij.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI IN POSEBNOSTI V IZVAJANJUŠtevilo kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 54 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 24 ur priprava primera organizacije namišljenega turističnega poto-vanja, 18 ur priprava analize konkurenčnosti na določenem trgu turističnih storitev).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
98
1. IME PREDMETA:
OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROIZVODOV
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna:
turistično ponudbo proizvodov in storitev,• metode oblikovanja turističnih proizvodov,• tipologijo in hierarhijo turističnih proizvodov, s tehnološkimi in tržnimi • značilnostmi proizvodov,osnovne procese celovitega upravljanja kakovosti turističnih proizvodov,• procese permanentne inovativnosti ponudbe turističnih proizvodov,• pomen turističnih proizvodov za celovitost turistične ponudbe,• konkurenčnost in ekonomiko turističnih proizvodov.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se seznani:
s turističnimi proizvodi,• usklajevanjem turističnih proizvodov s turistično destinacijo,• pripravo metodologije oblikovanja turističnih proizvodov,• celovito upravljanjem kakovosti turističnih proizvodov,•
imidžem in pomenom prepoznavnosti turističnih proizvodov,• se zaveda:
nujnosti za inovativnost v turizmu,• potrebe po oblikovanju in ponudbi konkurenčnih turističnih proizvodov.•
99
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna pojem turistični proizvodi in turistična • destinacija.Spozna kompleksnost turističnih proizvodov.• Loči med parcialnimi, integralnimi in pavšalnimi • turističnimi proizvodi.Spozna različne metodologije oblikovanja turističnih • proizvodov
Razume in uporablja strokovne pojme s predmetnega • področja.Uporablja različne metode oblikovanja turističnih • proizvodov.Razume pojme in razlike med parcialnimi, integralni-• mi in pavšalnimi turističnimi proizvodi
Se seznani s celovitim upravljanjem kakovosti • turističnih proizvodov na ravni posameznega proizvoda in na ravni turistične destinacije.Spozna pomen imidža in pomen turističnega • proizvoda.Se seznani z inovativnostjo v turizmu•
Razlikuje med zagotavljanjem kakovosti v turizmu na • ravni posameznega proizvoda in na ravni turistične destinacije
Se seznani s projekti oblikovanja turističnih proizvo-• dov na domači in mednarodni ravni.Se seznani s problematiko trajnostnega razvoja v • turizmu.Se seznani s praktični primeri oblikovanja turističnih • proizvodov na domači in mednarodni ravni.
Obvlada celoten akcijski načrt, ki ga je potrebno • narediti pri oblikovanju turističnega proizvoda.Zna voditi in koordinira osnovne naloge pri • projektnem oblikovanju turističnega proizvoda.Razume turistični sistem in njegovo okolje.• Razume koncepte, inštrumente in kazalce • trajnostnega razvojnega trenda.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj in 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (30 ur študij literature, 18 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
100
1. IME PREDMETA:
TEMELJI RAČUNOVODSTVA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za razumevanje računovodskih pojmov in knjiženje enos-tavnih poslovnih dogodkov.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna zakonodajo ter predpise in zakone na področju računovodstva • (predvsem Slovenske računovodske standarde), f inanc, davčne predpise ter predpise drugih področij, povezana z njegovim delom, upošteva kodeks računovodskih načel in kodekse poklicne etike računo-• vodje,načrtuje in organizira delovni proces v računovodstvu,• pozna računovodsko dokumentacijo ter temeljne in pomožne poslovne • knjige,spozna krogotok dokumentacije v organizaciji,• pozna strokovno terminologijo.•
101
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna poslovni sistem, poslovni proces in računo-• vodstvo kot informacijske funkcije:spozna značilnosti poslovnega sistema in poslovnega • procesa,spozna računovodstvo kot informacijsko dejavnost v • podjetju.Pozna poslovne dogodke in jih zna računovodsko • spremljati.Spozna organizacijo delovnega procesa in izvajanje • del v računovodstvu:razlikuje med sestavinami računovodstva (knjigovod-• stvo, računovodsko predračunavanje, računovodsko proučevanje in računovodski nadzor),spozna pomen posameznih sestavin računovodstva,• spozna organizacijski vidik računovodstva (finančno, • stroškovno, poslovodno računovodstvo).Razume mesto računovodstva v poslovnem sistemu • in procesu.Razume računovodstvo kot informacijsko dejavnost • podjetja.Spozna organiziranje knjigovodske dejavnosti v • podjetju (tok listin, knjigovodsko evidentiranje, knji-govodsko obračunavanje in poročanje).Pozna pomen varovanja poslovne skrivnosti in deluje • v skladu s kodeksi na področju računovodstva.
Evidentira enostavne poslovne dogodke.• Uporabljati kontni načrt pri knjiženju enostavnih • poslovnih dogodkov.Uporablja Slovenske računovodske standarde glede • na različne poslovne sisteme.Razvrsti ekonomske kategorije v računovodske • izkaze.Razlikuje knjigovodske listine glede na vsebino.• Izračunava amortizacijo po različnih metodah.• Opredeli poslovne skrivnosti in izdela načrt varova-• nja le-teh v različnih situacijah.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
102
1. IME PREDMETA:
FINANČNO RAČUNOVODSTVO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov in izdelavo bilanc po računovodskih standardih.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
obvlada računovodsko obravnavanje sredstev in obveznosti do virov sred-• stev,obvlada računovodsko obravnavanje prihodkov, odhodkov, stroškov in • poslovnega izida,pozna vsebino računovodskih standardov,• spozna razčlenjevanje in knjiženje prihodkov in odhodkov po načelu na-• stanka poslovnega dogodka ter po načelu denarnega toka,organizira in izvaja kontrolo nad izvajanjem zakonskih in notranjih predpi-• sov s področja računovodstva, posreduje informacije o poslovanju notranjim in zunanjim uporabnikom,• organizira in zagotavlja pravilno arhiviranje vseh knjigovodskih listin in • poslovnih knjig,sodeluje pri uvajanju sistema e-poslovanja.•
103
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna koncepte in veščine delovnega procesa v • računovodstvu:spozna načine izdelave internih pravilnikov o • računovodstvu.spozna kontni načrt,• razlikuje med vrstami računovodske dokumentacije,• razlikuje med knjiženjem v temeljne in pomožne • poslovne knjige,spozna postopke pri vodenju glavne knjige in • pomožnih knjig,spozna različne računalniške programe s področja • računovodstva.Spozna, razume in razlikuje ekonomske kategorije po • SRS in MSRP.Spozna pomen računovodskih informacij za potrebe • odločanja.Spozna neopredmetena dolgoročna sredstva, • opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, zaloge, terjatve in denarna sredstva, dolgove in dolgoročne rezervacije.Razlikuje prihodke, odhodke, stroške amortizacije, • stroške materiala in storitev, stroške dela in vrste poslovnih izidov.Spozna nove in posodobljene informacijske tehnolo-• gije, sledijo razvoju stroke.
Izdela interni kontni plan.• Kontira vse poslovne dogodke.• Izdela predlog internega pravilnika o računovodstvu.• Sestavlja različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine.Vodi: glavno knjigo, pomožne knjige, razčlenjevalne • razvide.Usklajuje stanja glavne knjige z razčlenjevalnimi • razvidi in inventurnim stanjem.Pripravlja obdobne in letne računovodske izkaze in • poročila ter jih ustrezno pojasni.Organizira in zagotavlja pravilno arhiviranje • računovodske dokumentacije v skladu s pravili.Kontrolira računovodske listine po vsebini in obliki.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 108 (48 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 24 ur reševanje praktičnih primerov na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
104
1. IME PREDMETA:
STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO
2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna osnovne pojme o stroških in jih zna razporejati po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zna sestaviti notranje knjigovodske listine,• pozna in razlikuje posamezne vrste stroškov,• organizira delovni proces pri zajemanju stroškov,• izvaja računovodstvo prvin poslovnega procesa (osnovna sredstva, plače, • material, storitve),vodi razčlenjevalne razvide (knjigovodstvo osnovnih sredstev, plač, • materiala, blaga, stroškovno računovodstvo) in opravlja vsa druga knjigovodska dela,predračunava in obračunava plače, izdeluje letna poročila o plačah za • zaposlene, davčne organe in ZPIZ,pozna predpise s področja varovanja osebnih podatkov.•
105
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna osnove stroškovnega računovodstva:• osnovne vrste stroškov,• razliko med stroškovnim mestom in stroškovnim • nosilcem,osnovni princip oblikovanja stroškovnih mest in • stroškovnih nosilcev v podjetju.
Razlikuje med posameznimi vrstami stroškov.• Spozna razliko med stroškovnim in poslovodnim • računovodstvom.Razlikuje med različnimi prvinami poslovnega • procesa:
osnovnih sredstev,• materiala,• plač,• storitev,• gotovih proizvodov in blaga.•
Razume dela v računovodstvu ustvarjanja poslovnih • učinkov:
razume vrste proizvajalnih procesov in spremlja-• jočih stroškov,razlikuje med različnimi metodami vrednotenja • poslovnih učinkov. pozna postopek razvrščanja stroške po posame-• znih vidikih,spozna postopek izdelave predračuna in obračuna • stroškov.
Kontira posamezne vrste stroškov in jih razvrsti v • skladu s kontnim planom.Izdela predračun in obračun amortizacije.• Izdela obračun proizvodnje.• Uporablja različne metode vrednotenja zalog.• Uporablja priporočila iz SRS pri razporejanju • stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Obračunava plače.• Oblikuje računovodske informacije o stroških za • različne notranje uporabnike. Pripravlja poročila za notranje uporabnike informacij.• Pripravlja informacije o stroških po stroškovnih • mestih in stroškovnih nosilcih.Vodi računovodstvo prvin poslovnega procesa – • računovodstvo.Izvaja dela v računovodstvu ustvarjanja poslovnih • učinkov:uporablja različne metode vrednotenja poslovnih • učinkov,razvršča stroške po posameznih vidikih,• izdela predračune stroškov in obračune stroškov,• uporablja različne metode kalkuliranja stroškov.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (48 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur reševanje praktičnih primerov na računalniku).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
106
1. IME PREDMETA:
DAVKI
2. SPLOŠNI CILJI Študent v okvirov predpisov spozna postopke obdavčitev f izičnih in pravnih oseb in se usposobi za obračunavanje davkov.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
pozna zakonodajo ter predpise na področju davkov, • pozna vsebino računovodskih standardov v povezavi z davčnimi predpisi,• pozna zakonodajo s področja javnih financ,• pozna osnove komuniciranja z davčnimi organi,• spozna postopke za davčno svetovanje,• spozna načine izvajanja kontrole v davčnem poslovanju.•
107
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna in razlikuje posamezne vrste davkov.• Spozna različne davke, ki se pojavljajo v podjetju.• Spozna vpliv posameznih davkov na poslovni proces • v podjetju.Razlikuje davčne napovedi za samostojne podjetnike • od napovedi za podjetja.Spozna davčno zakonodajo in različna priporočila na • področju davkov.Povezuje slovenske računovodske standarde z • davčno zakonodajo.Spozna davčno zakonodajo na področju • negospodarstva.Spozna zakonodajo na področju davkov javnega • sektorja.Spozna osnovne predpise s področja javne uprave • (ZUP, Zakon o javnih financah…).Spozna zakon o davčnem postopku. • Spozna postopke za davčno svetovanje in pomoč • knjigovodjem.Spozna načine izvajanja kontrole v davčnem • računovodstvu.
Izdela obračun DDV.• Izdela obračun davka za samostojne podjetnike.• Izdela obračun davka od dohodka za pravne osebe.• Izdela letno napoved za dohodnino.• Izračuna davke za različne osebne prejemke.• Izdela letni rokovnik oddaje davčnih izkazov.• Izdela obračune drugih davkov in dajatev (trošarine, • davek od prometa motornih vozil in nepremičnin). Izdeluje mesečne, trimesečne in polletne obračune • davka na dodano vrednost.Izdeluje predračune in obračun davka od dohodka • pravnih oseb.Smiselno uporablja davčne predpise za posamezna • področja davkov.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
108
1. IME PREDMETA:
ANALIZA BILANC Z REVIZIJO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pomen revizije v organizaciji in se usposobi za analizo računovodskih izkazov.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zbere in samostojno interpretira pomembne računovodske informacije,• zaveda se pomena izračunavanja različnih kazalcev uspešnosti in učinkovitosti,• izvaja računovodsko proučevanje in pojasni odmike dejanskega poslovanja • od načrtovanega,pozna oblike računovodskega nadzora,• organizira in izvaja kontrolo podatkov in notranji nadzor nad pravilnostjo • računovodskega evidentiranja podatkov in posredovanjem računovodskih informacij,pozna celoviti sistem načrtovanja v podjetju,• razlikuje med revidiranjem in notranjo kontrolo.•
109
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna računovodsko načrtovanje:• razlikuje med načrtovanjem in predvidevanja,• razume vlogo in pomen analiziranja v okviru • procesa načrtovanja,razume vlogo in pomen računovodskega • načrtovanja.
Usvoji sistemski pogled na poslovanje in se seznani z • računovodsko analizo:
spozna različne vrste in vidike analize,• razume povezanost računovodske in finančne • analize ter njuno povezanost v analizi poslovanja podjetja,spozna osnovna orodja in metode analize,• razume pomen opredeljevanja ciljev analize in • temeljna načela oblikovanja informacij,usvoji osnovne kazalnike poslovanja (ekonomič-• nost, rentabilnost, likvidnost, obračanje sredstev) ter razloži njihov način izračuna in pojasnjevanja,spozna ostale kazalnike po SRS, njihov pomen in • izračun,spozna analiziranje predračunskih in obračunskih • izkazov.
Spozna vrste nadzora ter razume pomen nadzora.• Razlikuje med kontrolo, inšpekcijo in revizijo.•
Uporablja metode in orodja analiziranja podatkov.• Izdela navodilo za pripravo podatkov za predračunske • računovodske izkaze. Sestavi predračunske računovodske izkaze.• Izdela poslovno poročilo. • Iz računovodskih izkazov in drugih podatkov izraču-• na kazalnike poslovanja in jih pojasni. Pripravi podatke za notranji in zunanji nadzor.• Pisno obrazloži računovodske rešitve iz obravnavanega• primera za namene nadzora.Svetuje in oblikuje predloge ukrepov za izboljšanje • poslovanja na osnovi predloženih računovodskih poročil poslovodstvu.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
110
1. IME PREDMETA:
RAČUNOVODSTVO OSEB JAVNEGA PRAVA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna osnovne principe delovanja oseb javnega prava in računovodstvo proračunskih uporabnikov med računovodstvom v gospodarstvu in pri osebah javnega prava ter drugih oseb javnega prava.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
pozna zakonodajo ter predpise s področja proračunskih uporabnikov in • drugih oseb javnega prava,pozna strokovno terminologijo s področja oseb javnega prava,• pozna načela javnega naročanja,• pozna metode in postopke priprave računovodskih izkazov, računovodske-• ga poročila in letnega poročila,sodeluje pri uvajanju sistema elektronskega poslovanja (e-računovodstva • Ministrstva za f inance, UJP),pozna institucije, ki izvajajo nadzor javnih financ, njihove pristojnosti in • organizacijo, postopke ter predpise po katerih delujejo.
111
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna javna podjetja in gospodarske javne službe, • proračunske uporabnike, ter razume bistvo in pomen delovanja javnih podjetij, posrednih in ne-posrednih proračunskih uporabnikov, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava. Spozna specifičnosti vodenja poslovnih knjig pri • osebah javnega prava:
spozna specifičnosti priprave računovodskih • izkazov in letnega poročila kot celote,spozna zakonodajo in predpise na področju • javnih financ,razume posebnosti, ki se nanašajo na vrednotenje • in izkazovanje sredstev, obračunavanje amorti-zacije ter vrednotenje in izkazovanje obveznosti do virov sredstev pri proračunskih uporabnikih in drugih osebah javnega prava. razume posebnosti, ki se nanašajo na razčle-• njevanje, merjenje in izkazovanje prihodkov in odhodkov pri osebah javnega prava.
Spozna predpise s področja plač v javnem sektorju, • plačni sistem in načine obračunavanja plač.Spozna zakon o javnih naročilih: •
spozna zakon o javnih naročilih in druge podza-• konske akte,pozna vrste postopkov javnega naročanja.•
Pozna oblike nadzora javnih financ –spozna vrste • nadzora javnih financ.
Evidentira poslovne dogodke v poslovne knjige.• Evidentira prihodke in odhodke po računovodskem • načelu nastanka poslovnega dogodka.Evidentira prihodke in odhodke po računovodskem • načelu plačane realizacije.Razmejevanje prihodke in odhodke od osnovne • dejavnosti ter od prodaje na trgu, ki se razlikuje, če jo izvaja posredni ali neposredni uporabnik proračuna.Pripravi računovodske izkaze in računovodsko • poročilo.Sodeluje pri pripravi poslovnega poročila.• Vrednoti postavke v poslovnih knjigah glede na vrsto • osebe javnega prava.Pripravi odločbe o plači za zaposlene in izračuna • plačne količnike.Sodeluje pri pripravi predlog razpisa za javna • naročila.Sodeluje pri pripravi predlog naročila male vrednosti.• Sodeluje pri pripravi posamezne faze postopka javne-• ga naročila. Pripravi dokumentacijo za notranji in zunanji nadzor.• Glede na zahteve pripravlja različne kalkulacije in • analize.Sestavi IOP obrazec in izpelje postopek usklajevanja • in potrjevanja IOP obrazca.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
112
1. IME PREDMETA:
FINANCIRANJE PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV
2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna osnovne principe financiranja proračunskih uporabnikov in drugih oseb javnega prava.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna zakonodajo ter predpise s področja f inanciranja proračunskih upo-• rabnikov in drugih oseb javnega prava,pozna pomen, vlogo in cilje f inanciranja proračunskih uporabnikov v Slove-• niji,pozna in uporablja proračunska načela,• spozna klasif ikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov,• spozna strukturo državnega proračuna in ciklus njegovega izvrševanja • proračuna,spozna način financiranja evropskega proračuna,• spozna upravljanje in črpanje sredstev evropskega proračuna,• spozna sistem enotnega zakladniškega računa.•
113
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna ureditev javnih financ v Sloveniji, in sicer:• spozna pojem javnih financ,• razume področja javnih financ,• spozna sistem upravljanja z javnofinančnimi izdatki v • Sloveniji.
Se seznani s financiranjem proračunskih uporabnikov:• spozna specifičnosti financiranja proračunskih uporabnikov,• razlikuje med vrstami javnofinančnih prihodkov,• razlikuje med vrstami javnofinančnih odhodkov,• spozna račun finančnih terjatev in naložb,• spozna račun financiranja,• razume konsolidirano bilanco državnega sektorja.•
Spozna javnofinančne prejemke in izdatke:• zna določiti klasifikacije uporabnikov javnofinančnih sredstev,• spozna institucionalni sektor države,• spozna pomen ekonomske klasifikacije,• razlikuje med ekonomsko, funkcionalno klasifikacijo in • programsko klasifikacijo.
Razume pripravo in izvrševanje proračuna (državnega, občinskega):• razume pomen in cilje večletnega načrtovanja,• razume strukturo proračuna,• spozna postopek priprave proračuna,• spozna pogoje za uspešno izvrševanje proračuna,• spozna ciklus izvrševanja proračuna,• spozna mehanizme za uravnoteženje proračuna,• spozna postopke razpolaganja in upravljanja s premože-• njem.
Usvoji sistemski pogled na financiranje evropskega proračuna: • spozna način financiranja evropskega proračuna,• spozna vrste vplačil v slovenski proračun iz proračuna • Evropske unije,spozna upravljanje in črpanje sredstev evropskega proračuna,• spozna postopek črpanje sredstev strukturnih skladov,• spozna postopek črpanja sredstev kohezijskega sklada.•
Spozna sistem enotnega zakladniškega računa (EZR):• razlikuje med računi, ki so vključeni v sistem enotnega • zakladniškega računa države,spozna vlogo Uprave RS za javna plačila,• spozna način izvajanja plačilnega prometa v sistemu EZR.•
Zna navesti posebnosti posameznih podro-• čij javnih financ.Razloži pojem integralnosti sistema financi-• ranja proračunskih uporabnikov na primeru.Pripravi bilanco javnofinančnih prihodkov.• Pripravi bilanco javnofinančnih odhodkov.• Pripravi račun financiranja za različne pro-• računske uporabnike.Pripravi račun finančnih terjatev in naložb • za različne proračunske uporabnike.Pripravi ločene klasifikacije za določenega • proračunskega uporabnika.Sodeluje pri pripravi proračunov proračun-• skih uporabnikov na primeru.Sodeluje pri pripravi podatkov za večletno • načrtovanje na primeru.Na osnovi primera sodeluje pri pripravi po-• stopkov prodaje premoženja proračunskega uporabnika na primeru.Predlaga merila za uravnoteženje proračuna.• Sodeluje pri pripravi postopkov za črpanje • sredstev evropskega proračuna.Izvaja plačilni promet proračunskega • uporabnika.
114
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
115
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
116
1. IME PREDMETA:
INSOLVENČNI POSTOPKI
2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna posebnosti računovodstva in f inanc v podjetjih, ki so v težavah in v insolvenčnih podjetjih.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
pozna in uporablja strokovno terminologijo,• pozna in uporablja posebna pravila insolvenčnega prava,• pozna pravila za statusno preoblikovanje družb• pozna finančne vidike podjetniškega prestrukturiranja in preurejanja prav-• nih subjektov s poudarkom na gospodarskih subjektih,pozna metode in postopke finančne sanacije ter sodeluje v postopku le-teh,• pozna metode in postopke skrbnega pregleda,• pozna statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov,• pozna in izvaja računovodske rešitve v podjetjih v stečaju, prisilni poravnavi • in likvidaciji,pozna računovodske rešitve v podjetjih, ki se prestrukturirajo. •
117
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna in razlikuje posebne postopke insolvenčnega • prava:
postopek prisilne poravnave,• stečajni postopek,• likvidacija družb.•
Spozna in razlikuje postopke statusnega • preoblikovanja družb:
združitev,• delitev.•
Spozna in razlikuje različne metode vrednotenja • ekonomskih kategorij, glede na različne posebne postopke.Spozna postopke povečanja in zmanjšanja osnovnega • kapitala.Spozna knjigovodske rešitve pri povečanju in zmanj-• šanju osnovnega kapitala.Spozna pravna razmerja med družbeniki (v d.d., v • d.o.o.).Spozna posebna pravila statusnega preoblikovanja • samostojnega podjetnika.Spozna prenos podjetniško organiziranega • premoženja na kapitalsko družbo.
Pravilno in pravočasno prijavi terjatve v insolvenčnih • postopkih.Razložiti učinke posebnih postopkov in ukrepov za • podjetje.Vrednoti postavke v posebnih računovodskih izkazih • in okoliščinah.Pripravlja posebne predračunske in obračunske • bilance stanja in izkaza, uspeha ter izkaza finančnih tokov.Kontira in knjiži poslovne dogodke v insolvenčnih • postopkih.Kontira in knjiži poslovne dogodke v postopkih • združitve in delitve.Kontira in knjiži določene zahtevnejše poslovne • dogodke v postopkih. finančne reorganizacije in sanacijePripravi podatke za cenilce vrednosti podjetij in • vrednosti premičnin in nepremičnin.Sodeluje pri pripravi načrta finančne reorganizacije • v postopku prisilne poravnave.Pripravi likvidacijski obračun.• S pripravo računovodskih in finančnih predračunov • sodeluje pri pripravi sanacijskih načrtov in skrbnih pregledov
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
118
1. IME PREDMETA:
RAČUNOVODSTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna posebnosti knjiženja pri samostojnih podjetnikih in se usposobi za sestavljanje letnih računovodskih poročil.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
obvlada računovodsko obravnavanje sredstev in obveznosti do virov • sredstev pri samostojnem podjetniku,obvlada računovodsko obravnavanje prihodkov, odhodkov, stroškov in • poslovnega izida pri samostojnem podjetniku,pozna vsebino računovodskega standarda za samostojne podjetnike in • ostale standarde, ki so v povezavi z njim,organizira in izvaja kontrolo podatkov in notranji nadzor nad pravilnostjo • računovodskega evidentiranja podatkov in posredovanjem računovodskih informacij,sodeluje pri uvajanju programov za knjiženje pri samostojnem podjetniku.•
119
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna posebnosti registracije in delovanja samo-• stojnega podjetnika.Razume in loči ekonomske kategorije po posebnem • računovodskem standardu za samostojne podjetnike.Spozna različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine za samostojnega podjetnika in vsebino teh listin.Spozna koncepte in veščine delovnega procesa pri • vodenju poslovnih knjig za samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju s.p.).Razlikuje med posameznimi vrstami sredstev in obve-• znosti v računovodstvu samostojnega podjetnika:
neopredmetena dolgoročna sredstva,• opredmetena osnovna sredstva,• dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, • zaloge, terjatve in denarna sredstva, • dolgove in dolgoročne rezervacije.•
Spozna evidence na področju pritokov in odtokov • denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom.Obvlada prihodke, odhodke, stroške amortizacije, • stroške materiala in storitev, stroške dela in vrste poslovnih izidov
Izdela interni kontni plan za vodenje računovodstva s. p..• Kontira vse poslovne dogodke.• Izdela računovodske usmeritve za s. p..• Sestavlja različne temeljne in izvedene knjigovodske • listine.Evidentira poslovne dogodke v glavno knjigo.• Usklajuje stanja pomožnih knjig s stanji v glavni knjigi.• Usklajuje stanja z zunanjimi poslovnimi partnerji.• Izdela računovodska poročila za s.p. za različne • zunanje uporabnike.Izdela računovodske izkaze za s.p..• Izvaja kontrolo računovodskih listin.• Organizira, vodi in nadzira arhiviranje knjigovodskih • listin.Predlaga spremembe in izboljšave informacijskega • sistema in tehnologije v skladu z razvojem stroke.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 60 (42 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
120
1. IME PREDMETA:
POSLOVNI PROCESI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna analizo poslovnih procesov,• usvoji pomen izboljšav v poslovnih procesih,• spozna načela in načine nadzora nad izvajanjem poslovnih procesov.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent se usposobi za:
spremljanje poslovnih procesov,• kontrolo pravilnosti dela, izvajanje navodil in delovnih postopkov v enoti / • oddelku,preverjanje in nadziranje proizvodnega procesa,• uvajanje izboljšav in spreminjanje tehnične dokumentacije,• sodelovanje pri planiranju, razvoju in oblikovanju (poslovnih) delovnih pro-• cesov, sistemov in rešitev ter po potrebi predlaga ukrepe za racionalizacijo in omejevanje stroškov,izdelovanje in sestavljanje ter ažuriranje sistemskih dokumentov, poročil, • predlogov in navodil ter izvajanje,organiziranje, izvajanje in kontrola izvajanja projektov ter zagotovljanje • resursov za izvajanje poslovnih procesov (kadri, f inance, materialni pogoji, infrastruktura, …),organiziranje, pripravo, usklajevanje in vodenje delovnih procesov v skladu • s pravili in navodili poslovanja,spremljanje novosti na področju in skrb za posodabljanje poslovanja, stroj-• ne in programske opreme.
121
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Se seznani s pojmom procesne organizacije ter pred-• nostmi in slabostmi le-te.Spozna temeljne elemente procesa in delitev procesov.• Spozna orodja za ponazarjanje poslovnih procesov.• Se seznani z načini merjenja in vrednotenja poslovnih • procesov.Spozna metode za izboljševanje poslovnih procesov.• Spozna vlogo menedžmenta v celovitem procesov • poslovanja. Pozna načine in možnosti optimizacije poslovnih • procesov.
Planira, koordinira in nadzira delo v poslovnih • procesih.Uvaja metodiko poslovnih procesov v poslovanje.• Izboljšuje poslovne procese z različnimi metodami.• Uporablja računalniške programe za načrtovanje, • nadziranje in spremljanje delovnih procesov.Uporablja postopke za racionalno rabo energije, • materiala in časa.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
122
1. IME PREDMETA:
EKOLOGIJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
se zaveda pomena varovanja okolja, in ekološkega osveščanja zaposlenih• pozna zakonodajo na področju varstva okolja.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spremlja in izvaja ekološke predpise,• seznanja sodelavce z novostmi na področju ekoloških in varnostnih predpisov,• planira, organizira, izvaja in nadzira »ekološko obnašanje« organizacije• se usposobi za uporabo sodobnih konceptov varovanja okolja in okoljskih • standardov.
123
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJI:Študent:
Se seznani s pojmom ekologije, sonaravnega in • trajnostnega razvoja.Spozna osnovne pravne vidike na področju ekologije • in varstva okolja.Spozna pomen strateških odločitev v zvezi z varova-• njem okolja.Spozna pomen ekoloških standardov• Spozna okoljski življenjski cikel proizvodov.• Se seznani s strateškimi usmeritvami ravnanja z • odpadki v EU.Seznani se z ekološkimi zahtevami v zvezi z ostanki • in embalažo.
Prepričan osvešča sodelavce o pomenu varstva okolja • pri poslovanju organizacije.Spremlja in uporablja zakonodajo in predpise na • področju ekologije in varstva okolja in sodeluje pri strateških ekoloških odločitvah.Uporablja postopke racionalizacije odpadkov okolje-• varstvene standarde.Razlikuje med pomenom standardov ISO.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
124
1. IME PREDMETA:
ERGONOMIJA IN VARSTVO PRI DELU
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
pridobi sposobnost zagotavljanja ustreznega varstva in zdravja pri delu,• si prizadeva za ergonomsko oblikovanje delovnih mest in humanizacijo • dela,obvlada zakonitost poslovanja z vidika ergonomije in varstva pri delu.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent je usposobljen:
za izvajanje dodatnih opravil po nalogu nadrejenega v okviru delovnega • mesta,za nadziranje stanja sredstev za varnost pri delu in izvajanje postopkov v • zvezi s tem,za reševanje težav v primeru poškodb sodelavcev,• skrbeti za izvedbo dela v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,• za seznanjanje in informiranje sodelavcev s predpisi in navodili,• za planiranje, organiziranje, izvajanje in nadzor varnosti delovnega okolja,• za seznanjanje in informiranje sodelavcev z novostmi na področju ekoloških • in varnostnih predpisov,za spremljanje novosti na področju ergonomije in humanizacije dela ter po • potrebi predlaganje ustreznih rešitev,za sodelovanje/planiranje, organiziranje, izvajanje in nadzor delovnega • okolja podjetja z vidika zagotavljanja ergonomije delovnih mest in varstva delavcev
125
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJI:Študent:
Se seznani s pojmom ergonomije dela.• Spozna osnovne pravne vidike in predpise ter metode • za izboljšave na področju ergonomije, varstva pri delu, požarnega varstva in varovanja zdravja.Spozna ukrepe v primeru izrednih dogodkov in se • seznani z ustreznimi postopki in standardi;
Sodeluje pri ergonomskem oblikovanju delovnih • mest.Uporablja zakonodajo in predpisane standarde • ergonomije in varstva pri delu.Ustrezno ukrepa v primeru izrednih dogodkov • v delovnem procesu (nesreče pri delu, poklicne bolezni,….).Izvaja aktivnosti v zvezi z zdravniškimi pregledi.• Spremlja in implementira novosti na področju • ergonomije in varstva pri delu.Organizira izpite iz VPD.• Zagotavlja opremljenost delovnih procesov z ustre-• znimi varnostnimi oznakami.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 114 (48 ur predavanj, 42 seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (60 ur študij literature, 36 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
126
1. IME PREDMETA:
PODJETNIŠTVO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
pridobi usposobljenost ustvarjanja pogojev za razvijanje novih idej v pod-• jetju,razvija ustrezno pozornost skrbi za podjetniško miselnost na vseh nivojih v • podjetju,pridobi osnovna znanja za oblikovanje in izvajanje poslovnih načrtov.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent bo usposobljen za:
zbiranje, analiziranje in razumevanje podjetniških situacij,• iskanje novih proizvodov in storitev,• iskanje novih pristopov nastopa na trgu,• sprejemanje odločitev v pogojih tveganja.•
127
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJI:Študent:
Spozna osnove podjetništva in podjetniške • miselnosti.Spozna pojavne oblike podjetništva. Spozna, katere • so ključne lastnosti podjetnikov. Spozna, kako in kje iskati podjetniške ideje.• Spozna, kako izluščiti idejo, ki postane podjetniška • priložnost. Spozna načine generiranja in vrednotenja podjetni-• ških idej.Spozna pomen, vsebino in načine poslovnega • načrtovanja.Povezuje znanje različnih strok in spozna pomen • timskega dela. Spozna pomen postavljanja in doseganja ciljev. •
Ustvarja in ocenjuje podjetniške ideje glede na • možnosti realizacije v podjetniške priložnosti ter zagovarja svoje odločitve.Prepoznava potrebe kupcev na trgu storitev in • izdelkov.Načrtuje in aktualizira plan podjetniške dejavnosti • ter sprejema odgovornost uresničevanje podjetniških pobud.Izdela poslovni načrt.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 108 (24 ur predavanj, 84 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 12 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge.).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor projektne naloge ter pisni izpit.
128
1. IME PREDMETA:
ANALIZA POSLOVANJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent je:
usposobljen analiziranja poslovnih procesov in delegiranja ustreznih pri-• stojnosti in odgovornosti,vešč predlogov ustreznih ukrepov za učinkovitejše poslovanje,• sposoben pripraviti načrt dela, • usposobljen za spremljanje in uporabo zakonodaje ter predpisov na svojem • delovnem področju.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
analizira izvajanje delovnih procesov ter ugotavlja in odkriva probleme in • slabosti ter predlaga ustrezne rešitve,sodeluje pri analiziranju in ugotavljanju kazalnikov poslovanja ter pri pri-• pravi ustreznih poročil, predlogov in navodil,predlaga ukrepe za racionalizacijo procesov in omejevanje stroškov,• sodeluje pri snovanju, analiziranju in vrednotenju kazalnikov poslovanja,• seznanja odgovorne sodelavce z učinkovitostjo procesov in predlaga ukrepe,• pripravlja ali sodeluje pri izdelavi načrta dela; •
129
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJI:Študent:
Spozna kompleksnost in zakonodajo s področja • analize poslovanja.Spozna metode in orodja za analizo poslovanja.• Spozna osnovne ekonomske kazalnike merjenja • uspešnosti in učinkovitosti poslovanja.Spozna informacijski vidik analize poslovanja.• Spozna osnove teorije odločanja v organizaciji. • Pozna osnovne načine in elemente načrtovanja • aktivnosti.Pozna vire za izpolnitev načrta.•
Izračuna, analizira in interpretira kazalnike poslova-• nja z vidika lastnikov, zaposlenih, kupcev in okolja.Izbere relevantne informacije za odločanje.• Izbira ustrezne poslovne odločitve, • Upravlja evidence poslovanja posamezne organizacij-• ske enote in posodablja informacijsko podporo,Spremlja in uporablja zakonodajo in predpise na • področju analize poslovanja.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV OZIROMA POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 36 seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
130
1. IME PREDMETA:
PSIHOLOGIJA DELA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna psihološke dejavnike dela,• pridobi sposobnost proučevanja vplivov osebnosti na učinkovitost dela,• pridobi sposobnost soustvarjanja razmer za ustrezno organizacijsko klimo.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent je usposobljen za:
opazovanje odnosov in pojavov v delovnem okolju,• presojanje pomembnosti različnih delovnih nalog in racionalno organiziranje • dela,prilagajanje in ustrezno reagiranje v kritičnih situacijah,• za samokritično/kritično mišljenje in predvidevanje posledic svojih dejanj,• uporabo tehnike ustvarjalnega mišljenja v smislu uvajanja sodobnih rešitev, • spremljanje novosti na strokovnem področju in načrtovanje lastega procesa • vseživljenjskega učenja,prepoznavanje stresorjev v delovnem okolju in uporabljanje tehnike za zmanj-• ševanje napetosti,
131
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJI:Študent:
Spozna predmet in metodologijo psiholoških • raziskovanj.
Uporablja osnovne metode raziskovanja.•
Seznani se s področjem osebnosti ter duševnimi • procesi. Pozna svoje osebnostne lastnosti in osnovne metode • za spoznavanje drugih.Pozna dejavnike za načrtovanje mišljenja.•
Razume pomen dejavnikov, ki vplivajo na razvoj • osebnosti.
Usvoji temeljne pojme s področja psihologije dela, • spozna stresorje pri delu in možne antistresne ukrepe
Samostojno organizira delo ter opredeli psihološke • dejavnike, ki vplivajo na uspešnost.Praktično uporabi vsaj eno tehniko za zmanjševanje • napetosti.
Seznani se z zakonitostmi skupinske dinamike, in • dinamiko; ustvarjalnega in pozitivnega učenja
Je usposobljen za sodelovanje v manjših skupinah.• Uporablja vsaj eno od tehnik ustvarjalnega mišljenja • v delovnem okolju. Evalvira nove ideje – jih kritično ovrednoti.•
Spozna različne načine vodenja in odločanja, vloge • vodij in njihove vedenjske vzorce. Seznani se z načini motiviranja zaposlenih in sodob-• nimi metodami odločanja.
Razume odnose in relacije vodja – podrejeni. • Opazuje in prepoznava stile vodenja.• Načrtuje oziroma postavlja cilje ob upoštevanju vseh • znanih kriterijev za kvalitetno opredelitev ciljev.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
132
1. IME PREDMETA:
DELO S STRANKAMI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
pridobiva veščine sodelovanja s strankami in sodelavci,• razvija veščine izgradnje medsebojnih vezi, partnerstev oziroma trajnih • poslovnih odnosov,spozna poslovni bonton in se zaveda pomena etičnega odnosa s • strankami in sodelavci,se zaveda pomena in varovanja osebnih podatkov.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi sposobnosti:
poznavanja različnih prodajnih poti za f inančne produkte in storitve,• komuniciranja s strankami (pogovor, svetovanje, reševanje konfliktov),• zavedanja pomena svoje lastne podobe pri delu s strankami,• vodenja tima za delo s strankami,• vzpostavitve, izgradnje in vodenja odnosov s strankami,• upravljanja odnosov s strankami,• aktivnega poslušanja,• vodenja pogovorov,• ravnanja v skladu s poklicnim in etičnem kodeksom ter poslovnim bonto-• nom,trženja f inančnih produktov,• reševanja reklamacij.•
133
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na ra
zličn
e nač
ine p
roda
je st
orite
v: •
prod
ajni
pro
ces,
• os
ebna
pro
daja
,•
timsk
a pro
daja
,•
navs
križn
a pro
daja
.• Sp
ozna
pon
udbo
pro
dukt
ov in
•
pozn
a izd
elke i
n st
oritv
e.Se
sezn
ani z
vode
njem
stiko
v s st
rank
ami:
• tip
i stra
nk,
• od
nos d
o st
rank
,•
spre
jeman
je st
rank
,•
učin
kovit
a pre
dsta
vitev
,•
obvla
dova
nje t
ežav
nih
situa
cij.
• Sp
ozna
znač
ilnos
ti us
pešn
ega t
ržni
ka st
orite
v:•
oseb
ne zn
ačiln
osti,
• izg
led »p
roda
jalca
«.•
Upor
ablja
stro
kovn
e poj
me.
• Ra
zum
e raz
lične
nač
ine t
ržen
ja, n
jegov
pom
en za
pod
jetje
in ga
pov
ezuj
e •
z odn
osom
do
stra
nk.
Zna o
bliko
vati
ponu
dbo
banč
nih
prod
ukto
v za
dol
očen
segm
ent s
trank
.•
Kom
unici
ra z
razli
čnim
i tip
i stra
nk.
• Zn
a pre
dsta
viti p
onud
bo in
vodi
ti ra
zgov
ore s
stra
nkam
i.•
Se zn
a ure
diti
in vz
buja
ti za
upan
je pr
i stra
nkah
.•
Spoz
na vo
denj
e trž
nih
aktiv
nost
i:•
načr
tova
nje,
nadz
or, a
kcija
,•
post
avlja
nje u
činko
vite p
roda
je,•
uspo
sabl
janj
e,•
razv
oj ka
drov
v pr
odaj
i,•
vode
nje p
roda
je,•
mot
ivacij
a pro
daja
lcev.
•
Zna o
rgan
izira
ti vo
diti
tržn
e akt
ivnos
ti in
spre
jemat
i odl
očitv
e.
• Se
skrb
eti in
nač
rtov
ati z
a raz
voj s
voje
karie
re.
• M
otivi
ra lju
di o
koli s
ebe i
n so
delu
je v
razp
rava
h.•
4. OPERATIVNI CILJI
134
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Razli
čne s
kupi
ne st
rank
.•
Razli
ke m
ed st
rank
ami (
fizičn
imi in
pra
vnim
i ose
bam
i).•
Zadr
žke i
n tv
egan
ja st
rank
v od
nosu
s ce
no st
orite
v.•
Osn
ove v
zpos
tavit
ve in
izgr
adnj
e odn
osov
s st
rank
ami.
• Ka
kovo
sti s
torit
ev.
• Ži
vljen
jski c
ikel o
dnos
ov s
stra
nkam
i.•
Delo
s klj
učni
mi k
upci.
•
Razli
kuje
stra
nke (
fizičn
e in
prav
ne o
sebe
).•
Zna p
rilag
oditi
pon
udbo
pot
reba
m in
prič
akov
anjem
fizič
nih
in p
ravn
ih
• os
eb.
Zna n
a pra
vilen
in ra
zum
ljiv n
ačin
pre
dsta
viti s
vojo
pon
udbo
ciljn
i •
stra
nki.
Zna g
radi
ti m
edse
bojn
e odn
ose i
n m
edse
bojn
o za
upan
je.•
Grad
i in z
agot
avlja
nja k
akov
osti
banč
nih
prod
ukto
v v o
čeh
stra
nk.
• Zn
a raz
ložit
i živl
jenjsk
i cike
l ciljn
ih sk
upin
, stra
nk, s
e zav
eda d
inam
ike
• de
la s k
ljučn
imi k
upci.
Zna r
azlo
žiti p
omen
klju
čnih
kupc
ev,
kdo
so in
zaka
j so
ključ
ni ku
pci v
•
neke
m p
odjet
ju.
Upra
vljan
je s p
ričak
ovan
ji stra
nk.
• Up
ravlj
anje
z inf
orm
acija
mi z
a stra
nke.
• D
odan
o vr
edno
st pr
i izgr
adnj
i odn
osov
.•
Način
e in
met
ode s
prem
ljanj
a učin
kovit
osti
odno
sov.
• Up
ravlj
anje
odno
sov i
n ko
mun
icira
nje z
zves
timi s
trank
ami.
•
Zna p
rislu
hniti
stra
nkam
, raz
umet
i njih
ove ž
elje i
n se
zave
da p
omen
a •
upra
vljan
ja s p
ričak
ovan
ji stra
nk.
Spre
mlja
učin
kovit
ost o
dnos
ov s
stra
nkam
i.•
Prip
ravi
pred
loge
za iz
boljš
ave
• Vz
držu
je st
ik s s
trank
ami.
•
Pom
en u
činko
vitih
pog
ajan
ja.
• Zn
a opi
sati
poga
jalsk
e teh
nike
in p
ogaj
alsk
e slo
ge.
• Po
zna p
omen
pov
ezan
osti
kom
unika
cijsk
ih ve
ščin
in je
zikov
nega
znan
ja pr
i •
poga
janj
ih s
tujim
i stra
nkam
i.
Razu
me b
istvo
pog
ajan
j in p
sihol
oških
deja
vniko
v pri
poga
janj
ih in
izbi
ra
• la
stne
pog
ajal
ske t
aktik
e:je
spos
oben
oce
niti
poga
jalsk
a izh
odišč
a in
izbra
ti pr
imer
en sl
og p
oga-
• ja
nj,
obvla
da m
etod
e in
nače
la po
gaja
nj.
•
135
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (30 ur predavanj, 60 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
136
1. IME PREDMETA:
UVOD V FINANČNE TRGE IN INSTITUCIJE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent
spozna vlogo in pomen delovanja f inančnega trga in institucij,• uporablja sodobne tehnologije, se pisno in ustno sporazumeva ter rešuje • probleme, usposobi se za kakovostno, smiselno in odgovorno delo,• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
se seznani s pomenom in vlogo finančnih institucij in f inančnega trga,• pridobi osnovna znanja, ki so potrebna za uspešno delo v f inančnih • institucijah, se seznani z depozitnimi in nedepozitnimi f inančnimi institucijami,• pozna storitve f inančnega trga,• se seznani s trendi na finančnem trgu v EU.•
137
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Se se
znan
i s f
inan
čnim
sist
emom
:•
funk
cije f
inan
čneg
a sist
ema,
•
proc
es fi
nanč
nega
pos
redn
ištva
– di
rekt
ne in
indi
rekt
ne fi
nanc
e,•
finan
čni s
istem
in fi
nanč
ni tr
g, o
snov
ne d
elitv
e trg
ov (k
apita
lski-d
enar
ni,
• la
stni
ški d
olžn
iški, p
rimar
ni-se
kund
arni
,…),
Spoz
na o
snov
ne la
stno
sti n
ajbo
lj pog
ostih
fina
nčni
h in
stru
men
tov i
n ra
zlike
•
med
njim
i (de
lnice
, obv
ezni
ce, d
epoz
ite, k
redi
te, z
akla
dne m
enice
, bla
gajn
iške
zapi
se…
).
Poja
sni k
ljučn
e fun
kcije
fina
nčne
ga si
stem
a, p
roce
s fin
ančn
ega p
osre
-•
dništ
va –
dire
ktne
in in
dire
ktne
fina
nce.
Opr
edeli
fina
nčni
sist
em in
fina
nčni
trg
in o
snov
ne d
elitv
e trg
ov.
• Po
jasn
i osn
ovne
last
nost
i naj
bolj p
ogos
tih fi
nanč
nih
inst
rum
ento
v in
• ra
zlike
med
njim
i.
Spoz
na vl
ogo
bank
in d
rugih
fina
nčni
h in
stitu
cij (k
ljučn
e zna
čilno
sti f
inan
čnih
•
posr
edni
kov i
n ra
zlike
med
njim
i: dep
ozitn
e ins
tituc
ije, z
avar
oval
nice
in p
okoj
-ni
nski
skla
di, i
nves
ticijs
ki po
sred
niki
(inve
stici
jski s
kladi
in fi
nanč
ne d
ružb
e); i
n
drug
ih fi
nanč
nih
inst
itucij
– bo
rza,
bor
znop
osre
dnišk
e dru
žbe,
KDD,
..).
Spoz
na n
acio
naln
i ban
čni in
fina
nčni
sist
em, n
jegov
o st
rukt
uro
in p
oseb
no-
• st
i, ter
odn
os le
-tega
z ev
rops
kim b
ančn
im tr
gom
(s p
ouda
rkom
na b
ančn
em
siste
mu)
.
Poja
sni v
logo
ban
k in
drug
ih fi
nanč
nih
inst
itucij
(poz
na kl
jučn
e zna
čil-
• no
sti f
inan
čnih
pos
redn
ikov i
n ra
zlike
med
njim
i: dep
ozitn
e ins
tituc
ije,
zava
rova
lnice
in p
okoj
nins
ki sk
ladi
, inv
estic
ijski
posr
edni
ki.O
piše
nac
iona
lni b
ančn
i in fi
nanč
ni si
stem
, njeg
ovo
stru
ktur
o in
pos
eb-
• no
sti, t
er o
dnos
le-te
ga z
evro
pskim
ban
čnim
trgo
m.
Sezn
ani s
e s p
redp
isi, k
i ure
jajo
pod
ročje
fina
nc:
• os
novn
imi n
ačeli
pre
dpiso
v, ki
ureja
jo fi
nanč
ni si
stem
v Sl
oven
iji in
EU
(sist
em
• ev
rops
ke za
kono
daje
na p
odro
čju fi
nanč
nih
stor
itev –
tem
eljne
dire
ktive
in
ured
be n
a pod
ročju
fina
nčni
h st
orite
v in
nacio
naln
e pre
dpise
, ki s
e na t
o na
vezu
jejo
– Zak
on o
ban
čništ
vu, Z
akon
o tr
gu vr
edno
stni
h pa
pirje
v, Za
kon
o pr
epre
čeva
nju
pran
ja de
narja
, Zak
on o
pla
čilne
m p
rom
etu,
…)
vlogo
in fu
nkcij
e na
dzor
niko
v fin
ančn
ega s
istem
a v o
kviru
zako
noda
je, ki
•
ureja
nac
iona
lni f
inan
čni s
istem
(BS,
ATV
P, AZ
N, …
).
Razlo
ži os
novn
a nač
ela p
redp
isov,
ki ur
ejajo
fina
nčni
sist
em v
Slov
eniji
• in
EU
(sist
em ev
rops
ke za
kono
daje
na p
odro
čju fi
nanč
nih
stor
itev-
te-
melj
ne d
irekt
ive in
ure
dbe n
a pod
ročju
fina
nčni
h st
orite
v- in
nac
iona
lni
pred
pisi,
ki se
na t
o na
vezu
jejo-
Zak
on o
ban
čništ
vu, Z
akon
o tr
gu
vred
nost
nih
papi
rjev,
Zako
n o
prep
reče
vanj
u pr
anja
dena
rja, Z
akon
o
plač
ilnem
pro
met
u,…
).Po
jasn
i vlo
go in
funk
cije
nadz
orni
kov f
inan
čneg
a sist
ema v
okv
iru
• za
kono
daje,
ki u
reja
nacio
naln
i fin
ančn
i sist
em (B
S, A
TVP,
AZN,
…).
4. OPERATIVNI CILJI
138
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Sezn
anijo
se z
dena
rno
polit
iko:
• de
narje
m in
splo
šnim
i fun
kcija
mi d
enar
ja (fu
nkcij
e, go
tovin
a – kn
jižni
den
ar,
• os
novn
i den
arni
agr
egat
i, mul
tiplik
acija
den
arja
in vl
oga b
ank p
ri te
m),
vlogo
in fu
nkcij
ami c
entra
lnih
ban
k pri
mon
etar
ni p
oliti
ki,
• ev
rops
kimi d
enar
nim
i inst
itucij
ami: E
MU,
ECB
, ESC
B in
Evr
osist
em in
odn
osi
• m
ed n
jimi,
osno
vnim
i zna
čilno
stm
i mon
etar
ne p
oliti
ke v
evro
pske
m p
rost
oru
in p
ovez
avo
• po
loža
ja in
nal
og n
acio
naln
e cen
traln
e ban
ke (B
anke
Slo
veni
je) s
polo
žajem
in
nalo
gam
i Evr
opsk
e cen
traln
e ban
ke.
Opr
edeli
poj
em d
enar
ja in
splo
šne f
unkc
ije d
enar
ja (fu
nkcij
e, go
tovin
a •
– knj
ižni d
enar
, osn
ovni
den
arni
agr
egat
i, mul
tiplik
acija
den
arja
in vl
oga
bank
pri
tem
).Po
jasn
i vlo
go in
funk
cije c
entra
lnih
ban
k pri
mon
etar
ni p
oliti
ki.
• O
pred
eli p
ojm
e kot
so ev
ro, E
MU,
ECB
, ESC
B in
Evr
osist
em in
zna
• pr
edst
aviti
odn
os m
ed n
jimi.
Poja
sni z
načil
nost
i mon
etar
ne p
oliti
ke v
evro
pske
m p
rost
oru
in zn
a po-
• ve
zati
pol
ožaj
in n
alog
e nac
iona
lne c
entra
lne b
anke
(Ban
ke S
love
nije)
s po
loža
jem in
nal
ogam
i Evr
opsk
e cen
traln
e ban
ke.
Spoz
najo
sodo
bne t
rend
e v ra
zvoj
u fin
ančn
ih tr
gov (
pove
zova
nje i
nstit
ucij,
ban
-•
čno
zava
rova
lništ
vo, u
nive
rzal
izacij
a fin
ančn
ih st
orite
v, …
) in
razv
oj fi
nanč
nih
trgov
v EU
.
Razlo
ži so
dobn
e tre
nde v
razv
oju
finan
čnih
trgo
v. •
139
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 114 (48 ur predavanj, 66 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (60 ur študij literature, 36 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
140
1. IME PREDMETA:
TEMELJI BANČNEGA POSLOVANJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
se usposobi za delo v banki, razume njeno vlogo, in pomen svojega dela,• uporablja sodobne tehnologije, se pisno in ustno sporazumeva ter rešuje • probleme, usposobi se za kakovostno, smiselno in odgovorno delo,• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
spoznava osnove poslovanja bank in predpise, ki urejajo bančno poslova-• nje,spoznava bančno poslovanje v zalednih službah in opravlja zahtevnejše • naloge v podpori bančnega poslovanje,spoznava produkte in storitve bank za fizične osebe,• spoznava produkte in storitve bank za pravne osebe.•
141
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RN
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t :FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Spoz
na:
vlogo
ban
ke ko
t fin
ančn
ega p
osre
dnika
, dep
ozitn
e oz.
kred
itne i
nstit
ucije
, •
banč
ne in
dru
ge fi
nanč
ne st
oritv
e ter
osn
ovne
deli
tve s
torit
ev iz
haja
joč i
z •
bila
nce,
osno
vne k
ateg
orije
v st
rukt
uri b
ilanc
e ban
ke, i
zhod
iščna
raču
novo
dska
•
nače
la, p
omen
evid
entir
anja
poslo
vnih
dog
odko
v, klj
učne
razli
ke m
ed b
ilanc
o ba
nke i
n b
ilanc
ami p
odjet
ij,
• os
novn
e vrs
te tv
egan
j in o
snov
na n
ačela
upr
avlja
nja z
njim
i (os
novn
a •
banč
na n
ačela
v tri
kotn
iku d
onos
nost
, var
nost
, lik
vidno
st; n
ačela
bo
nite
tneg
a raz
vršč
anja
stra
nk za
upr
avlja
nje k
redi
tneg
a tve
ganj
a, …
),
način
ust
varja
nja p
rihod
kov i
n do
bičk
a,
• vr
ste o
bres
tnih
mer
, •
osno
vna n
ačela
za fi
nanč
no u
speš
nost
bank
e, •
nače
la po
slovn
e etik
e v b
ančn
ištvu
,•
prod
ajne
pot
i v b
ančn
ištvu
in sp
ecifi
ka vs
ake i
zmed
njih
, •
pred
pisi
s pod
ročja
ban
čništ
va (z
a pod
ročje
ban
čništ
va, B
anke
Slo
veni
je,
• pl
ačiln
ega p
rom
eta,
dev
izno
poslo
vanj
e, itd
. kod
eksi
ravn
anja
banč
nih
dela
vcev
), po
droč
ja, k
i jih
bank
e ure
jajo
z in
tern
imi p
redp
isi o
z. pr
avili,
po
godb
e pri
prod
aji b
ančn
ih/f
inan
čnih
stor
itev,
• pr
eneh
anje
druž
be.
•
Prim
erja
osno
vno
vlogo
ban
ke ko
t fin
ančn
ega p
osre
dnika
, dep
ozitn
e oz.
• kr
editn
e ins
tituc
ije z
vloga
mi o
stal
ih fi
nanč
nih
posr
edni
kov.
Razd
eli b
ančn
e sto
ritve
po
razli
čnih
krite
rijih
in d
elite
v arg
umen
tira.
• O
braz
loži
post
avke
v ko
nkre
tni b
ilanc
i ban
ke n
a kon
kret
nem
prim
eru
•
neaž
urne
ga/ n
eust
rezn
ega k
njiže
nja d
ogod
kov p
ojas
ni p
osled
ice z
a ban
ko
in za
stra
nko.
Obr
azlo
ži po
jma m
erjen
je in
obv
lado
vanj
e tve
ganj
in a
rgum
entir
a nam
ene
• ob
eh ka
tego
rij.
Prim
erja
dono
snos
t in
tveg
anje
v ban
čništ
vu.
• Ut
emelj
i cilje
bon
itetn
ega r
azvr
ščan
ja st
rank
.•
Opr
edeli
nač
ine,
kako
ban
ka u
stva
ri pr
ihod
ke in
dob
iček.
• Izr
ačun
a raz
lične
vrst
e obr
esti.
•
Na p
rimer
u po
datk
ov o
pos
lova
nju
dolo
čene
ban
ke o
pred
eli n
jeno
finan
čno
• us
pešn
ost.
Ravn
a skla
dno
z nač
eli p
oslo
vne e
tike
in a
rgum
entir
a, za
kaj je
etičn
o •
ravn
anje
pom
embn
o.Na
prim
eru
konk
retn
ih ra
vnan
j in tr
ansa
kcij o
braz
loži
sum
pra
nja d
enar
ja.
• Na
konk
retn
ih p
rimer
ih n
eetič
nega
ravn
anja
pred
stav
i pos
ledice
in sa
nkcij
e.•
Pred
stav
i pre
dnos
ti in
pom
anjkl
jivos
ti vs
ake i
zmed
pro
dajn
ih p
oti.
• D
efin
ira p
odro
čja, k
i jih
drža
va n
a pos
amez
nih
podr
očjih
ban
čneg
a po-
• slo
vanj
a ure
ja z z
akon
i in p
odza
kons
kimi a
kti t
er o
braz
loži
glavn
o vs
ebin
o ur
editv
e.Sp
oštu
je na
čelo
zako
nito
sti p
ri op
ravlj
anju
vseh
stor
itev i
n po
veže
konk
re-
• tn
e krš
itve s
sank
cijam
i za b
anko
in za
dela
vca b
anke
.Se
stav
i pog
odbo
kot z
aklju
ček p
osto
pka p
roda
je do
loče
ne b
ančn
e sto
ritve
.•
Pove
že ko
nkre
ten
prim
er p
rene
hanj
a obs
toja
prav
ne o
sebe
s po
stop
ki, ki
jih
• je
dolžn
a izv
esti
bank
a.
4. OPERATIVNI CILJI
142
INFO
RN
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t :FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Pozn
a pro
dukt
e in
stor
itve z
a fizi
čne o
sebe
:vr
ste b
ančn
ih st
orite
v, ki
jih la
hko
bank
a pon
udi s
trank
am (f
izičn
im o
se-
• ba
m),
goto
vinsk
o po
slova
nje i
n po
stop
ki,
• tra
nsak
cijsk
i (os
ebni
) rač
un in
njeg
ove o
snov
ne la
stno
sti, v
rste
raču
nov (
gle-
• de
na s
egm
ent s
trank
) in
post
opki
odpi
ranj
a, vo
denj
a in
zapi
ranj
a rač
unov
, izt
erja
ve, b
loka
de,
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a,
• tr
ansa
kcije
, ki ji
h ba
nka o
prav
i bre
z sog
lasja
imet
nika
raču
na, p
oseb
ej •
izvrš
be (s
odne
, dav
čne,
carin
skih
org
anov
),st
oritv
e v o
kviru
kart
ičneg
a pos
lova
nja,
• os
novn
i var
čeva
lni p
rodu
kti, m
otivi
, zar
adi k
ater
ih so
fizič
ne o
sebe
zain
tere
-•
siran
e zan
je, r
azlik
e med
poj
mi »
varč
evan
je« in
»inv
estir
anje«
,vr
ste p
osoj
il/ kr
edito
v za
fizičn
e ose
be, z
avar
ovan
ja po
sojil,
• po
stop
ki za
neh
ipot
ekar
ne in
hip
otek
arne
kred
ite za
fizič
ne o
sebe
in p
ove-
• za
ni p
ravn
i vid
iki (p
roce
s kre
ditir
anja)
,dr
uge s
torit
ve, k
i jih
bank
e nud
ijo p
rivat
nim
stra
nkam
/fizi
čnim
ose
bam
•
(naj
em se
fov,
borz
no p
osre
dništ
vo, s
veto
vanj
e, hi
brid
ni p
rodu
kti –
pov
ezav
e z z
avar
oval
nica
mi in
dru
gimi f
inan
čnim
i inst
itucij
ami),
pojem
in d
ejavn
ost
»fin
ančn
ega n
ačrt
ovan
ja«, o
sebn
e obr
avna
ve in
priv
a-•
tneg
a ban
čništ
va za
fizič
ne o
sebe
,os
novn
a tve
ganj
a, ki
jih b
ančn
i pro
dukt
i pre
dsta
vljaj
o za
fizič
ne o
sebe
in
• m
ehan
izmi z
a zm
anjše
vanj
e teh
tveg
anj,
osno
ve d
avčn
ih vi
diko
v, ki
jih b
ančn
e sto
ritve
pre
dsta
vljaj
o za
stra
nke.
•
Iden
tifici
ra p
otre
be st
rank
e in
banč
ne st
oritv
e, s k
ater
imi b
anka
lahk
o za
do-
• vo
lji st
rank
ine p
otre
be.
Poslu
je z g
otov
ino
in p
repo
znav
a pon
ared
ke d
omač
e in
tuje
valu
te.
• O
bvla
da p
osto
pek o
dprt
ja, v
oden
ja in
zapr
tja ra
čuna
.•
Razli
kuje
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a, ki
so n
a raz
pola
go fi
zični
m o
seba
m
• in
poz
na o
snov
ne p
osto
pke z
a njih
ovo
izvaj
anje
izved
e eno
stav
en p
osto
pek i
zvrš
be•
Izved
e pos
tope
k pro
daje
kart
ice*,
nar
očila
kart
ice, o
dobr
itve l
imita
, blo
ka-
• de
kart
ice, u
stre
zno
ravn
a v p
rimer
u zlo
rab.
Izv
ede p
osto
pek s
klen
itve d
oloč
ene s
torit
ve s
podr
očja
varč
evan
ja (d
epoz
i-•
te, v
arče
valn
e rač
une,
vzaj
emne
skla
de, n
alož
bena
zava
rova
nja,
…)*
, poj
asni
m
otive
, zar
adi k
ater
ih so
fizič
ne o
sebe
zain
tere
siran
e zan
je.Na
šteje
in o
pred
eli ra
zličn
e vrs
te p
osoj
il/ kr
edito
v za
fizičn
e ose
be gl
ede n
a •
njih
ove p
otre
be p
o fin
ancir
anju
in d
ruge
last
nost
i. Izv
ede p
osto
pek o
dobr
itve p
otro
šnišk
ega i
n st
anov
anjsk
ega k
redi
ta*
vklju
č-•
no z
ustre
znim
zava
rova
njem
(izr
ačun
a odp
lačil
no sp
osob
nost
, anu
itete
, in
terk
alar
ne o
bres
ti in
dru
ge vr
ste o
bres
ti).
Poja
sni p
ojem
in d
ejavn
ost
»fin
ančn
ega n
ačrt
ovan
ja«, o
sebn
e obr
avna
ve in
•
priva
tneg
a ban
čništ
va za
fizič
ne o
sebe
, ter
arg
umen
tira p
omen
uve
dbe t
eh
stor
itev v
ban
čno
poslo
vanj
e.Na
konk
retn
ih p
rimer
ih d
efin
ira o
snov
na tv
egan
ja, k
i jih
banč
ne st
oritv
e •
pred
stav
ljajo
za fi
zične
ose
be in
pre
dsta
vi m
ehan
izme z
a zm
anjše
vanj
e teh
tv
egan
j. Za
vsak
prim
er sk
lenjen
e ban
čne s
torit
ve p
reds
tavi
davč
ni vi
dik t
e sto
ritve
. •
Na ko
nkre
tnih
prim
erih
s po
droč
ja vs
eh vr
st ba
nčni
h st
orite
v pre
dvid
i situ
-•
acije
in tr
ansa
kcije
, ki b
i lahk
o ka
zale
na su
m p
ranj
a den
arja
.
Pozn
a pro
dukt
e za p
ravn
e ose
beba
nčno
pos
redn
ištvo
gled
e na v
eliko
st go
spod
arsk
e dru
žbe,
gled
e na n
jene
• fin
ančn
e pot
rebe
in o
bseg
pos
lova
nja,
tra
nsak
cijsk
i (po
slovn
i) ra
čun
(vrs
te, l
astn
osti)
in p
osto
pki, k
i jih
bank
e •
vodi
jo z
raču
nom
za p
ravn
e ose
be; a
dmin
istra
tivni
pro
ces v
zvez
i s st
oritv
ijo,
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a in
plač
ilnim
i inst
rum
enti
za p
ravn
e ose
be (d
oma-
• či,
čezm
ejni, m
edna
rodn
i) in
osn
ove p
lačil
nih
siste
mov
(dom
ači, e
vrop
ski),
os
nove
dok
umen
tarn
ih p
lačil
nih
stor
itev (
ček,
akr
editi
v, in
kaso
) in
inst
ru-
• m
ento
v zav
arov
anja
plač
il (ga
ranc
ije, m
enice
),ko
ncep
t gen
erira
nja p
oziti
vneg
a den
arne
ga to
ka
• de
pozit
i za g
ospo
dars
ke d
ružb
e, ki
jih b
anke
pon
ujaj
o za
nal
agan
je te
h •
pres
ežko
v os
nove
fina
ncira
nja p
odjet
ij – n
otra
nje i
n zu
nanj
e, st
rate
gije f
inan
ciran
ja po
•
ročn
osti
in p
otre
bah
kred
iti z
a pra
vne o
sebe
, ki ji
h ba
nka n
udi g
lede n
a pot
rebe
po
finan
ciran
ju,
• ro
čnos
ti, n
amen
u,
osno
vne z
načil
nost
i dru
gih st
orite
v, ki
jih b
anke
nud
ijo p
ravn
im o
seba
m
• (fa
ktor
ing,
lizin
g, za
kladn
ištvo
, inv
estic
ijsko
ban
čništ
vo, …
),ra
zlike
in p
odob
nost
i med
fina
nčni
mi p
otre
bam
i pre
biva
lstva
in p
odjet
ij ter
•
razlo
ge za
varč
evan
je/in
vest
iranj
e,os
nove
pos
lova
nja b
anke
z dr
ugim
i fin
ančn
imi in
stitu
cijam
i (m
edba
nčni
trg
• de
narja
, fin
ančn
i kre
diti,
..).
Na o
snov
i pod
atko
v o ko
nkre
tni g
ospo
dars
ki dr
užbi
prip
ravi
pred
log
• po
nudb
e opr
avlja
nja b
ančn
ih st
orite
v in
ga a
rgum
entir
a.O
dpre
tran
sakc
ijski
raču
n in
izve
de p
osto
pke,
ki jih
ban
ke vo
dijo
z ra
čuno
m
• za
pra
vne o
sebe
.O
prav
i pos
amez
ne st
oritv
e pla
čilne
ga p
rom
eta i
n up
orab
i ust
rezn
e pla
čilne
•
inst
rum
ente
za p
ravn
e ose
be.
Pred
stav
i kon
kret
ne p
oslo
vne s
ituac
ije v
podj
etjih
, pri
kate
rih se
poj
avi
• po
treba
po
upor
abi d
okum
enta
rnih
pla
čilni
h st
orite
v ter
situ
acije
, pri
kate
rih je
pot
rebn
o up
orab
iti in
stru
men
te za
zava
rova
nje p
lačil
, pre
dsta
vi zn
ačiln
osti
teh
inst
rum
ento
v. Sk
lene d
epoz
it za
gosp
odar
sko
druž
bo.
• Ra
zum
e, da
je fi
nanc
iranj
e gos
poda
rske
dru
žbe c
elost
en ko
ncep
t in
so
• st
oritv
e vgr
ajen
e v f
inan
čno
stru
ktur
o go
spod
arsk
e dru
žbe.
Pred
stav
i raz
loge
za za
varo
vanj
e kre
dito
v in
osno
vne n
ačin
e zav
arov
anja
•
kred
itov p
ravn
ih o
seb.
Ra
zloži
situa
cije,
pri k
ater
ih je
mog
oče p
otre
be p
ravn
ih o
seb
zado
voljit
i s
• st
oritv
ami k
ot so
: fak
torin
g, liz
ing,
inve
stici
jsko
banč
ništ
vo.
Poja
sni r
azlik
e in
podo
bnos
ti m
ed fi
nanč
nim
i pot
reba
mi p
rebi
valst
va in
•
podj
etij t
er ra
zloge
za va
rčev
anje/
inve
stira
nje
Na ko
nkre
tnih
prim
erih
s po
droč
ja vs
eh vr
st ba
nčni
h st
orite
v pre
dvid
i situ
-•
acije
in tr
ansa
kcije
, ki b
i lahk
o ka
zale
na su
m p
ranj
a den
arja
.
Spoz
na p
oslo
vanj
e ban
ke v
zaled
nih
služb
ah:
zaled
ne sl
užbe
v ba
nkah
(org
aniza
cija,
vseb
ina,
cilji
dela
zaled
nih
služb
, •
proc
esi, k
i se o
dvija
jo v
zaled
nih
služb
ah,
pove
zave
teh
proc
esov
s pr
oces
i, ki
teče
jo n
a pod
ročju
kom
ercia
le),
poro
čila z
a raz
lične
nam
ene i
n ra
zličn
e ins
tituc
ije (B
anka
Slo
veni
je, D
URS,
•
AJPE
S, U
rad
za p
repr
ečev
anje
pran
ja de
narja
, …),
pred
pisi,
iz ka
terih
izha
-ja
jo o
bvez
nost
i ban
ke za
por
očan
je, p
oroč
ila za
org
ane i
n slu
žbe
v ban
ki,
nam
en te
h po
ročil
.
Pove
že p
roce
se v
kom
ercia
lnih
služ
bah
s pro
cesi
v zal
edni
h slu
žbah
in d
efin
i-•
ra ci
lje d
elova
nja z
aled
nih
služb
.Po
veže
obv
ezno
sti b
anke
iz ra
zličn
ih za
kons
kih in
pod
zako
nskih
pre
dpiso
v s
• po
sam
ezni
mi p
oroč
ili, ki
se v
bank
i prip
ravlj
ajo.
Razu
me s
esta
vo p
odat
kovn
ih b
az in
delo
vanj
e apl
ikacij
za p
osam
ezno
•
vseb
insk
o po
droč
je.Pr
i izva
janj
u vs
eh o
prav
il raz
vija r
avna
nje k
ot je
nep
odku
pljiv
ost,
pošt
enos
t, •
dosle
dnos
t, až
urno
st, n
atan
čnos
t, sp
ošto
vanj
e zak
onov
in p
ravil
.
143
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RN
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t :FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Pozn
a pro
dukt
e in
stor
itve z
a fizi
čne o
sebe
:vr
ste b
ančn
ih st
orite
v, ki
jih la
hko
bank
a pon
udi s
trank
am (f
izičn
im o
se-
• ba
m),
goto
vinsk
o po
slova
nje i
n po
stop
ki,
• tra
nsak
cijsk
i (os
ebni
) rač
un in
njeg
ove o
snov
ne la
stno
sti, v
rste
raču
nov (
gle-
• de
na s
egm
ent s
trank
) in
post
opki
odpi
ranj
a, vo
denj
a in
zapi
ranj
a rač
unov
, izt
erja
ve, b
loka
de,
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a,
• tr
ansa
kcije
, ki ji
h ba
nka o
prav
i bre
z sog
lasja
imet
nika
raču
na, p
oseb
ej •
izvrš
be (s
odne
, dav
čne,
carin
skih
org
anov
),st
oritv
e v o
kviru
kart
ičneg
a pos
lova
nja,
• os
novn
i var
čeva
lni p
rodu
kti, m
otivi
, zar
adi k
ater
ih so
fizič
ne o
sebe
zain
tere
-•
siran
e zan
je, r
azlik
e med
poj
mi »
varč
evan
je« in
»inv
estir
anje«
,vr
ste p
osoj
il/ kr
edito
v za
fizičn
e ose
be, z
avar
ovan
ja po
sojil,
• po
stop
ki za
neh
ipot
ekar
ne in
hip
otek
arne
kred
ite za
fizič
ne o
sebe
in p
ove-
• za
ni p
ravn
i vid
iki (p
roce
s kre
ditir
anja)
,dr
uge s
torit
ve, k
i jih
bank
e nud
ijo p
rivat
nim
stra
nkam
/fizi
čnim
ose
bam
•
(naj
em se
fov,
borz
no p
osre
dništ
vo, s
veto
vanj
e, hi
brid
ni p
rodu
kti –
pov
ezav
e z z
avar
oval
nica
mi in
dru
gimi f
inan
čnim
i inst
itucij
ami),
pojem
in d
ejavn
ost
»fin
ančn
ega n
ačrt
ovan
ja«, o
sebn
e obr
avna
ve in
priv
a-•
tneg
a ban
čništ
va za
fizič
ne o
sebe
,os
novn
a tve
ganj
a, ki
jih b
ančn
i pro
dukt
i pre
dsta
vljaj
o za
fizič
ne o
sebe
in
• m
ehan
izmi z
a zm
anjše
vanj
e teh
tveg
anj,
osno
ve d
avčn
ih vi
diko
v, ki
jih b
ančn
e sto
ritve
pre
dsta
vljaj
o za
stra
nke.
•
Iden
tifici
ra p
otre
be st
rank
e in
banč
ne st
oritv
e, s k
ater
imi b
anka
lahk
o za
do-
• vo
lji st
rank
ine p
otre
be.
Poslu
je z g
otov
ino
in p
repo
znav
a pon
ared
ke d
omač
e in
tuje
valu
te.
• O
bvla
da p
osto
pek o
dprt
ja, v
oden
ja in
zapr
tja ra
čuna
.•
Razli
kuje
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a, ki
so n
a raz
pola
go fi
zični
m o
seba
m
• in
poz
na o
snov
ne p
osto
pke z
a njih
ovo
izvaj
anje
izved
e eno
stav
en p
osto
pek i
zvrš
be•
Izved
e pos
tope
k pro
daje
kart
ice*,
nar
očila
kart
ice, o
dobr
itve l
imita
, blo
ka-
• de
kart
ice, u
stre
zno
ravn
a v p
rimer
u zlo
rab.
Izv
ede p
osto
pek s
klen
itve d
oloč
ene s
torit
ve s
podr
očja
varč
evan
ja (d
epoz
i-•
te, v
arče
valn
e rač
une,
vzaj
emne
skla
de, n
alož
bena
zava
rova
nja,
…)*
, poj
asni
m
otive
, zar
adi k
ater
ih so
fizič
ne o
sebe
zain
tere
siran
e zan
je.Na
šteje
in o
pred
eli ra
zličn
e vrs
te p
osoj
il/ kr
edito
v za
fizičn
e ose
be gl
ede n
a •
njih
ove p
otre
be p
o fin
ancir
anju
in d
ruge
last
nost
i. Izv
ede p
osto
pek o
dobr
itve p
otro
šnišk
ega i
n st
anov
anjsk
ega k
redi
ta*
vklju
č-•
no z
ustre
znim
zava
rova
njem
(izr
ačun
a odp
lačil
no sp
osob
nost
, anu
itete
, in
terk
alar
ne o
bres
ti in
dru
ge vr
ste o
bres
ti).
Poja
sni p
ojem
in d
ejavn
ost
»fin
ančn
ega n
ačrt
ovan
ja«, o
sebn
e obr
avna
ve in
•
priva
tneg
a ban
čništ
va za
fizič
ne o
sebe
, ter
arg
umen
tira p
omen
uve
dbe t
eh
stor
itev v
ban
čno
poslo
vanj
e.Na
konk
retn
ih p
rimer
ih d
efin
ira o
snov
na tv
egan
ja, k
i jih
banč
ne st
oritv
e •
pred
stav
ljajo
za fi
zične
ose
be in
pre
dsta
vi m
ehan
izme z
a zm
anjše
vanj
e teh
tv
egan
j. Za
vsak
prim
er sk
lenjen
e ban
čne s
torit
ve p
reds
tavi
davč
ni vi
dik t
e sto
ritve
. •
Na ko
nkre
tnih
prim
erih
s po
droč
ja vs
eh vr
st ba
nčni
h st
orite
v pre
dvid
i situ
-•
acije
in tr
ansa
kcije
, ki b
i lahk
o ka
zale
na su
m p
ranj
a den
arja
.
Pozn
a pro
dukt
e za p
ravn
e ose
beba
nčno
pos
redn
ištvo
gled
e na v
eliko
st go
spod
arsk
e dru
žbe,
gled
e na n
jene
• fin
ančn
e pot
rebe
in o
bseg
pos
lova
nja,
tra
nsak
cijsk
i (po
slovn
i) ra
čun
(vrs
te, l
astn
osti)
in p
osto
pki, k
i jih
bank
e •
vodi
jo z
raču
nom
za p
ravn
e ose
be; a
dmin
istra
tivni
pro
ces v
zvez
i s st
oritv
ijo,
stor
itve p
lačil
nega
pro
met
a in
plač
ilnim
i inst
rum
enti
za p
ravn
e ose
be (d
oma-
• či,
čezm
ejni, m
edna
rodn
i) in
osn
ove p
lačil
nih
siste
mov
(dom
ači, e
vrop
ski),
os
nove
dok
umen
tarn
ih p
lačil
nih
stor
itev (
ček,
akr
editi
v, in
kaso
) in
inst
ru-
• m
ento
v zav
arov
anja
plač
il (ga
ranc
ije, m
enice
),ko
ncep
t gen
erira
nja p
oziti
vneg
a den
arne
ga to
ka
• de
pozit
i za g
ospo
dars
ke d
ružb
e, ki
jih b
anke
pon
ujaj
o za
nal
agan
je te
h •
pres
ežko
v os
nove
fina
ncira
nja p
odjet
ij – n
otra
nje i
n zu
nanj
e, st
rate
gije f
inan
ciran
ja po
•
ročn
osti
in p
otre
bah
kred
iti z
a pra
vne o
sebe
, ki ji
h ba
nka n
udi g
lede n
a pot
rebe
po
finan
ciran
ju,
• ro
čnos
ti, n
amen
u,
osno
vne z
načil
nost
i dru
gih st
orite
v, ki
jih b
anke
nud
ijo p
ravn
im o
seba
m
• (fa
ktor
ing,
lizin
g, za
kladn
ištvo
, inv
estic
ijsko
ban
čništ
vo, …
),ra
zlike
in p
odob
nost
i med
fina
nčni
mi p
otre
bam
i pre
biva
lstva
in p
odjet
ij ter
•
razlo
ge za
varč
evan
je/in
vest
iranj
e,os
nove
pos
lova
nja b
anke
z dr
ugim
i fin
ančn
imi in
stitu
cijam
i (m
edba
nčni
trg
• de
narja
, fin
ančn
i kre
diti,
..).
Na o
snov
i pod
atko
v o ko
nkre
tni g
ospo
dars
ki dr
užbi
prip
ravi
pred
log
• po
nudb
e opr
avlja
nja b
ančn
ih st
orite
v in
ga a
rgum
entir
a.O
dpre
tran
sakc
ijski
raču
n in
izve
de p
osto
pke,
ki jih
ban
ke vo
dijo
z ra
čuno
m
• za
pra
vne o
sebe
.O
prav
i pos
amez
ne st
oritv
e pla
čilne
ga p
rom
eta i
n up
orab
i ust
rezn
e pla
čilne
•
inst
rum
ente
za p
ravn
e ose
be.
Pred
stav
i kon
kret
ne p
oslo
vne s
ituac
ije v
podj
etjih
, pri
kate
rih se
poj
avi
• po
treba
po
upor
abi d
okum
enta
rnih
pla
čilni
h st
orite
v ter
situ
acije
, pri
kate
rih je
pot
rebn
o up
orab
iti in
stru
men
te za
zava
rova
nje p
lačil
, pre
dsta
vi zn
ačiln
osti
teh
inst
rum
ento
v. Sk
lene d
epoz
it za
gosp
odar
sko
druž
bo.
• Ra
zum
e, da
je fi
nanc
iranj
e gos
poda
rske
dru
žbe c
elost
en ko
ncep
t in
so
• st
oritv
e vgr
ajen
e v f
inan
čno
stru
ktur
o go
spod
arsk
e dru
žbe.
Pred
stav
i raz
loge
za za
varo
vanj
e kre
dito
v in
osno
vne n
ačin
e zav
arov
anja
•
kred
itov p
ravn
ih o
seb.
Ra
zloži
situa
cije,
pri k
ater
ih je
mog
oče p
otre
be p
ravn
ih o
seb
zado
voljit
i s
• st
oritv
ami k
ot so
: fak
torin
g, liz
ing,
inve
stici
jsko
banč
ništ
vo.
Poja
sni r
azlik
e in
podo
bnos
ti m
ed fi
nanč
nim
i pot
reba
mi p
rebi
valst
va in
•
podj
etij t
er ra
zloge
za va
rčev
anje/
inve
stira
nje
Na ko
nkre
tnih
prim
erih
s po
droč
ja vs
eh vr
st ba
nčni
h st
orite
v pre
dvid
i situ
-•
acije
in tr
ansa
kcije
, ki b
i lahk
o ka
zale
na su
m p
ranj
a den
arja
.
Spoz
na p
oslo
vanj
e ban
ke v
zaled
nih
služb
ah:
zaled
ne sl
užbe
v ba
nkah
(org
aniza
cija,
vseb
ina,
cilji
dela
zaled
nih
služb
, •
proc
esi, k
i se o
dvija
jo v
zaled
nih
služb
ah,
pove
zave
teh
proc
esov
s pr
oces
i, ki
teče
jo n
a pod
ročju
kom
ercia
le),
poro
čila z
a raz
lične
nam
ene i
n ra
zličn
e ins
tituc
ije (B
anka
Slo
veni
je, D
URS,
•
AJPE
S, U
rad
za p
repr
ečev
anje
pran
ja de
narja
, …),
pred
pisi,
iz ka
terih
izha
-ja
jo o
bvez
nost
i ban
ke za
por
očan
je, p
oroč
ila za
org
ane i
n slu
žbe
v ban
ki,
nam
en te
h po
ročil
.
Pove
že p
roce
se v
kom
ercia
lnih
služ
bah
s pro
cesi
v zal
edni
h slu
žbah
in d
efin
i-•
ra ci
lje d
elova
nja z
aled
nih
služb
.Po
veže
obv
ezno
sti b
anke
iz ra
zličn
ih za
kons
kih in
pod
zako
nskih
pre
dpiso
v s
• po
sam
ezni
mi p
oroč
ili, ki
se v
bank
i prip
ravlj
ajo.
Razu
me s
esta
vo p
odat
kovn
ih b
az in
delo
vanj
e apl
ikacij
za p
osam
ezno
•
vseb
insk
o po
droč
je.Pr
i izva
janj
u vs
eh o
prav
il raz
vija r
avna
nje k
ot je
nep
odku
pljiv
ost,
pošt
enos
t, •
dosle
dnos
t, až
urno
st, n
atan
čnos
t, sp
ošto
vanj
e zak
onov
in p
ravil
.
144
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 (42 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 42 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
145
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
EKONOMIJA IN POSLOVANJE PRI POSREDOVANJU NEPREMIČNIN
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :
zna analizirati nepremičninski trg, načrtovati in organizirati svoje delo ter • spremljati in upoštevati ustrezne zakone in predpise,razvija natančnost in vestnost pri preverjanju vsebine dokumentacije,• zaveda se pomena etičnega ravnanja pri posredovanju nepremičnin in varo-• vanja poslovne skrivnosti.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:
analizirati trg nepremičnin in napovedati spremembe,• zaznati priložnosti in oceniti ekonomske možnosti (f inanciranja, kreditira-• nja bank, varčevalne sheme, naložbene potenciale),iz analiz nepremičninskega trga in drugih virov presoditi prostorske • razmere in možnosti regionalnega razvoja,spremljati družbeno okolje in sklepati o posledicah stečajev, velikih investicij, o • vplivih ukrepov državnih organov in drugih dogodkov na nepremičninski trg,preverjati morebitne hipotekarne, služnostne in druge obremenitve nepremičnine,• naročati cenitve nepremičnin,• svetovati strankam načine plačil obveznosti v zvezi s prometom z nepremičninami, • oceniti f inančno sposobnost morebitnih kupcev,• sestavljati in izstavljati račune za opravljene posredniške storitve,• voditi dokumentacijo v skladu s predpisi.•
146
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na te
melj
ne zn
ačiln
osti
in za
koni
tost
i inve
stira
nja v
nep
rem
ičnin
e ra
zum
e log
iko in
vest
iranj
a v n
epre
mičn
ine,
• ra
zliku
je m
ed in
vest
iranj
em v
nepr
emičn
ine z
a las
tno
upor
abo
in m
ed in
vest
ira-
• nj
em ko
t obl
iko n
alož
be,
pozn
a osn
ovne
inve
stici
jske k
riter
ije.
• Spoz
na p
lačil
ni p
rom
et:
pozn
a nač
ine i
n m
etod
e pla
čila,
• po
zna p
osto
pke z
a prid
obite
v pod
atko
v o fi
nanč
nem
stan
ju su
bjek
ta.
• Spoz
na zn
ačiln
osti
nepr
emičn
insk
ega t
rga i
n za
koni
tost
i gib
anja
cen
nepr
emičn
in:
pozn
a zna
čilno
sti n
epre
mičn
in,
• po
zna z
načil
nost
i trg
a nep
rem
ičnin
,•
razu
me d
elova
nje t
rga n
epre
mičn
in,
• po
zna d
ejavn
ike p
onud
be in
pov
praš
evan
ja po
nep
rem
ičnin
ah,
• po
zna i
ndika
torje
za sp
rem
ljanj
e trg
a nep
rem
ičnin
in n
jihov
e vire
,•
pozn
a zn
ačiln
osti
nepr
emičn
insk
ih ci
klov.
•
Anal
izira
stan
je in
din
amiko
dol
očen
ega n
epre
mičn
insk
ega t
rga.
• Izd
ela n
apov
ed d
ogaj
anja
na n
epre
mičn
insk
em tr
gu.
• Pr
ipra
vi po
ročil
o o
stan
ju in
din
amiki
dol
očen
ega n
epre
mičn
insk
ega
• trg
a.
Spoz
na o
snov
ne zn
ačiln
osti
in za
koni
tost
i fin
ancir
anja
nepr
emičn
in:
pozn
a vrs
te vi
rov z
a fin
ancir
anje
nepr
emičn
in,
• po
zna p
osto
pek o
dobr
itve p
osoj
ila in
krite
rije z
a prid
obite
v,•
razli
kuje
razli
čne o
blike
dol
žnišk
ega f
inan
ciran
ja ne
prem
ičnin
,•
pozn
a stro
ške p
osam
ezni
h vir
ov fi
nanc
iranj
a,•
pozn
a zna
čilno
sti in
pos
tope
k prid
obitv
e lizi
nga,
• po
zna z
načil
nost
i in p
osto
pek r
entn
ega o
dkup
a,•
razli
kuje
med
pos
amičn
im in
mno
žični
m vr
edno
tenj
em.
•
Izrač
una m
ožno
zado
lžite
v pri
stra
nki.
• St
rank
i pre
dsta
vi m
ožne
obl
ike fi
nanc
iranj
a nep
rem
ičnin
e. •
Ovr
edno
ti st
rošk
e pos
amez
nega
vira
fina
ncira
nja.
• To
lmač
i cen
itven
a por
očila
(na p
rimer
ih).
• Izd
ela n
ačrt
trže
nja d
oloč
ene n
epre
mičn
ine.
•
spoz
na p
osto
pke v
redn
oten
ja ne
prem
ičnin
•
razli
kuje
med
pos
amičn
im in
mno
žični
m vr
edno
tenj
em n
epre
mičn
in,
• ra
zliku
je m
ed ra
zličn
imi v
rsta
mi v
redn
osti
nepr
emičn
in,
• po
zna n
ačin
e pos
amičn
ega v
redn
oten
ja ne
prem
ičnin
in n
jihov
o up
orab
nost
.• Sp
ozna
mar
ketin
ške k
once
pte p
oslo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i: po
zna o
snov
ne p
risto
pe k
trže
nju
nepr
emičn
in,
• zn
a izb
rati
prim
eren
pris
top
k trž
enju
nep
rem
ičnin
,•
zna o
pred
eliti
znač
ilnos
ti tr
ženj
skeg
a spl
eta p
ri ne
prem
ičnin
ah,
• zn
a zbr
ati p
odat
ek iz
javn
ih b
az in
pub
likac
ij za p
otre
be a
naliz
e raz
voja
in tr
en-
• do
v na n
epre
mičn
insk
em tr
gu.
Dob
ro p
ozna
vse
sest
avin
e pos
redn
iške p
ogod
be.
• Po
zna n
ačin
e in
met
ode p
lačil
a.•
Pozn
a po
stop
ke p
omiri
tve i
n ar
bitra
že te
r raz
like m
ed n
jima.
•
Na p
rimer
u lo
či so
dno
in iz
vens
odno
reše
vanj
e spo
rov.
•
Pozn
a osn
ove p
redp
ise s
podr
očja
javn
ih n
aroč
il in
drug
e pre
dpise
o p
roda
ji •
nepr
emičn
in ja
vneg
a sek
torja
1 (Z
akon
o ja
vnih
fina
ncah
): pr
edm
et u
reja
nja,
izjem
e, po
jem n
aroč
nika
, vre
dnos
t nar
očila
, obs
eg (
bla-
• go
, sto
ritve
), vr
ste p
osto
pkov
(odp
rti, o
meje
ni, p
osto
pek s
pog
ajan
ji),
• na
čin p
ridob
ivanj
a in
razp
olag
anja
z stv
arni
m p
rem
ožen
jem d
ržav
e in
občin
•
(uve
dba,
zaklj
uček
pos
topk
a met
ode r
azpo
laga
nja,
pos
tope
k raz
pola
ganj
a,
inte
rni in
zuna
nji t
rg).
Pozn
a osn
ovne
zava
rova
lnišk
e pog
oje.
•
Anal
izira
pra
ktičn
e prim
ere m
ožni
h za
varo
vanj
nep
rem
ičnin
:•
spre
mlja
javn
e raz
pise
in iz
vršb
e ter
sode
luje
z izv
ajal
ci ra
zpiso
v,•
sam
osto
jno
prev
erja
velja
vnos
t zav
arov
alni
h po
lic za
obv
ezno
odš
ko-
• dn
insk
o od
govo
rnos
t nep
rem
ičnin
ske d
ružb
e do
naro
čitelj
ev in
stra
nk.
Pozn
a osn
ovna
raču
naln
iška o
rodj
a (ele
ktro
nsko
kom
unici
ranj
e, pr
egled
nice
, •
baze
pod
atko
v).Po
zna e
lemen
te p
osre
dnišk
ega d
nevn
ika.
• Po
zna n
ačin
e in
met
ode a
rhivi
ranj
a in
hram
be d
okum
ento
v.•
Razu
me p
omen
arh
ivira
nja i
n hr
ambe
dok
umen
tacij
e.•
Piše
pos
redn
iški d
nevn
ik.•
Ureja
dok
umen
te za
arh
ivira
nje.
•
4. OPERATIVNI CILJI
147
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na te
melj
ne zn
ačiln
osti
in za
koni
tost
i inve
stira
nja v
nep
rem
ičnin
e ra
zum
e log
iko in
vest
iranj
a v n
epre
mičn
ine,
• ra
zliku
je m
ed in
vest
iranj
em v
nepr
emičn
ine z
a las
tno
upor
abo
in m
ed in
vest
ira-
• nj
em ko
t obl
iko n
alož
be,
pozn
a osn
ovne
inve
stici
jske k
riter
ije.
• Spoz
na p
lačil
ni p
rom
et:
pozn
a nač
ine i
n m
etod
e pla
čila,
• po
zna p
osto
pke z
a prid
obite
v pod
atko
v o fi
nanč
nem
stan
ju su
bjek
ta.
• Spoz
na zn
ačiln
osti
nepr
emičn
insk
ega t
rga i
n za
koni
tost
i gib
anja
cen
nepr
emičn
in:
pozn
a zna
čilno
sti n
epre
mičn
in,
• po
zna z
načil
nost
i trg
a nep
rem
ičnin
,•
razu
me d
elova
nje t
rga n
epre
mičn
in,
• po
zna d
ejavn
ike p
onud
be in
pov
praš
evan
ja po
nep
rem
ičnin
ah,
• po
zna i
ndika
torje
za sp
rem
ljanj
e trg
a nep
rem
ičnin
in n
jihov
e vire
,•
pozn
a zn
ačiln
osti
nepr
emičn
insk
ih ci
klov.
•
Anal
izira
stan
je in
din
amiko
dol
očen
ega n
epre
mičn
insk
ega t
rga.
• Izd
ela n
apov
ed d
ogaj
anja
na n
epre
mičn
insk
em tr
gu.
• Pr
ipra
vi po
ročil
o o
stan
ju in
din
amiki
dol
očen
ega n
epre
mičn
insk
ega
• trg
a.
Spoz
na o
snov
ne zn
ačiln
osti
in za
koni
tost
i fin
ancir
anja
nepr
emičn
in:
pozn
a vrs
te vi
rov z
a fin
ancir
anje
nepr
emičn
in,
• po
zna p
osto
pek o
dobr
itve p
osoj
ila in
krite
rije z
a prid
obite
v,•
razli
kuje
razli
čne o
blike
dol
žnišk
ega f
inan
ciran
ja ne
prem
ičnin
,•
pozn
a stro
ške p
osam
ezni
h vir
ov fi
nanc
iranj
a,•
pozn
a zna
čilno
sti in
pos
tope
k prid
obitv
e lizi
nga,
• po
zna z
načil
nost
i in p
osto
pek r
entn
ega o
dkup
a,•
razli
kuje
med
pos
amičn
im in
mno
žični
m vr
edno
tenj
em.
•
Izrač
una m
ožno
zado
lžite
v pri
stra
nki.
• St
rank
i pre
dsta
vi m
ožne
obl
ike fi
nanc
iranj
a nep
rem
ičnin
e. •
Ovr
edno
ti st
rošk
e pos
amez
nega
vira
fina
ncira
nja.
• To
lmač
i cen
itven
a por
očila
(na p
rimer
ih).
• Izd
ela n
ačrt
trže
nja d
oloč
ene n
epre
mičn
ine.
•
spoz
na p
osto
pke v
redn
oten
ja ne
prem
ičnin
•
razli
kuje
med
pos
amičn
im in
mno
žični
m vr
edno
tenj
em n
epre
mičn
in,
• ra
zliku
je m
ed ra
zličn
imi v
rsta
mi v
redn
osti
nepr
emičn
in,
• po
zna n
ačin
e pos
amičn
ega v
redn
oten
ja ne
prem
ičnin
in n
jihov
o up
orab
nost
.• Sp
ozna
mar
ketin
ške k
once
pte p
oslo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i: po
zna o
snov
ne p
risto
pe k
trže
nju
nepr
emičn
in,
• zn
a izb
rati
prim
eren
pris
top
k trž
enju
nep
rem
ičnin
,•
zna o
pred
eliti
znač
ilnos
ti tr
ženj
skeg
a spl
eta p
ri ne
prem
ičnin
ah,
• zn
a zbr
ati p
odat
ek iz
javn
ih b
az in
pub
likac
ij za p
otre
be a
naliz
e raz
voja
in tr
en-
• do
v na n
epre
mičn
insk
em tr
gu.
Dob
ro p
ozna
vse
sest
avin
e pos
redn
iške p
ogod
be.
• Po
zna n
ačin
e in
met
ode p
lačil
a.•
Pozn
a po
stop
ke p
omiri
tve i
n ar
bitra
že te
r raz
like m
ed n
jima.
•
Na p
rimer
u lo
či so
dno
in iz
vens
odno
reše
vanj
e spo
rov.
•
Pozn
a osn
ove p
redp
ise s
podr
očja
javn
ih n
aroč
il in
drug
e pre
dpise
o p
roda
ji •
nepr
emičn
in ja
vneg
a sek
torja
1 (Z
akon
o ja
vnih
fina
ncah
): pr
edm
et u
reja
nja,
izjem
e, po
jem n
aroč
nika
, vre
dnos
t nar
očila
, obs
eg (
bla-
• go
, sto
ritve
), vr
ste p
osto
pkov
(odp
rti, o
meje
ni, p
osto
pek s
pog
ajan
ji),
• na
čin p
ridob
ivanj
a in
razp
olag
anja
z stv
arni
m p
rem
ožen
jem d
ržav
e in
občin
•
(uve
dba,
zaklj
uček
pos
topk
a met
ode r
azpo
laga
nja,
pos
tope
k raz
pola
ganj
a,
inte
rni in
zuna
nji t
rg).
Pozn
a osn
ovne
zava
rova
lnišk
e pog
oje.
•
Anal
izira
pra
ktičn
e prim
ere m
ožni
h za
varo
vanj
nep
rem
ičnin
:•
spre
mlja
javn
e raz
pise
in iz
vršb
e ter
sode
luje
z izv
ajal
ci ra
zpiso
v,•
sam
osto
jno
prev
erja
velja
vnos
t zav
arov
alni
h po
lic za
obv
ezno
odš
ko-
• dn
insk
o od
govo
rnos
t nep
rem
ičnin
ske d
ružb
e do
naro
čitelj
ev in
stra
nk.
Pozn
a osn
ovna
raču
naln
iška o
rodj
a (ele
ktro
nsko
kom
unici
ranj
e, pr
egled
nice
, •
baze
pod
atko
v).Po
zna e
lemen
te p
osre
dnišk
ega d
nevn
ika.
• Po
zna n
ačin
e in
met
ode a
rhivi
ranj
a in
hram
be d
okum
ento
v.•
Razu
me p
omen
arh
ivira
nja i
n hr
ambe
dok
umen
tacij
e.•
Piše
pos
redn
iški d
nevn
ik.•
Ureja
dok
umen
te za
arh
ivira
nje.
•
148
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI:Število kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
149
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
DOKUMENTI UREJANJA PROSTORA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :
obvlada strokovno terminologijo s področja urejanja prostora in zna spre-• mljati spremembe prostorskih aktov,spozna razvoj strokovnega področja in razume pomen in posledice posegov v prostor, • komunicira s strankami in pristojnimi institucijami, odgovornimi za podro-• čje urejanja prostora in je sposoben pridobivati podatke iz javnih listin.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:
obvladati metode za analizo trga nepremičnin in je sposoben napovedati • spremembe in presoditi prostorske možnosti regionalnega razvoja,pridobiti podatke o: lesnih zalogah za gozdna zemljišča ter dostopnost do • javnih poti za spravilo lesa, o obliki in legi nepremičnine, o tehnični in prav-ni urejenosti; o vrsti rabe in katastrskem razredu ter površini,določiti tipologijo in lokacije nepremičnin,• preverjati morebitne hipotekarne, služnostne in druge obremenitve nepremičnine• ugotoviti opremljenost nepremičnine (voda, kanalizacija, elektrika, telefon, • plin, TV, pripadajoče zemljišče),ugotoviti sedanje in po predpisih dopuščene dejavnosti, režim poslovanja • in dopustne obremenitve okolja,preverjati gradbeno-tehnične lastnosti konstrukcij in instalacij,• izvajati podrobne oglede nepremičnine in ugotavljati očitne napake,• izdelati tehnični opis nepremičnine za potrebe predstavitve,• posredovati in predstaviti ustrezne podatke strankam,• seznaniti obe stranki z morebitnimi napakami stvarnopravnega in f izičnega • stanja nepremičnine,pripravljati predloge za vpis lastninske pravice oziroma drugih pravic in • obremenitev v zemljiško knjigo.
150
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna teorijo lokacije – razume povezavo vrednosti zemljišč z • vidika ekonomskih, družbenih, kulturnih, tehnoloških gibanj.Pozna cilje urejanja prostora (razvoj, zgodovina).• Pozna pojme normativnega sistema urejanja prostora.• Pozna in razume osnovne značilnosti razvoja sistema poselitve v • Sloveniji in EU.Spozna usmeritve in omejitve urejanja prostora z vidika varstva • okolja.Pozna vrste zemljišč glede na stanje.• Razume pojem namenska raba zemljišč.• Razume konfliktnost interesov akterjev sprememb v okolju: prebi-• valstvo/gospodinjstva, gospodarstvo, investitorji, javni sektor.Pozna podlage za načrtovanje prostora: analiza ranljivosti • (ponudba zemljišč), analiza potreb (povpraševanja po zemljiščih), infrastruktura, bilanca zemljišč.Pozna institucionalni okvir urejanja prostora v Sloveniji, urejen v • zakonih in podzakonskih aktih.Pozna prostorske akte in loči med strateškimi in izvedbenimi • prostorskimi akti. Pozna, kako se prostorski akti pripravljajo in sprejemajo.• Pozna oblike obveščanja javnosti o pripravi prostorskih aktov.• Loči pristojnosti države in občin pri urejanju prostora.• Razume namen uvedbe prostorskih ukrepov oz. ukrepov, ki desti-• mulirajo določene investicijske ukrepe.Pozna instrumente urejanja prostora in razume implikacijo posa-• meznega instrumenta za določeno gradbeno parcelo:davčni instrumenti (nadomestilo za urejanje stavbnih zemljišč/• davek na nepremičnine),komunalni prispevek in okoljske dajatve,• upravni instrumenti (predkupna pravica, razlastitev, komasacija),• prostorski nadzor,• postopek izdaje gradbenega dovoljenja.•
Glede na namensko rabo in urbanistič-• ne standarde oceni možne posege na zemljišču.Bere strateške in izvedbene prostorske • akte.Se vključuje v postopke priprave in • sprejemanja prostorskih aktov.Zbere sistemske prostorske akte za • določeno parcelo. V skupini pripravi zasnovo razvoja nase-• lja, ki omogoča razumevanje konfliktnih interesov razvoja naselij.
Gradbeni normativi in standardi • Zna vizualno oceniti stanje gradbenih elementov stavbe.• Pozna in zna brati arhitektonsko gradbene skice in projekte• Razume merila.• Pozna pomen standardov in normativov.• Razume vsebino in ve kaj pomeni posamezen standard oz. • normativ.
Ovrednoti izbrano stavbo.• Izvede izmero izbrane stavbe.• Na osnovi standardov oz. normativov • ugotavljajo, kakšni posegi so možni na določenem območju oziroma gradbeni parceli.
151
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
152
1. IME PREDMETA:
OSNOVE NEPREMIČNINSKEGA PRAVA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za:
razvijanje komunikacijske spretnosti za izvajanje postopkov pri državnih • organih, strokovnih službah in pri strankah,spremljanje sprememb predpisov na svojem strokovnem področju in obvla-• dovanje pravnih norm, ki regulirajo promet z nepremičninami,uporabo različnih virov podatkov in javnih baz za opravljanje poslov in • svetovanje strankam, ravnanje v skladu s poslovnim kodeksom in zakonskimi predpisi.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi sposobnost:
spremljanja družbenega okolja in sklepanja o posledicah stečajev, velikih • investicij, o vplivih ukrepov državnih organov in drugih dogodkov na nepre-mičninski trg,preverjanja morebitnih hipotekarnih, služnostnih in drugih obremenitev • nepremičnine,ugotavljanja sedanjih in po predpisih dopuščenih dejavnosti, režima poslo-• vanja in dopustne obremenitve okolja,izvedbe preverjanja stvarno-pravnega stanja nepremičnine,• pripraviti elemente za posredniško pogodbo za določen obseg in način • posredovanja ter organizirati sklenitev,posredovati ustrezne podatke o posredniku oz. posrednikih (razkritje • interesov),svetovati strankam pri sklepanju pogodbe in izvajanju postopkov pred • sklepanjem pogodbe,zastopati naročnike pri razgovorih, licitacijah in pri upravnih postopkih,• pripraviti elemente ustrezne ponudbe,• organizirati sklenitev pogodbe in jo avtorizirati,• pripraviti in posredovati pravno in tehnično dokumentacijo notarju, odve-• tniku in upravnim organom,pripravljati predloge za vpis lastninske pravice oziroma drugih pravic in • obremenitev v zemljiško knjigo,
153
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
spremljati javne razpise in izvršbe ter sodeluje z izvajalci razpisov,• samostojno preverjati veljavnost zavarovalnih polic za obvezno odškodnin-• sko odgovornost nepremičninske družbe do naročiteljev in strank,nadzirati izvajanje postopkov pred sklenitvijo pravnega posla in po njej ter • opozarja na nepravilnosti.
154
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Obl
igacij
sko
prav
oPo
zna s
esta
vine i
n vs
ebin
o ob
ligac
ijske
ga ra
zmer
ja.
• Lo
či su
bjek
te o
bliga
cijsk
ega r
azm
erja
. •
Pozn
a vr
ste p
ravn
ih p
oslo
v.
• Po
zna p
osto
pke s
klen
itve p
ogod
b.•
Pozn
a pre
dpog
odbo
in p
unkt
acijo
.•
Pozn
a učin
ke p
ogod
b in
sred
stva
za u
trdite
v in
zava
rova
nje o
bvez
nost
i (ar
a,
• po
godb
ena k
azen
, ske
snin
a, p
oroš
tvo,
ban
čna g
aran
cija…
).
Loči
prav
ne p
osled
ice kr
šitve
pog
odb.
• Po
zna r
azlik
o m
ed st
varn
imi in
pra
vnim
i nap
akam
i. •
Pozn
a spl
ošna
pra
vila z
asto
panj
a in
poob
last
ila.
• Lo
či m
ed za
vezo
valn
im in
razp
olag
alni
m p
ravn
im p
oslo
m.
• Lo
či m
ed o
bliga
cijsk
imi in
stva
rnim
i pra
vicam
i. •
Pozn
a pog
odbo
o p
osre
dova
nju,
pro
dajn
o po
godb
o, p
ogod
bo o
delu
, •
man
datn
o po
godb
o, za
varo
valn
o po
godb
o, iz
ročil
no in
pre
užitn
o po
god-
bo, d
ariln
o, p
ogod
bo o
leas
ingu
itd.
.
Prip
ravi
elem
ente
pos
amez
nih
pogo
db*.
• Pr
ipra
vi ele
men
te sp
lošn
ih p
ogoj
ev p
oslo
vanj
a.•
Prip
ravi
zapi
snik
o pr
imop
reda
ji nep
rem
ičnin
e.•
Na p
rimer
u zn
a loč
iti m
ed st
varn
imi in
pra
vnim
i nap
akam
i*.•
Prip
ravi
naro
čilo*
.•
Prija
vi šk
odni
dog
odek
.•
Zna b
rati
izpisk
e iz s
odne
ga re
gistra
in ze
mljiš
ke kn
jige.
• An
alizi
ra p
rakt
ične p
rimer
e mož
nih
zava
rova
nj n
epre
mičn
in*.
• Sp
rem
lja ja
vne r
azpi
se in
izvr
šbe t
er so
delu
je z i
zvaj
alci
razp
isov*
.•
Sam
osto
jno
prev
erja
velja
vnos
t zav
arov
alni
h po
lic za
obv
ezno
odš
kodn
insk
o •
odgo
vorn
ost n
epre
mičn
insk
e dru
žbe d
o na
ročit
eljev
in st
rank
*.Na
prim
eru
razlo
ži kr
šitev
kode
ksa p
oslo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i. •
Sest
avi o
snut
ek p
redp
ogod
be in
pro
dajn
e pog
odbe
za n
epre
mičn
ino*
. •
Sest
avi o
snut
ek n
ajem
ne p
ogod
be s
pose
bnos
tmi g
lede n
a vrs
to n
ajem
(po-
• slo
vni a
li ne
poslo
vni n
ajem
, sta
nova
njsk
i naj
em, n
ajem
oz.
zaku
p km
etijs
kih
zem
ljišč)
*.
Pose
bna u
redi
tev n
a pod
ročju
pos
redo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i in va
rstv
a •
potro
šniko
vD
obro
poz
na ce
lotn
o po
sebn
o ur
edite
v pos
redo
vanj
a v p
rom
etu
z nep
re-
• m
ičnin
ami (
pred
pise
o n
epre
mičn
insk
em p
osre
dova
nju)
.Po
zna u
redi
tev p
roda
je po
zako
nu o
vars
tvu
kupc
ev st
anov
anj in
enos
tano
-•
vanj
skih
stav
b.Po
zna u
redi
tev p
o za
konu
o va
rstv
u po
trošn
ikov.
• Po
zna u
redi
tev p
o za
konu
o p
otro
šnišk
ih kr
editi
h.
•
Ažur
no sp
rem
lja in
opo
zori
stra
nke n
a spr
emem
be p
redp
isov,
ki so
po-
• m
embn
i na p
odro
čju n
epre
mičn
insk
ega p
osre
dova
nja*
.Ra
zum
e nom
oteh
niko
pre
dpiso
v (zn
a upo
rabi
ti ar
gum
enta
cijsk
o pr
avilo
o
• sm
iseln
i upo
rabi
– an
alog
iji, p
ravil
o o
razm
erju
med
splo
šnim
/gen
eral
nim
/ in
pos
ebni
m /s
pecia
lnim
/ pre
dpiso
m ip
d.).
Upor
ablja
relev
antn
e pra
vne b
aze p
odat
kov (
npr.
IUS-
INFO
ipd.
)*.
• Pr
ipra
vi os
nute
k spl
ošni
h po
gojev
pro
daje
novo
zgra
jenih
nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
ogla
s(e) z
a pro
dajo
nep
rem
ičnin
e in
načr
t za o
glaše
valko
akc
ijo.
•
4. OPERATIVNI CILJI
155
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Obl
igacij
sko
prav
oPo
zna s
esta
vine i
n vs
ebin
o ob
ligac
ijske
ga ra
zmer
ja.
• Lo
či su
bjek
te o
bliga
cijsk
ega r
azm
erja
. •
Pozn
a vr
ste p
ravn
ih p
oslo
v.
• Po
zna p
osto
pke s
klen
itve p
ogod
b.•
Pozn
a pre
dpog
odbo
in p
unkt
acijo
.•
Pozn
a učin
ke p
ogod
b in
sred
stva
za u
trdite
v in
zava
rova
nje o
bvez
nost
i (ar
a,
• po
godb
ena k
azen
, ske
snin
a, p
oroš
tvo,
ban
čna g
aran
cija…
).
Loči
prav
ne p
osled
ice kr
šitve
pog
odb.
• Po
zna r
azlik
o m
ed st
varn
imi in
pra
vnim
i nap
akam
i. •
Pozn
a spl
ošna
pra
vila z
asto
panj
a in
poob
last
ila.
• Lo
či m
ed za
vezo
valn
im in
razp
olag
alni
m p
ravn
im p
oslo
m.
• Lo
či m
ed o
bliga
cijsk
imi in
stva
rnim
i pra
vicam
i. •
Pozn
a pog
odbo
o p
osre
dova
nju,
pro
dajn
o po
godb
o, p
ogod
bo o
delu
, •
man
datn
o po
godb
o, za
varo
valn
o po
godb
o, iz
ročil
no in
pre
užitn
o po
god-
bo, d
ariln
o, p
ogod
bo o
leas
ingu
itd.
.
Prip
ravi
elem
ente
pos
amez
nih
pogo
db*.
• Pr
ipra
vi ele
men
te sp
lošn
ih p
ogoj
ev p
oslo
vanj
a.•
Prip
ravi
zapi
snik
o pr
imop
reda
ji nep
rem
ičnin
e.•
Na p
rimer
u zn
a loč
iti m
ed st
varn
imi in
pra
vnim
i nap
akam
i*.•
Prip
ravi
naro
čilo*
.•
Prija
vi šk
odni
dog
odek
.•
Zna b
rati
izpisk
e iz s
odne
ga re
gistra
in ze
mljiš
ke kn
jige.
• An
alizi
ra p
rakt
ične p
rimer
e mož
nih
zava
rova
nj n
epre
mičn
in*.
• Sp
rem
lja ja
vne r
azpi
se in
izvr
šbe t
er so
delu
je z i
zvaj
alci
razp
isov*
.•
Sam
osto
jno
prev
erja
velja
vnos
t zav
arov
alni
h po
lic za
obv
ezno
odš
kodn
insk
o •
odgo
vorn
ost n
epre
mičn
insk
e dru
žbe d
o na
ročit
eljev
in st
rank
*.Na
prim
eru
razlo
ži kr
šitev
kode
ksa p
oslo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i. •
Sest
avi o
snut
ek p
redp
ogod
be in
pro
dajn
e pog
odbe
za n
epre
mičn
ino*
. •
Sest
avi o
snut
ek n
ajem
ne p
ogod
be s
pose
bnos
tmi g
lede n
a vrs
to n
ajem
(po-
• slo
vni a
li ne
poslo
vni n
ajem
, sta
nova
njsk
i naj
em, n
ajem
oz.
zaku
p km
etijs
kih
zem
ljišč)
*.
Pose
bna u
redi
tev n
a pod
ročju
pos
redo
vanj
a z n
epre
mičn
inam
i in va
rstv
a •
potro
šniko
vD
obro
poz
na ce
lotn
o po
sebn
o ur
edite
v pos
redo
vanj
a v p
rom
etu
z nep
re-
• m
ičnin
ami (
pred
pise
o n
epre
mičn
insk
em p
osre
dova
nju)
.Po
zna u
redi
tev p
roda
je po
zako
nu o
vars
tvu
kupc
ev st
anov
anj in
enos
tano
-•
vanj
skih
stav
b.Po
zna u
redi
tev p
o za
konu
o va
rstv
u po
trošn
ikov.
• Po
zna u
redi
tev p
o za
konu
o p
otro
šnišk
ih kr
editi
h.
•
Ažur
no sp
rem
lja in
opo
zori
stra
nke n
a spr
emem
be p
redp
isov,
ki so
po-
• m
embn
i na p
odro
čju n
epre
mičn
insk
ega p
osre
dova
nja*
.Ra
zum
e nom
oteh
niko
pre
dpiso
v (zn
a upo
rabi
ti ar
gum
enta
cijsk
o pr
avilo
o
• sm
iseln
i upo
rabi
– an
alog
iji, p
ravil
o o
razm
erju
med
splo
šnim
/gen
eral
nim
/ in
pos
ebni
m /s
pecia
lnim
/ pre
dpiso
m ip
d.).
Upor
ablja
relev
antn
e pra
vne b
aze p
odat
kov (
npr.
IUS-
INFO
ipd.
)*.
• Pr
ipra
vi os
nute
k spl
ošni
h po
gojev
pro
daje
novo
zgra
jenih
nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
ogla
s(e) z
a pro
dajo
nep
rem
ičnin
e in
načr
t za o
glaše
valko
akc
ijo.
•
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Stva
rno
prav
o in
zem
ljiško
knjiž
no p
ravo
Pozn
a celo
tno
ured
itev s
tvar
nega
pra
va.
• P
ozna
tem
eljna
nač
ela in
tem
eljne
poj
me s
tvar
nega
pra
va.
• Po
zna p
ojem
pos
esti.
• Po
zna s
tvar
ne p
ravic
e (la
stni
nska
pra
vica,
hip
otek
a, sl
užno
stna
pra
vica,
•
stva
rno
brem
e, st
avbn
a pra
vica,
zem
ljiški
dolg)
.Po
zna
nota
rske
listin
e. •
Pozn
a pre
dpise
, ki u
reja
jo p
oseb
ne st
varn
opra
vne u
redi
tve i
n om
ejitv
e v
• pr
omet
u z n
epre
mičn
inam
i. P
ozna
pre
dpise
iz p
odro
čja ze
mljiš
kokn
jižne
ga p
rava
. •
Pozn
a vrs
te, v
sebi
no in
pom
en ze
mljiš
kokn
jižni
h vp
isov (
vknj
ižbe,
pred
-•
znam
be, z
azna
mbe
, plo
mbe
, poo
čitve
).Ra
zum
e not
arsk
e skr
bnišk
e pos
le in
zava
rova
nje n
epre
mičn
insk
e tra
nsak
cije
• z d
epon
iranj
em lis
tin p
ri no
tarju
ter n
ačin
e zav
arov
anja
vrst
nega
reda
s pr
edzn
amba
mi in
zazn
amba
mi.
Razu
me t
emelj
ne p
rincip
e (na
čela)
zem
ljiško
knjiž
nega
pra
va (z
aupa
nje,
• vr
stni
red,
knjiž
ni p
redn
ik ip
d.).
Pozn
a pos
tope
k vpi
sa p
ravic
in p
ravn
ih d
ejste
v v ze
mljiš
ko kn
jigo.
• Po
zna p
oseb
ne ze
mljiš
kokn
jižne
pos
topk
e (po
stop
ek vz
post
avitv
e zem
lji-•
škok
njižn
e list
ine,
post
opek
izbr
isa st
arih
hip
otek
…).
Pozn
a pra
vila o
stva
rni in
kraj
evni
pris
tojn
osti
orga
nov,
ki od
loča
jo o
zade
-•
vah
v zve
zi s p
rom
etom
z ne
prem
ičnin
o.
Anal
izira
in o
pozo
ri al
i je n
akup
gled
e na p
ravn
o st
anje
nepr
emičn
ine v
aren
*.•
Ugot
ovi g
lede n
a pod
atke
zem
ljiške
knjig
e m
oreb
itno
obre
men
jenos
t ne-
• pr
emičn
ine (
obst
oj h
ipot
eke,
zem
ljiške
ga d
olga
, sta
vbne
pra
vice,
služn
osti,
re
alne
ga b
rem
ena)
*.Gl
ede n
a pod
atke
zem
ljiške
knjig
e pre
dvid
i, kak
o se
bo
oblik
oval
o ze
mljiš
ko-
• kn
jižno
stan
je, ko
bo
sodi
šče i
zvrš
ilo vp
ise n
a pod
lagi
neizv
ršen
ih p
lom
b*.
Pred
stav
i vse
bino
in p
omen
pos
amez
nih
zazn
amb
(zaz
nam
ba vr
stne
ga
• re
da, z
azna
mba
spor
a, za
znam
ba iz
vršb
e, za
znam
ba st
ečaj
a, za
znam
ba
nepo
sred
ne iz
vršlj
ivost
i, zaz
nam
ba iz
redn
ega p
ravn
ega s
reds
tva,
zazn
amba
, ra
zlast
itve i
pd.)
in p
redz
nam
b.Po
jasn
i, kat
eri v
pisi
v zem
ljiški
knjig
i so
ovira
za p
rom
et z
nepr
emičn
ino.
• Izb
ere o
braz
ec in
prip
ravi
pred
log z
a vpi
s knj
ižnih
pra
vic v
zem
ljiško
knjig
o •
(stva
rnih
in o
bliga
cijsk
ih)*.
Sest
avi o
snut
ek p
roda
jne p
ogod
be in
zem
ljiško
knjiž
nega
dov
olila
.•
Sest
avi o
snut
ek p
redp
ogod
be za
nep
rem
ičnin
o.•
Sest
avi o
snut
ek n
ajem
ne p
ogod
be s
pose
bnos
tmi g
lede n
a vrs
to n
ajem
(po-
• slo
vni a
li nep
oslo
vni n
ajem
, sta
nova
njsk
i naj
em, n
ajem
oz.
zaku
p km
etijs
kih
zem
ljišč)
in p
o po
trebi
z ze
mljiš
kokn
jižni
mi d
ovol
ili*.
Zber
e ust
rezn
o do
kum
enta
cijo,
pot
rebn
o za
pro
met
z ne
prem
ičnin
o (lo
ka-
• cij
ska i
nfor
mac
ija, i
zjava
pre
dkup
nega
upr
aviče
nca,
odl
očba
o o
dobr
itvi
prav
nega
pos
la, p
otrd
ilo ip
d.)*
.Pr
ipra
vi na
pove
d za
odm
ero
davk
a*.
• Pr
ever
i mor
ebite
n ob
stoj
dav
čneg
a dol
ga, d
olga
iz n
aslo
va o
bvez
nega
•
reze
rvne
ga sk
lada
, izv
ršiln
ega p
osto
pka i
pd..
Vodi
nep
rem
ičnin
sko
evid
enco
*.•
Upor
ablja
elek
trons
ki do
stop
do
info
rmat
izira
ne ze
mljiš
ke kn
jige*
.•
156
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI
Davč
no p
ravo
in d
rugi
javn
opra
vni p
redp
isiPo
zna o
snov
e obd
avče
nja p
rom
eta z
nep
rem
ičnin
ami.
• Po
zna d
avčn
e pos
topk
e v p
rom
etu
z nep
rem
ičnin
ami.
• Po
zna p
osto
pke p
roda
je st
varn
opra
vneg
a pre
mož
enja
drža
ve in
loka
lnih
•
skup
nost
i.Po
zna o
snov
e izv
ršiln
ega p
rava
.•
Pozn
a osn
ovna
raču
naln
iška o
rodj
a (ele
ktro
nsko
kom
unici
ranj
e, pr
egled
ni-
• ce
, baz
e pod
atko
v).Po
zna e
lemen
te p
osre
dnišk
ega d
nevn
ika.
• Po
zna n
ačin
e in
met
ode a
rhivi
ranj
a in
hram
be d
okum
ento
v.•
Razu
me p
omen
arh
ivira
nja i
n hr
ambe
•
Dok
umen
tacij
e.•
Na p
rimer
u izr
ačun
a dav
ek o
d pr
omet
a z n
epre
mičn
ino.
• Vo
di p
osre
dnišk
i dne
vnik*
.•
Ured
i dok
umen
te in
jih p
ripra
vi za
arh
ivira
nje*
.•
* z
zvez
dico
so
ozna
čeni
form
ativ
ni c
ilji,
ki ji
h m
oraj
o št
uden
ti p
rido
biti
tud
i (al
i izk
ljučn
o) s
pra
ktič
nim
iz
obra
ževa
njem
v d
elov
nem
pro
cesu
in
so s
esta
vina
Kat
alog
a pr
akti
čneg
a iz
obra
ževa
nja.
157
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (36 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske naloge). Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
158
1. IME PREDMETA:
TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za:
načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in vodenje lastnega dela in dela drugih,• delovanje v skladu s predpisi o varni uporabi nepremičnin in varovanju okolja,• obvladovanje komunikacijskih veščin.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je zmožen:
ugotavljati in organizirati potrebna vzdrževalna, obratovalna in druga dela • skupnih delov nepremičnine, izdelati letne in srednjeročne načrte vzdrževalnih del na stavbi s pripadajočimi • zemljišči, terminske plane izvedbe teh načrtov in skrbeti za izvedbo načrtov, spremljati predpise, normative in standarde za upravljanje in vzdrževanje • nepremičnin ter interne akte lastnikov in upravnika, pripraviti obrazce za izvajanje vzdrževanja in obratovanja stavb in pripada-• jočih zemljišč, spremljati stanje in delovanje stavb s pripadajočimi zemljišči, • izvajati sprejete načrte vzdrževalnih del, • objavljati oddaje del (javni razpisi), • pripravljati in sklepati pogodbe za izvajanje del in dolgoročne pogodbe za • servisna dela, organizirati odpravljanje napak v garancijski dobi, • dajati navodila hišniku v zvezi z nujnimi intervencijskimi deli, • izdelati poročilo o vzdrževalnih delih, o stanju in obratovanju nepremičnine • ter o potrebnih posegih za lastnike in upravnika, voditi, koordinirati in nadzirati izvajanje vzdrževalnih in drugih del na objektu, • zagotavljati kakovost vzdrževanja in obratovanja nepremičnine, • komunicirati z lastniki in uporabniki nepremičnin v zvezi z vzdrževanjem in • obratovanjem stavb.
159
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Pozn
a po
droč
ja sv
etov
anja
upra
vitelj
a las
tniko
m n
epre
mičn
in:
• up
ravlj
anje
zgra
db, v
zdrž
evan
je, o
brat
ovan
je.Pr
ipra
vi in
upo
rabl
ja m
atrik
o op
omni
kov v
zdrž
eval
nih
del.
•
Pozn
a vire
in zn
a zbr
ati in
form
acije
o gr
adnj
ah ve
čjih
infra
stru
ktur
nih
• ob
jekto
v na d
ržav
ni in
loka
lni r
avni
.
Pozn
a vse
vrst
e vzd
ržev
anja
, za k
ater
e je o
dgov
oren
:•
pozn
a pos
topk
e in
način
e za i
zved
bo vz
drže
vanj
a in
obra
tova
nja n
epre
-•
mičn
in,
razu
me p
omen
vzdr
ževa
lnih
del
za n
emot
eno
delo
vanj
e obj
ekta
in
• pr
epre
čeva
nje š
kod,
upor
ablja
tehn
ična n
avod
ila,
• po
zna p
redp
ise, n
orm
ative
in st
anda
rde z
a pod
ročje
upr
avlja
nja,
vzdr
že-
• va
nja i
n ob
rato
vanj
a nep
rem
ičnin
, zn
a org
anizi
rati
dela
zuna
njih
vzdr
ževa
lcev,
• po
zna p
osto
pke i
n se
stav
ine z
a izd
elavo
in sp
rem
ljanj
e nač
rtov
vzdr
ževa
-•
nja i
n ob
rato
vanj
a nep
rem
ičnin
, po
zna d
okum
enta
cijo
za u
prav
ljanj
e z n
epre
mičn
inam
i, •
pozn
a hišn
a opr
avila
in n
orm
ative
za vz
drže
vanj
e higi
ene,
• po
zna p
osto
pke n
aroč
anja
doba
vitelj
em.
•
Prip
ravi
načr
t vzd
ržev
alni
h de
l ste
n (le
seni
h po
vršin
, ins
tala
cij…
).•
Anal
izira
pod
atke
, ki ji
h pr
idob
i od
ponu
dniko
v.•
Izdela
pot
rebn
o do
kum
enta
cijo
(baz
o po
datk
ov).
• Izd
ela o
braz
ce za
izva
janj
e vzd
ržev
anja
in o
brat
ovan
ja st
avb
in p
ripad
ajoč
ih
• ze
mljiš
č.Izd
ela p
regl
ed p
odat
kov,
potre
bnih
za vz
drže
vanj
e nep
rem
ičnin
in p
ripad
a-•
joče
ga ze
mljiš
ča.
Izdela
pre
dlog
letn
ega i
n sr
ednj
eroč
nega
nač
rta v
zdrž
eval
nih
del n
a nep
re-
• m
ičnin
i in p
ripad
ajoč
em ze
mljiš
ču.
Prip
ravi
vzor
čni p
opis
za iz
vedb
o do
loče
nega
vzdr
ževa
lneg
a dela
(stre
ha,
• fa
sada
, i.p
.d.).
Prip
ravi
pred
log z
a prid
obite
v izv
ajal
ca za
vzdr
ževa
lna d
ela (z
razp
isom
ter z
•
zbira
njem
pon
udb)
.Se
dog
ovor
i za d
ela z
zuna
njim
i vzd
ržev
alci.
• Pr
ipra
vi pr
edlo
g pog
odbe
za vz
drže
valn
a dela
.•
Prip
ravi
pred
log p
ogod
be za
izva
janj
e ser
visni
h de
l.•
Prip
ravi
pred
log z
apisn
ika o
pre
vzem
u de
l.•
Prip
ravi
pred
log l
astn
ikom
za p
oveč
anje
vred
nost
i nep
rem
ičnin
in iz
boljš
anje
• bi
valn
ih p
ogoj
ev.
Anal
izira
pod
atke
, ki ji
h pr
idob
i od
ponu
dniko
v.•
Prip
ravi
sezn
am h
išnišk
ih o
prav
il in
norm
ativo
v za č
iščen
je.•
Prip
ravi
pred
log n
avod
il za i
zved
bo vz
drže
vanj
a in
obra
tova
nja n
epre
mičn
in.
• Pr
ipra
vi na
vodi
la za
vzdr
ževa
nje h
igien
e, čiš
čenj
a, d
eret
izacij
e in
dezin
sekc
ije.
•
4. OPERATIVNI CILJI
160
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
V sk
ladu
s pr
edpi
si zn
a prid
obiti
pod
atke
od
last
niko
v nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
enos
tavn
o ba
zo p
odat
kov.
•
Pozn
a vrs
te ev
iden
c na p
odro
čju u
prav
ljanj
a z n
epre
mičn
inam
i.•
Pozn
a pre
dpise
o a
rhivi
ranj
u te
hničn
e, fin
ančn
e, pr
emož
enjsk
opra
vne i
n •
drug
e dok
umen
tacij
e. Po
zna n
asta
vitev
, ure
dite
v vod
enja
in a
žurir
anja
evid
enc o
last
nikih
, poo
bla-
• šč
enih
zast
opni
kih, n
ajem
nikih
stan
ovan
j, po
slovn
ih in
dru
gih p
rost
orov
.
Prip
ravi
preg
led p
redp
isov o
arh
ivira
nju
tehn
ične,
finan
čne,
prem
ožen
jsko
• pr
avne
in d
ruge
dok
umen
tacij
e.
Pozn
a ses
tavin
e vlo
ge za
regis
tracij
o po
godb
e o u
prav
ljanj
u up
ravn
iških
•
stor
itev.
Pozn
a pos
topk
e za
regis
tracij
o po
godb
. •
Prip
ravi
pred
log v
loge
za re
gistra
cijo
pogo
dbe o
opr
avlja
nju
upra
vnišk
ih
• st
orite
v.
Pozn
a nač
ine i
n po
stop
ke vo
denj
a izv
ajal
cev d
el•
Pred
stav
i nač
in vo
denj
a in
koor
dina
cije z
izva
jalci
vzdr
ževa
lnih
del,
hišn
iki,
• va
rnos
tniki
, rec
epto
rji, k
urja
či, či
stilc
i itd.
.
Pozn
a pre
dpise
, vrs
te in
pos
topk
e nad
zora
.•
Pozn
a pre
dpise
, ki u
reja
jo p
odro
čje n
adzo
ra n
ad vz
drže
valn
imi in
dru
gimi
• de
li.
Pozn
a nač
ine i
n ob
like s
odelo
vanj
a z in
špek
cijsk
imi in
s so
dnim
i org
ani.
• Po
zna o
blike
in n
ačin
e sod
elova
nja z
last
niki,
upo
rabn
iki, d
obav
itelji
blag
a •
in iz
vaja
lci st
orite
v ter
loka
lnim
i in d
ržav
nim
i org
ani.
Pozn
a pos
topk
e pre
d so
dišč
i, upr
avni
mi e
nota
mi, o
bčin
ami in
dav
čnim
i •
orga
ni.
Zna p
ripra
viti p
odat
ke iz
baz
upr
avite
lja za
izpe
ljavo
razli
čnih
pos
topk
ov p
ri •
sodi
šču,
upr
avni
enot
i.
Prip
ravi
nabo
r pod
atko
v za i
zpelj
avo
pos
topk
a pre
d izb
rano
inst
itucij
o •
(na U
E…, s
odišč
u...)
.
Pozn
a san
itarn
e, te
hničn
e in
okol
jevar
stve
ne p
redp
ise.
• Zn
a upo
rabl
jati
pred
pise
, sta
ndar
de in
inte
rne a
kte s
pod
ročja
varn
osti
•
upor
abni
kov o
bjek
ta, p
ožar
ne va
rnos
ti te
r zaš
čite.
Pozn
a in
zna u
pora
blja
ti pr
edpi
se s
podr
očja
higi
ensk
ega o
z. sa
nita
rneg
a •
ter e
kolo
škeg
a var
stva
.
Razu
me p
omen
redn
ih p
regl
edov
in jih
zna o
rgan
izira
ti v z
ahte
vani
h ro
kih.
•
Pozn
a sta
ndar
de za
kako
vost
mat
eria
lov i
n st
orite
v v gr
adbe
ništ
vu, k
i so
• klj
učni
za iz
bor i
zvaj
alce
v del
na o
bjek
tu (s
love
nske
, evr
opsk
e har
mon
izira
ne
za st
avbe
).Po
zna Z
akon
o gr
adbe
nih
proi
zvod
ih te
r izv
edbe
ne p
redp
ise, k
i pre
dpisu
jejo
• la
stno
sti s
tavb
.
Spoz
na se
stav
ine i
n st
rukt
uro
načr
ta za
vzdr
ževa
nje s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Prip
ravi
osnu
tek n
ačrt
a za v
zdrž
evan
je sk
upni
h pr
osto
rov.
• Izd
ela le
tni n
ačrt
vzdr
ževa
nja s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Izdela
dol
goro
čni n
ačrt
vzdr
ževa
nja s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Pozn
a gra
dben
e zna
čilno
sti, k
i vpl
ivajo
na e
lemen
te vr
edno
sti n
epre
mičn
i-•
ne.
Prip
ravi
povp
raše
vanj
e za i
zved
bo p
osam
ezni
h vz
drže
valn
ih d
el (sl
ikopl
e-•
skar
ska,
čišč
enje,
obn
ova f
asad
e, m
enja
va žl
ebov
).
Na p
odla
gi po
nudb
izva
jalce
v zna
ana
lizira
ti ka
kovo
st in
stan
dard
e mat
e-•
rialo
v in
stor
itev d
obav
itelje
v in
kako
vost
grad
nje i
n te
hničn
e kar
akte
ristik
e te
r sta
ndar
de st
avb
in zn
a izb
rati
med
pon
udba
mi.
Pozn
a krit
erije
za iz
bor n
ajbo
ljšeg
a pon
udni
ka vz
drže
valn
ih d
el.•
Izber
e naj
boljš
o po
nudb
o gl
ede n
a teh
ničn
e sta
ndar
de.
•
Prip
ravi
potre
bno
doku
men
tacij
o za
upr
avlja
nje i
n vz
drže
vanj
e z n
epre
mič-
• ni
nam
i.
161
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
V sk
ladu
s pr
edpi
si zn
a prid
obiti
pod
atke
od
last
niko
v nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
enos
tavn
o ba
zo p
odat
kov.
•
Pozn
a vrs
te ev
iden
c na p
odro
čju u
prav
ljanj
a z n
epre
mičn
inam
i.•
Pozn
a pre
dpise
o a
rhivi
ranj
u te
hničn
e, fin
ančn
e, pr
emož
enjsk
opra
vne i
n •
drug
e dok
umen
tacij
e. Po
zna n
asta
vitev
, ure
dite
v vod
enja
in a
žurir
anja
evid
enc o
last
nikih
, poo
bla-
• šč
enih
zast
opni
kih, n
ajem
nikih
stan
ovan
j, po
slovn
ih in
dru
gih p
rost
orov
.
Prip
ravi
preg
led p
redp
isov o
arh
ivira
nju
tehn
ične,
finan
čne,
prem
ožen
jsko
• pr
avne
in d
ruge
dok
umen
tacij
e.
Pozn
a ses
tavin
e vlo
ge za
regis
tracij
o po
godb
e o u
prav
ljanj
u up
ravn
iških
•
stor
itev.
Pozn
a pos
topk
e za
regis
tracij
o po
godb
. •
Prip
ravi
pred
log v
loge
za re
gistra
cijo
pogo
dbe o
opr
avlja
nju
upra
vnišk
ih
• st
orite
v.
Pozn
a nač
ine i
n po
stop
ke vo
denj
a izv
ajal
cev d
el•
Pred
stav
i nač
in vo
denj
a in
koor
dina
cije z
izva
jalci
vzdr
ževa
lnih
del,
hišn
iki,
• va
rnos
tniki
, rec
epto
rji, k
urja
či, či
stilc
i itd.
.
Pozn
a pre
dpise
, vrs
te in
pos
topk
e nad
zora
.•
Pozn
a pre
dpise
, ki u
reja
jo p
odro
čje n
adzo
ra n
ad vz
drže
valn
imi in
dru
gimi
• de
li.
Pozn
a nač
ine i
n ob
like s
odelo
vanj
a z in
špek
cijsk
imi in
s so
dnim
i org
ani.
• Po
zna o
blike
in n
ačin
e sod
elova
nja z
last
niki,
upo
rabn
iki, d
obav
itelji
blag
a •
in iz
vaja
lci st
orite
v ter
loka
lnim
i in d
ržav
nim
i org
ani.
Pozn
a pos
topk
e pre
d so
dišč
i, upr
avni
mi e
nota
mi, o
bčin
ami in
dav
čnim
i •
orga
ni.
Zna p
ripra
viti p
odat
ke iz
baz
upr
avite
lja za
izpe
ljavo
razli
čnih
pos
topk
ov p
ri •
sodi
šču,
upr
avni
enot
i.
Prip
ravi
nabo
r pod
atko
v za i
zpelj
avo
pos
topk
a pre
d izb
rano
inst
itucij
o •
(na U
E…, s
odišč
u...)
.
Pozn
a san
itarn
e, te
hničn
e in
okol
jevar
stve
ne p
redp
ise.
• Zn
a upo
rabl
jati
pred
pise
, sta
ndar
de in
inte
rne a
kte s
pod
ročja
varn
osti
•
upor
abni
kov o
bjek
ta, p
ožar
ne va
rnos
ti te
r zaš
čite.
Pozn
a in
zna u
pora
blja
ti pr
edpi
se s
podr
očja
higi
ensk
ega o
z. sa
nita
rneg
a •
ter e
kolo
škeg
a var
stva
.
Razu
me p
omen
redn
ih p
regl
edov
in jih
zna o
rgan
izira
ti v z
ahte
vani
h ro
kih.
•
Pozn
a sta
ndar
de za
kako
vost
mat
eria
lov i
n st
orite
v v gr
adbe
ništ
vu, k
i so
• klj
učni
za iz
bor i
zvaj
alce
v del
na o
bjek
tu (s
love
nske
, evr
opsk
e har
mon
izira
ne
za st
avbe
).Po
zna Z
akon
o gr
adbe
nih
proi
zvod
ih te
r izv
edbe
ne p
redp
ise, k
i pre
dpisu
jejo
• la
stno
sti s
tavb
.
Spoz
na se
stav
ine i
n st
rukt
uro
načr
ta za
vzdr
ževa
nje s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Prip
ravi
osnu
tek n
ačrt
a za v
zdrž
evan
je sk
upni
h pr
osto
rov.
• Izd
ela le
tni n
ačrt
vzdr
ževa
nja s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Izdela
dol
goro
čni n
ačrt
vzdr
ževa
nja s
kupn
ih p
rost
orov
.•
Pozn
a gra
dben
e zna
čilno
sti, k
i vpl
ivajo
na e
lemen
te vr
edno
sti n
epre
mičn
i-•
ne.
Prip
ravi
povp
raše
vanj
e za i
zved
bo p
osam
ezni
h vz
drže
valn
ih d
el (sl
ikopl
e-•
skar
ska,
čišč
enje,
obn
ova f
asad
e, m
enja
va žl
ebov
).
Na p
odla
gi po
nudb
izva
jalce
v zna
ana
lizira
ti ka
kovo
st in
stan
dard
e mat
e-•
rialo
v in
stor
itev d
obav
itelje
v in
kako
vost
grad
nje i
n te
hničn
e kar
akte
ristik
e te
r sta
ndar
de st
avb
in zn
a izb
rati
med
pon
udba
mi.
Pozn
a krit
erije
za iz
bor n
ajbo
ljšeg
a pon
udni
ka vz
drže
valn
ih d
el.•
Izber
e naj
boljš
o po
nudb
o gl
ede n
a teh
ničn
e sta
ndar
de.
•
Prip
ravi
potre
bno
doku
men
tacij
o za
upr
avlja
nje i
n vz
drže
vanj
e z n
epre
mič-
• ni
nam
i.
162
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (44 ur študij literature, 16 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
163
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAVNA UREDITEV UPRAVLJANJA NEPREMIČNIN
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent :
pripravi potrebno dokumentacijo, • svetuje lastnikom, komunicira s strankami in pristojnimi institucijami, • pridobiva, zbira, obdeluje in posreduje podatke, potrebne za vodenje • postopkov pred pravosodnimi, upravnimi in drugimi organi, vodi evidence, pripravlja poročila in arhivira dokumentacijo, • deluje v skladu s predpisi, standardi in kodeksi o upravljanju z nepremičninami. •
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent je sposoben:
spremljati predpise, normative in standarde za upravljanje in vzdrževanje • nepremičnin, interne akte lastnikov in upravnika ter voditi rezervni sklad,pomagati lastnikom nepremičnin pri urejanju medsebojnih razmerij v zvezi • z upravljanjem večstanovanjskih oz. poslovno – stanovanjskih stavb in pri vzdrževanju ter obratovanju skupnih delov, razumeti pogoje vseh vrst premoženjskega zavarovanja, zavarovanja • objektov in postopek likvidacije škod,svetovati lastnikom o vrstah in načinih zavarovanj in pridobivati ponudbe • za sklepanje zavarovanj, urejati odškodninske zahtevke na zavarovanih nepremičninah, • pridobivati soglasja in dovoljenja za izvajanje del, • organizirati in voditi zbore lastnikov ter sestaviti zapisnik zbora in pravilno • oblikovati sklepe zbora lastnikov, zbirati in pripravljati podatke za tožbe in izvršilne predloge pri sodišču, • posredovati dokumentacijo za izvedbo postopkov pred upravnimi organi in • sodiščem, pridobivati soglasja etažnih lastnikov za preureditev ali rekonstrukcijo • skupnih delov nepremičnine, spremembo namembnosti prostorov ter vzdrževanje nepremičnine, organizirati podpisovanje soglasja ali pogodbe med solastniki, • pripravljati in izvajati spremembe pogodb o upravljanju zaradi sprememb • solastniških deležev,organizirati in spremljati zavarovanje nepremičnin. •
164
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Obl
igacij
sko
prav
oPo
zna s
esta
vine i
n vs
ebin
o ob
ligac
ijske
ga ra
zmer
ja te
r loč
i sub
jekte
obl
igacij
skeg
a raz
-•
mer
ja.
Pozn
a vr
ste p
ravn
ih p
oslo
v, po
stop
ke sk
lenitv
e pog
odb,
pre
dpog
odbo
in p
unkt
acijo
.•
Pozn
a učin
ke p
ogod
b.•
Pozn
a sre
dstv
a za u
trdite
v in
zava
rova
nje o
bvez
nost
i (ar
a, p
ogod
bena
kaze
n, sk
esni
na,
• po
rošt
vo, b
ančn
a gar
ancij
a…).
Lo
či pr
avne
pos
ledice
kršit
ve p
ogod
b.•
Pozn
a raz
liko
med
stva
rnim
i in p
ravn
imi n
apak
ami.
• Po
zna s
ploš
na p
ravil
a zas
topa
nja i
n po
obla
stila
.•
Loči
med
zave
zova
lnim
in ra
zpol
agal
nim
pra
vnim
pos
lom
.•
Loči
med
obl
igacij
skim
i in st
varn
imi p
ravic
ami.
• Po
zna p
ogod
be o
ods
vojit
vi (p
roda
jna,
men
jaln
a, d
ariln
a, p
reuž
itna,
izro
čilna
…).
• Po
zna p
ogod
bo o
delu
.•
Pozn
a man
datn
o po
godb
o, za
varo
valn
o po
godb
o (sp
lošn
e pog
oje v
seh
vrst
prem
o-•
ženj
skeg
a zav
arov
anja
, zav
arov
anja
objek
tov i
n po
stop
ek lik
vidac
ije šk
od),
grad
beno
po
godb
o te
r gra
dben
e uza
nce
itd..
Pozn
a pog
odbo
o u
prav
ljanj
u te
r pog
odbo
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
•
Napi
še in
prip
ravi
pred
loge
pog
odb
o vz
drže
vanj
u (p
ogod
b o
• de
lu in
stor
itvah
z ra
znim
i izva
jalci
del)
, pog
odb
o up
ravlj
anju
. Na
piše
in p
ripra
vi pr
edlo
ge p
ogod
b o
inve
stici
jskih
deli
h •
(gra
dben
a pog
odba
, pog
odba
o n
adzo
ru).
Napi
še in
pre
dsta
vi os
nute
k pog
odbe
o u
prav
ljanj
u.•
Napi
še in
pre
dsta
vi os
nute
k pog
odbe
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
• Pr
ipra
vi pr
edlo
g las
tniko
m v
zvez
i s p
rem
ožen
jskim
zava
rova
-•
njem
nep
rem
ičnin
in o
dgov
orno
sti.
Anal
izira
pra
ktičn
e prim
ere m
ožni
h za
varo
vanj
nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
pred
log o
dško
dnin
skeg
a zah
tevk
a zav
arov
alni
ci.•
Stan
ovan
jsko
prav
o in
stva
rno
prav
o:Se
znan
i se z
met
odam
i in p
oseb
nost
mi p
ri od
loča
nju
etaž
nih
last
niko
v (zb
or la
stni
kov,
• po
dpiso
vanj
e list
ine).
Pozn
a pos
ebno
sti v
zvez
i z la
stni
nskim
stat
usom
pos
ebni
h sk
upni
h de
lov i
n lo
čeni
h •
skup
nih
delo
v.Po
zna p
osto
pek d
oloč
itve u
prav
nika
v ne
prav
dnem
pos
topk
u.•
Pozn
a pos
tope
k sod
ne p
reve
ritev
nač
rta v
zdrž
evan
ja v n
epra
vdne
m p
osto
pku.
• Po
zna p
osto
pek p
ridob
ivanj
e ust
rezn
ih so
glasij
za p
osle
redn
ega u
prav
ljanj
a in
posle
, ki
• pr
eseg
ajo
okvir
redn
ega u
prav
ljanj
a v n
epra
vdne
m p
osto
pku.
Prip
ravi
in p
reds
tavi
grad
ivo za
zbor
last
niko
v, dn
evni
red
in
• za
pisn
ik.Po
jasn
i eta
žnim
last
nik p
ravn
o na
ravo
in u
činke
spre
jetih
•
sklep
ov.
Pred
stav
i eta
žnim
last
niko
m ci
vilno
-pra
vne i
n up
ravn
o-pr
avne
•
post
opke
v zv
ezi s
spre
jetim
i odl
očitv
ami.
Izved
e sim
ulac
ijo p
osto
pka p
omirj
anja
za za
gota
vljan
je m
irne-
• ga
sobi
vanj
a med
etaž
nim
i last
niki.
Izved
e sim
ulac
ijo zb
ora l
astn
ikov v
ečst
anov
anjsk
e sta
vbe.
•
Pozn
a ses
tavin
e pog
odbe
o u
reja
nju
med
sebo
jnih
razm
erij i
n po
godb
e o o
prav
ljanj
u •
upra
vnišk
ih st
orite
v.Po
zna p
osto
pke i
n vs
ebin
e pog
odb
med
last
niki
in u
pora
bniki
nep
rem
ičnin
(npr
. odd
aja-
• nj
e sku
pnih
delo
v v n
ajem
, ust
anov
itev s
lužn
ostn
e pra
vice n
a sku
pnih
deli
h …
).Pr
idob
i zna
nja g
lede s
tano
vanj
skih
in p
oslo
vnih
naj
emni
h ra
zmer
ij.•
Pozn
a pos
topk
e za r
egul
iranj
e odn
osov
med
etaž
nim
i last
niki
z neg
ator
no to
žbo
(imisi
je •
ipd.
).Ra
zum
e spr
emem
bo ra
be in
nam
embn
osti
skup
nih
delo
v in
posa
mez
nih
delo
v.•
Pozn
a pom
en za
koni
tega
real
nega
bre
men
a v zv
ezi s
kritj
em m
inim
alne
ga p
rispe
vka v
•
obve
zni r
ezer
vni s
klad.
Pozn
a poj
em p
oses
ti in
inst
rum
ente
za va
rstv
o po
sest
i.•
Pozn
a stv
arne
pra
vice (
last
nins
ka p
ravic
a, h
ipot
eka,
služ
nost
na p
ravic
a, st
varn
o br
eme,
• st
avbn
a pra
vica,
zem
ljiški
dolg)
.
Na p
rimer
u izv
ede p
osto
pek o
pom
inja
nja i
n izt
erja
ve o
bvez
no-
• st
i nas
prot
i eta
žnem
u la
stni
ku.
Poja
sni p
ravn
e pos
ledice
za p
rimer
neiz
poln
jevan
ja ob
vezn
o-•
sti, k
i bre
men
ijo et
ažne
last
nike
(izk
ljučit
vena
tožb
a, p
osto
pki
izvrš
be, z
akon
ito re
alno
bre
me i
pd.).
Pred
stav
i nač
in za
gota
vljan
ja de
narn
ih sr
edst
ev z
vpla
čili v
•
reze
rvni
skla
d.
Zem
ljiško
knjiž
no p
ravo
Pozn
a pos
tope
k vpi
sa et
ažne
last
nine
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
•
Pozn
a list
ine,
ki so
pod
laga
za vp
is et
ažne
last
nine
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
• Po
zna v
rste
, vse
bino
in p
omen
zem
ljiško
knjiž
nih
vpiso
v (vk
njižb
e, pr
edzn
ambe
, zaz
nam
be,
• pl
ombe
, poo
čitve
).Ra
zum
e tem
eljne
prin
cipe (
nače
la) ze
mljiš
kokn
jižne
ga p
rava
(zau
panj
e, vr
stni
red,
knjiž
ni
• pr
edni
k ipd
.).Po
zna p
ravil
a o st
varn
i in kr
ajev
ni p
risto
jnos
ti v z
vezi
z zem
ljiško
knjiž
nim
i zad
evam
i.•
Prip
ravi
pred
log z
a vpi
s eta
žne l
astn
ine v
zem
ljiško
knjig
o.
• O
prav
i vpo
gled
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
•
Dru
gi po
stop
kiPo
zna p
osto
pke p
red
sodi
šči, u
prav
nim
i org
ani, o
rgan
i loka
lnih
skup
nost
i.•
Pozn
a dok
umen
tacij
o za
izve
dbo
post
opko
v pre
d so
dišč
i, upr
avni
mi o
rgan
i, org
ani
• lo
kaln
ih sk
upno
sti.
Sezn
ani e
tažn
e las
tnike
s st
rošk
i pos
topk
ov (n
pr. n
epra
vdni
•
post
opek
za p
ridob
itev s
ogla
sja za
pos
le re
dneg
a in
izred
nega
up
ravlj
anja)
. Pr
ipra
vi pr
edlo
g za v
pis s
tavb
e in
posa
mez
nih
delo
v sta
vbe v
•
kata
ster
stav
b (p
ripra
vi vz
orec
sezn
ama i
n vs
ebin
e pod
atko
v, po
trebn
ih za
prij
avo
vpisa
pod
atko
v v ka
tast
er st
avb)
.Se
znan
i last
nike
z m
ožni
mi u
prav
nim
i odl
očba
mi in
njih
ovim
i •
posle
dica
mi.
4. OPERATIVNI CILJI
165
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
FOR
MA
TIV
NI C
ILJI
Štud
ent:
Obl
igacij
sko
prav
oPo
zna s
esta
vine i
n vs
ebin
o ob
ligac
ijske
ga ra
zmer
ja te
r loč
i sub
jekte
obl
igacij
skeg
a raz
-•
mer
ja.
Pozn
a vr
ste p
ravn
ih p
oslo
v, po
stop
ke sk
lenitv
e pog
odb,
pre
dpog
odbo
in p
unkt
acijo
.•
Pozn
a učin
ke p
ogod
b.•
Pozn
a sre
dstv
a za u
trdite
v in
zava
rova
nje o
bvez
nost
i (ar
a, p
ogod
bena
kaze
n, sk
esni
na,
• po
rošt
vo, b
ančn
a gar
ancij
a…).
Lo
či pr
avne
pos
ledice
kršit
ve p
ogod
b.•
Pozn
a raz
liko
med
stva
rnim
i in p
ravn
imi n
apak
ami.
• Po
zna s
ploš
na p
ravil
a zas
topa
nja i
n po
obla
stila
.•
Loči
med
zave
zova
lnim
in ra
zpol
agal
nim
pra
vnim
pos
lom
.•
Loči
med
obl
igacij
skim
i in st
varn
imi p
ravic
ami.
• Po
zna p
ogod
be o
ods
vojit
vi (p
roda
jna,
men
jaln
a, d
ariln
a, p
reuž
itna,
izro
čilna
…).
• Po
zna p
ogod
bo o
delu
.•
Pozn
a man
datn
o po
godb
o, za
varo
valn
o po
godb
o (sp
lošn
e pog
oje v
seh
vrst
prem
o-•
ženj
skeg
a zav
arov
anja
, zav
arov
anja
objek
tov i
n po
stop
ek lik
vidac
ije šk
od),
grad
beno
po
godb
o te
r gra
dben
e uza
nce
itd..
Pozn
a pog
odbo
o u
prav
ljanj
u te
r pog
odbo
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
•
Napi
še in
prip
ravi
pred
loge
pog
odb
o vz
drže
vanj
u (p
ogod
b o
• de
lu in
stor
itvah
z ra
znim
i izva
jalci
del)
, pog
odb
o up
ravlj
anju
. Na
piše
in p
ripra
vi pr
edlo
ge p
ogod
b o
inve
stici
jskih
deli
h •
(gra
dben
a pog
odba
, pog
odba
o n
adzo
ru).
Napi
še in
pre
dsta
vi os
nute
k pog
odbe
o u
prav
ljanj
u.•
Napi
še in
pre
dsta
vi os
nute
k pog
odbe
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
• Pr
ipra
vi pr
edlo
g las
tniko
m v
zvez
i s p
rem
ožen
jskim
zava
rova
-•
njem
nep
rem
ičnin
in o
dgov
orno
sti.
Anal
izira
pra
ktičn
e prim
ere m
ožni
h za
varo
vanj
nep
rem
ičnin
.•
Prip
ravi
pred
log o
dško
dnin
skeg
a zah
tevk
a zav
arov
alni
ci.•
Stan
ovan
jsko
prav
o in
stva
rno
prav
o:Se
znan
i se z
met
odam
i in p
oseb
nost
mi p
ri od
loča
nju
etaž
nih
last
niko
v (zb
or la
stni
kov,
• po
dpiso
vanj
e list
ine).
Pozn
a pos
ebno
sti v
zvez
i z la
stni
nskim
stat
usom
pos
ebni
h sk
upni
h de
lov i
n lo
čeni
h •
skup
nih
delo
v.Po
zna p
osto
pek d
oloč
itve u
prav
nika
v ne
prav
dnem
pos
topk
u.•
Pozn
a pos
tope
k sod
ne p
reve
ritev
nač
rta v
zdrž
evan
ja v n
epra
vdne
m p
osto
pku.
• Po
zna p
osto
pek p
ridob
ivanj
e ust
rezn
ih so
glasij
za p
osle
redn
ega u
prav
ljanj
a in
posle
, ki
• pr
eseg
ajo
okvir
redn
ega u
prav
ljanj
a v n
epra
vdne
m p
osto
pku.
Prip
ravi
in p
reds
tavi
grad
ivo za
zbor
last
niko
v, dn
evni
red
in
• za
pisn
ik.Po
jasn
i eta
žnim
last
nik p
ravn
o na
ravo
in u
činke
spre
jetih
•
sklep
ov.
Pred
stav
i eta
žnim
last
niko
m ci
vilno
-pra
vne i
n up
ravn
o-pr
avne
•
post
opke
v zv
ezi s
spre
jetim
i odl
očitv
ami.
Izved
e sim
ulac
ijo p
osto
pka p
omirj
anja
za za
gota
vljan
je m
irne-
• ga
sobi
vanj
a med
etaž
nim
i last
niki.
Izved
e sim
ulac
ijo zb
ora l
astn
ikov v
ečst
anov
anjsk
e sta
vbe.
•
Pozn
a ses
tavin
e pog
odbe
o u
reja
nju
med
sebo
jnih
razm
erij i
n po
godb
e o o
prav
ljanj
u •
upra
vnišk
ih st
orite
v.Po
zna p
osto
pke i
n vs
ebin
e pog
odb
med
last
niki
in u
pora
bniki
nep
rem
ičnin
(npr
. odd
aja-
• nj
e sku
pnih
delo
v v n
ajem
, ust
anov
itev s
lužn
ostn
e pra
vice n
a sku
pnih
deli
h …
).Pr
idob
i zna
nja g
lede s
tano
vanj
skih
in p
oslo
vnih
naj
emni
h ra
zmer
ij.•
Pozn
a pos
topk
e za r
egul
iranj
e odn
osov
med
etaž
nim
i last
niki
z neg
ator
no to
žbo
(imisi
je •
ipd.
).Ra
zum
e spr
emem
bo ra
be in
nam
embn
osti
skup
nih
delo
v in
posa
mez
nih
delo
v.•
Pozn
a pom
en za
koni
tega
real
nega
bre
men
a v zv
ezi s
kritj
em m
inim
alne
ga p
rispe
vka v
•
obve
zni r
ezer
vni s
klad.
Pozn
a poj
em p
oses
ti in
inst
rum
ente
za va
rstv
o po
sest
i.•
Pozn
a stv
arne
pra
vice (
last
nins
ka p
ravic
a, h
ipot
eka,
služ
nost
na p
ravic
a, st
varn
o br
eme,
• st
avbn
a pra
vica,
zem
ljiški
dolg)
.
Na p
rimer
u izv
ede p
osto
pek o
pom
inja
nja i
n izt
erja
ve o
bvez
no-
• st
i nas
prot
i eta
žnem
u la
stni
ku.
Poja
sni p
ravn
e pos
ledice
za p
rimer
neiz
poln
jevan
ja ob
vezn
o-•
sti, k
i bre
men
ijo et
ažne
last
nike
(izk
ljučit
vena
tožb
a, p
osto
pki
izvrš
be, z
akon
ito re
alno
bre
me i
pd.).
Pred
stav
i nač
in za
gota
vljan
ja de
narn
ih sr
edst
ev z
vpla
čili v
•
reze
rvni
skla
d.
Zem
ljiško
knjiž
no p
ravo
Pozn
a pos
tope
k vpi
sa et
ažne
last
nine
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
•
Pozn
a list
ine,
ki so
pod
laga
za vp
is et
ažne
last
nine
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
• Po
zna v
rste
, vse
bino
in p
omen
zem
ljiško
knjiž
nih
vpiso
v (vk
njižb
e, pr
edzn
ambe
, zaz
nam
be,
• pl
ombe
, poo
čitve
).Ra
zum
e tem
eljne
prin
cipe (
nače
la) ze
mljiš
kokn
jižne
ga p
rava
(zau
panj
e, vr
stni
red,
knjiž
ni
• pr
edni
k ipd
.).Po
zna p
ravil
a o st
varn
i in kr
ajev
ni p
risto
jnos
ti v z
vezi
z zem
ljiško
knjiž
nim
i zad
evam
i.•
Prip
ravi
pred
log z
a vpi
s eta
žne l
astn
ine v
zem
ljiško
knjig
o.
• O
prav
i vpo
gled
v ze
mljiš
ko kn
jigo.
•
Dru
gi po
stop
kiPo
zna p
osto
pke p
red
sodi
šči, u
prav
nim
i org
ani, o
rgan
i loka
lnih
skup
nost
i.•
Pozn
a dok
umen
tacij
o za
izve
dbo
post
opko
v pre
d so
dišč
i, upr
avni
mi o
rgan
i, org
ani
• lo
kaln
ih sk
upno
sti.
Sezn
ani e
tažn
e las
tnike
s st
rošk
i pos
topk
ov (n
pr. n
epra
vdni
•
post
opek
za p
ridob
itev s
ogla
sja za
pos
le re
dneg
a in
izred
nega
up
ravlj
anja)
. Pr
ipra
vi pr
edlo
g za v
pis s
tavb
e in
posa
mez
nih
delo
v sta
vbe v
•
kata
ster
stav
b (p
ripra
vi vz
orec
sezn
ama i
n vs
ebin
e pod
atko
v, po
trebn
ih za
prij
avo
vpisa
pod
atko
v v ka
tast
er st
avb)
.Se
znan
i last
nike
z m
ožni
mi u
prav
nim
i odl
očba
mi in
njih
ovim
i •
posle
dica
mi.
166
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI:Število kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (60 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
167
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
EKONOMIJA IN POSLOVANJE UPRAVITELJA NEPREMIČNIN
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pridobi sposobnosti:
spremljanja predpisov in standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin,• prenašanja ekonomskega znanja na področje upravljanja z nepremičninami,• razumevanja korektnega ravnanja upravitelja v skladu s poslovnim kode-• ksom in etiko,prepoznavanja potreb strank in strokovnega svetovanja.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent si pridobi naslednje kompetence:
pripravljati predloge za odločanje lastnikov o upravljanju, ohranjanju in • povečanju vrednosti nepremičnin,finančno, količinsko in kakovostno prevzemati izvršena dela,• ugotavljati f inančne obveznosti, razdelitev stroškov v skladu s pogodbo o • upravljanju ter potrjevati račune in obračune,spremljati stanje sredstev rezervnega sklada nepremičnin in skrbeti za go-• spodarno upravljanje z njim,pomagati računovodstvu pri: opominjanju dolžnikov in izterjavi obvezno-• sti, izdelavi f inančnih poročil za lastnike nepremičnin in pripravi podatkov za sodno izterjavo obveznosti,pripraviti podlage za obračunavanje obveznosti lastnikov nepremičnin,• pridobivati ugodne ponudbe za izvajanje vzdrževalnih in drugih del,• pripravljati elemente za obračune stroškov upravljanja, razdeljevati stro-• ške, prejemati plačila etažnih lastnikov in plačevati obveznost iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami,svetovati etažnim lastnikom o zavarovanju tveganj in načinih za povečanje • vrednost nepremičnine,izdelati načrt dolgoročnega vzdrževanja nepremičnin, o katerem se končno • odločijo lastniki.
168
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Pozn
a elem
ente
za sp
rem
ljanj
e trg
a upr
avlja
nja n
epre
mičn
in.
• Zn
a spr
emlja
ti trg
upr
avlja
nja
nepr
emičn
in (s
tano
vanj
in p
oslo
vnih
pro
stor
ov) n
a lok
alni
•
in d
ržav
ni ra
vni.
Je sp
osob
en a
naliz
irati
razv
oj in
tren
de n
a trg
u up
ravlj
anja
•
nepr
emičn
in (n
a prim
eru
ali p
a sam
prip
ravi
anal
izo).
Pozn
a eko
nom
ske i
ndika
torje
za:
• ob
rest
ne m
ere p
oslo
vnih
ban
k,•
varč
evan
je,•
poso
jila za
vzdr
ževa
nje s
tavb
,•
infla
cijo,
• go
spod
arsk
o ra
st,
• ku
pno
moč
i pla
č,•
dobi
čkon
osno
st po
djet
ij in
inve
stira
nja,
• liz
ing p
onud
bo,
• de
lova
nje j
avni
h st
anov
anjsk
ih sk
lado
v in
nepr
emičn
insk
ih sk
lado
v in
grad
njo
večji
h •
infra
stru
ktur
nih
objek
tov n
a drž
avni
in lo
kaln
i rav
ni,
dekla
riran
ih in
real
izira
nih
cen
stan
ovan
j,•
poslo
vnih
pro
stor
ov.
•
Pozn
a vire
info
rmac
ij, kj
er la
hko
prid
obi e
kono
msk
e ind
ikato
rje za
segm
ent n
epre
mičn
in-
• sk
ega t
rga.
Zbira
info
rmac
ije n
a nep
rem
ičnin
skem
trgu
.•
Spoz
na p
odro
čje ra
čuno
vods
tva i
n fin
ančn
ega p
oslo
vanj
a:•
razu
me p
robl
eme u
gota
vljan
ja st
rošk
ov p
o st
rošk
ovni
h m
estih
,•
razli
kuje
med
fiks
nim
i in va
riabi
lnim
i stro
ški,
• po
zna p
ojem
izvir
nih
in n
eizvir
nih
stro
škov
,•
razli
kuje
med
pos
redn
imi in
nep
osre
dnim
i stro
ški,
• ra
zum
e pro
blem
e raz
delje
vanj
a stro
škov
na s
trošk
ovne
nos
ilce,
• zn
a upo
rabl
jati
ključ
e za r
azde
ljeva
nje p
osre
dnih
stro
škov
,•
pozn
a nal
ožbe
ne m
ožno
sti z
a gos
poda
rjenj
e s sr
edst
vi re
zerv
nega
skla
da,
• po
zna r
azlič
ne o
blike
dol
žnišk
ih sr
edst
ev za
fina
ncira
nje v
zdrž
eval
nih
in p
reno
vitve
nih
del.
•
Vodi
bla
gajn
iško
poslo
vanj
e.•
Gosp
odar
no u
prav
lja s
sred
stvi
reze
rvne
ga sk
lada
.•
Poja
sni s
trank
am o
bsto
ječe m
ožno
sti f
inan
ciran
ja vz
drže
val-
• ni
h in
pre
novit
veni
h de
l.Pr
ipra
vi pr
egled
fina
nčni
h ob
vezn
osti
in ra
zdeli
tve s
trošk
ov v
• zv
ezi s
pog
odbo
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
Prip
ravi
pred
log z
a obr
ačun
avan
je ob
vezn
osti
in vp
lačil
•
upra
vljan
ja z n
epre
mičn
ino.
Razu
me p
omen
nač
rtov
anja
in sp
rem
ljanj
a obr
atov
alni
h st
rošk
ov.
• zn
a izr
ačun
ati o
brat
oval
ne st
rošk
e•
Iz pr
imer
a izr
ačun
a obr
atov
alne
stro
ške n
a:m
• 2 u
prav
ljane
nep
rem
ičnin
e, na
enot
o, gl
ede n
a kon
kure
nco
in d
ohod
kovn
o zm
ožno
st
• la
stni
kov,
po o
seba
h,
• po
m•
3 ,na
stav
bo.
•
Spoz
na n
ačin
obr
ačun
avan
ja ra
zličn
ih vr
st st
rošk
ov za
last
nike
nep
rem
ičnin
.•
Pozn
a vrs
te d
avko
v pri
poslo
vanj
u z n
epre
mičn
inam
i.•
Zna o
ceni
ti (iz
raču
nati)
stop
njo
davk
a pri
posa
mez
nem
pos
lu.
•
Na p
odla
gi po
nudb
izva
jalce
v zna
ana
lizira
ti ko
nkur
enčn
ost c
en b
laga
in st
orite
v•
Na p
rimer
u an
alizi
ra ko
nkur
enčn
ost c
en b
laga
in st
orite
v.•
Spoz
na m
arke
tinšk
e kon
cept
e pos
lova
nja z
nep
rem
ičnin
ami:
• po
zna o
snov
ne p
risto
pe k
trže
nju
nepr
emičn
in,
• zn
a izb
rati
prim
eren
pris
top
k trž
enju
nep
rem
ičnin
,•
zna o
pred
eliti
znač
ilnos
ti tr
ženj
skeg
a spl
eta p
ri ne
prem
ičnin
ah.
•
Prip
ravi
pred
log p
onud
be za
prid
obite
v nep
rem
ičnin
e v
• up
ravlj
anje.
Izdela
nač
rt tr
ženj
a dol
očen
e nep
rem
ičnin
e. •
Tolm
ači c
enitv
ena p
oroč
ila.
•
Pozn
a nam
embn
ost r
ezer
vneg
a skla
da in
nač
in n
jegov
ega u
prav
ljanj
a.•
Pozn
a krit
erije
za iz
bor n
ajbo
ljšeg
a pon
udni
ka vz
drže
valn
ih d
el.•
Izber
e naj
boljš
o po
nudb
o gl
ede n
a krit
erije
.•
Pozn
a mož
ne n
ačin
e zbi
ranj
a dod
atne
ga d
enar
ja za
vzdr
ževa
nje s
tavb
.•
Pozn
a ban
čne s
torit
ve.
•
4. OPERATIVNI CILJI
169
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Pozn
a elem
ente
za sp
rem
ljanj
e trg
a upr
avlja
nja n
epre
mičn
in.
• Zn
a spr
emlja
ti trg
upr
avlja
nja
nepr
emičn
in (s
tano
vanj
in p
oslo
vnih
pro
stor
ov) n
a lok
alni
•
in d
ržav
ni ra
vni.
Je sp
osob
en a
naliz
irati
razv
oj in
tren
de n
a trg
u up
ravlj
anja
•
nepr
emičn
in (n
a prim
eru
ali p
a sam
prip
ravi
anal
izo).
Pozn
a eko
nom
ske i
ndika
torje
za:
• ob
rest
ne m
ere p
oslo
vnih
ban
k,•
varč
evan
je,•
poso
jila za
vzdr
ževa
nje s
tavb
,•
infla
cijo,
• go
spod
arsk
o ra
st,
• ku
pno
moč
i pla
č,•
dobi
čkon
osno
st po
djet
ij in
inve
stira
nja,
• liz
ing p
onud
bo,
• de
lova
nje j
avni
h st
anov
anjsk
ih sk
lado
v in
nepr
emičn
insk
ih sk
lado
v in
grad
njo
večji
h •
infra
stru
ktur
nih
objek
tov n
a drž
avni
in lo
kaln
i rav
ni,
dekla
riran
ih in
real
izira
nih
cen
stan
ovan
j,•
poslo
vnih
pro
stor
ov.
•
Pozn
a vire
info
rmac
ij, kj
er la
hko
prid
obi e
kono
msk
e ind
ikato
rje za
segm
ent n
epre
mičn
in-
• sk
ega t
rga.
Zbira
info
rmac
ije n
a nep
rem
ičnin
skem
trgu
.•
Spoz
na p
odro
čje ra
čuno
vods
tva i
n fin
ančn
ega p
oslo
vanj
a:•
razu
me p
robl
eme u
gota
vljan
ja st
rošk
ov p
o st
rošk
ovni
h m
estih
,•
razli
kuje
med
fiks
nim
i in va
riabi
lnim
i stro
ški,
• po
zna p
ojem
izvir
nih
in n
eizvir
nih
stro
škov
,•
razli
kuje
med
pos
redn
imi in
nep
osre
dnim
i stro
ški,
• ra
zum
e pro
blem
e raz
delje
vanj
a stro
škov
na s
trošk
ovne
nos
ilce,
• zn
a upo
rabl
jati
ključ
e za r
azde
ljeva
nje p
osre
dnih
stro
škov
,•
pozn
a nal
ožbe
ne m
ožno
sti z
a gos
poda
rjenj
e s sr
edst
vi re
zerv
nega
skla
da,
• po
zna r
azlič
ne o
blike
dol
žnišk
ih sr
edst
ev za
fina
ncira
nje v
zdrž
eval
nih
in p
reno
vitve
nih
del.
•
Vodi
bla
gajn
iško
poslo
vanj
e.•
Gosp
odar
no u
prav
lja s
sred
stvi
reze
rvne
ga sk
lada
.•
Poja
sni s
trank
am o
bsto
ječe m
ožno
sti f
inan
ciran
ja vz
drže
val-
• ni
h in
pre
novit
veni
h de
l.Pr
ipra
vi pr
egled
fina
nčni
h ob
vezn
osti
in ra
zdeli
tve s
trošk
ov v
• zv
ezi s
pog
odbo
o m
edse
bojn
ih ra
zmer
jih.
Prip
ravi
pred
log z
a obr
ačun
avan
je ob
vezn
osti
in vp
lačil
•
upra
vljan
ja z n
epre
mičn
ino.
Razu
me p
omen
nač
rtov
anja
in sp
rem
ljanj
a obr
atov
alni
h st
rošk
ov.
• zn
a izr
ačun
ati o
brat
oval
ne st
rošk
e•
Iz pr
imer
a izr
ačun
a obr
atov
alne
stro
ške n
a:m
• 2 u
prav
ljane
nep
rem
ičnin
e, na
enot
o, gl
ede n
a kon
kure
nco
in d
ohod
kovn
o zm
ožno
st
• la
stni
kov,
po o
seba
h,
• po
m•
3 ,na
stav
bo.
•
Spoz
na n
ačin
obr
ačun
avan
ja ra
zličn
ih vr
st st
rošk
ov za
last
nike
nep
rem
ičnin
.•
Pozn
a vrs
te d
avko
v pri
poslo
vanj
u z n
epre
mičn
inam
i.•
Zna o
ceni
ti (iz
raču
nati)
stop
njo
davk
a pri
posa
mez
nem
pos
lu.
•
Na p
odla
gi po
nudb
izva
jalce
v zna
ana
lizira
ti ko
nkur
enčn
ost c
en b
laga
in st
orite
v•
Na p
rimer
u an
alizi
ra ko
nkur
enčn
ost c
en b
laga
in st
orite
v.•
Spoz
na m
arke
tinšk
e kon
cept
e pos
lova
nja z
nep
rem
ičnin
ami:
• po
zna o
snov
ne p
risto
pe k
trže
nju
nepr
emičn
in,
• zn
a izb
rati
prim
eren
pris
top
k trž
enju
nep
rem
ičnin
,•
zna o
pred
eliti
znač
ilnos
ti tr
ženj
skeg
a spl
eta p
ri ne
prem
ičnin
ah.
•
Prip
ravi
pred
log p
onud
be za
prid
obite
v nep
rem
ičnin
e v
• up
ravlj
anje.
Izdela
nač
rt tr
ženj
a dol
očen
e nep
rem
ičnin
e. •
Tolm
ači c
enitv
ena p
oroč
ila.
•
Pozn
a nam
embn
ost r
ezer
vneg
a skla
da in
nač
in n
jegov
ega u
prav
ljanj
a.•
Pozn
a krit
erije
za iz
bor n
ajbo
ljšeg
a pon
udni
ka vz
drže
valn
ih d
el.•
Izber
e naj
boljš
o po
nudb
o gl
ede n
a krit
erije
.•
Pozn
a mož
ne n
ačin
e zbi
ranj
a dod
atne
ga d
enar
ja za
vzdr
ževa
nje s
tavb
.•
Pozn
a ban
čne s
torit
ve.
•
170
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (30 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 60 (36 ur študij literature, 12 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
171
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
KVANTITATIVNE METODE V LOGISTIKI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo matematičnih metod in računalniških orodij v praktičnih primerih optimizacije logističnih sistemov .
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
pozna najpomembnejše metode matematičnega programiranja, ki se upo-• rabljajo za reševanje problemov optimalnosti v logističnih procesih,zna uporabljati ustrezne matematične metode pri pripravi predlogov za • sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti,zna uporabljati matematične metode pri reševanju transportnih proble-• mov.
172
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Prid
obi n
asled
nja m
atem
atičn
a zna
nja z
a raz
umev
anje
kvan
titav
nih
met
od
v log
istiki
:m
atrik
e in
dete
rmin
ante
, •
linea
rna t
rans
form
acija
,•
prep
ozna
mat
riko
in p
oseb
ne ti
pe le
teh,
• po
zna p
ojem
in la
stno
sti d
eter
min
ante
, •
ve, k
aj so
pod
dete
rmin
ante
in jih
zna d
oloč
iti,
• sis
tem
i line
arni
h en
ačb
in n
eena
čb,
• po
zna p
ojem
funk
cije i
n vr
ste f
unkc
ij,•
poz
na d
efin
icijo
oko
lice i
n lim
ite,
• po
zna d
efin
icijo
odv
oda i
n nj
egov
, geo
met
rični
pom
en,
• od
vod
funk
cije i
n up
orab
a,•
pozn
a def
inici
jo in
tegr
ala,
• os
nove
teor
ija gr
afov
,•
prep
ozna
vrst
e gra
fov.
• Spoz
na u
pora
bo m
atem
atičn
ih m
etod
v lo
gistič
nih
proc
esih
:m
atem
atičn
e mod
ele in
met
ode u
prav
ljanj
a zal
og,
• m
etod
e lin
earn
ega p
rogr
amira
nja p
ri re
ševa
nju
prob
lemov
v tra
nspo
rtni
•
logis
tiki.
Tran
spon
ira m
atrik
e in
raču
na z
njim
i.•
ve, k
aj je
inve
rzna
ali o
brat
na m
atrik
a•
dolo
či ob
ratn
o m
atrik
o s p
omoč
jo p
odde
term
inan
t,•
izrač
una i
n up
orab
lja m
atrik
o,•
izrač
una r
ang m
atrik
e,•
zapi
še si
stem
linea
rnih
enač
b v m
atrič
ni o
bliki
,•
prev
eri a
li je d
ani s
istem
enač
b re
šljiv,
• re
ši sis
tem
linea
rnih
enač
b z u
pora
bo G
auss
ove m
etod
e,•
reši
siste
m s
pom
očjo
Cra
mer
jeve f
orm
ule,
• re
ši sis
tem
linea
rnih
nee
načb
,•
dolo
či la
stno
sti f
unkc
ij,•
raču
na lim
ite ra
zličn
ih fu
nkcij
,•
dolo
či ta
ngen
to in
nor
mal
o v d
ani t
očki,
• izr
ačun
a odv
ode r
azlič
nih
funk
cij,
• up
orab
lja o
dvod
e pri
anal
izi fu
nkcij
,•
inte
grira
razli
čne f
unkc
ije,
• izr
ačun
a dol
očen
inte
gral
,•
upor
ablja
dol
očen
inte
gral
v pr
aksi,
• pr
edst
avi t
rans
port
ni p
robl
em z
ovre
dnot
enim
graf
om,
• po
išče n
ajkr
ajšo
pot
v ov
redn
oten
em gr
afu,
• re
šuje
prob
leme o
ptim
alni
h za
log i
n na
ročil
z up
orab
o m
atem
atičn
ih m
odelo
v •
in m
etod
,up
orab
lja m
etod
e lin
earn
ega p
rogr
amira
nja i
n ra
čuna
lnišk
a oro
dja p
ri na
črto
-•
vanj
u tra
nspo
rtni
h ak
tivno
sti.
4. OPERATIVNI CILJI
173
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84(36 ur študij literature, 48 ur reševanje nalog – praktični primeri).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
174
1. IME PREDMETA:
OSKRBNE VERIGE
2. SPLOŠNI CILJI: Študent se usposobi za načrtovanje, spremljanje in nadziranje oskrbnih verig v poslovnih sistemih.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
opredeli oskrbne verige v proizvodnji in trgovini,• pojasni področja in vlogo aktivnosti podjetja znotraj oskrbne verige,• analizira sestavine aktivnosti oskrbne verige v smislu informacijskih potreb • za učinkovito delovanje oskrbne verige znotraj podjetja in nadaljnje pove-zovanje s poslovnimi partnerji, analizira vire in značilnosti oskrbe in povpraševanja,• pojasni, kako oskrbna veriga prispeva k konkurenčnosti podjetja,• pojasni, kako oskrbna veriga prispeva k trajnostnemu razvoju podjetja,• pojasni, kako oskrbna veriga vpliva na finančni uspeh podjetja,• ugotavlja odzivne čase znotraj oskrbne verige,• ugotavlja povečanje povpraševanja in njegov vpliv, • oceni ovire v oskrbni verigi,• ugotavlja, kako spremembe v oskrbi in povpraševanju vplivajo na stroške,• pozna možnosti koordinacije med aktivnostmi oskrbovalne verige,• ugotavlja vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije znotraj oskrb-• nih verig,pozna informacije in programsko opremo za potrebe oskrbnih verig.•
175
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na vp
liv gl
obal
izacij
e na p
oslo
vne s
istem
e.•
Spoz
na zn
ačiln
osti
novih
pos
lovn
ih m
odelo
v.•
Spoz
na p
ojem
osk
rbne
verig
e, ko
ncep
te in
mod
ele o
skrb
nih
verig
.•
Se za
ve vl
oge o
skrb
nih
verig
pri
zago
tavlj
anju
konk
uren
čnos
ti in
traj
nega
razv
oja
• po
djet
ja.
Spoz
na u
prav
ljanj
e osk
rbni
h ve
rig: z
niža
nje l
ogist
ičnih
stro
škov
, izb
oljša
nje
• ka
kovo
sti lo
gistič
nih
stor
itev.
Spoz
na st
opnj
e opt
imiza
cije o
skrb
nih
verig
.•
Spoz
na kl
jučn
e deja
vnike
usp
eha o
skrb
oval
nih
verig
in se
zave
pom
ena n
jihov
ega
• de
lova
nja.
Se se
znan
i z ra
čuna
lnišk
o in
form
acijs
ko te
hnol
ogijo
za u
prav
ljanj
e osk
rbni
h ve
rig.
• Sp
ozna
prim
ere u
speš
nih
oskr
bnih
verig
. •
Opi
še vp
liv gl
obal
izacij
e na p
oslo
vne s
istem
e.•
Razu
me v
logo
osk
rbne
verig
e pri
zago
tavlj
anju
konk
uren
čnos
ti po
d-•
jeta.
Opr
edeli
osk
rbne
verig
e v p
roizv
odnj
i in tr
govin
i. •
Anal
izira
prim
er o
skrb
ne ve
rige o
zirom
a pos
amez
ne a
ktivn
osti
oskr
bne
• ve
rige v
pro
izvod
nem
ali t
rgov
skem
pod
jetju
z vid
ika in
form
acijs
kih
potre
b za
učin
kovit
o de
lova
nje z
notra
j pod
jetja
, pov
ezov
anja
s po
slovn
imi p
artn
erji,
opr
edeli
tve s
topn
je op
timiza
cije t
er ka
kovo
sti in
st
rošk
ov lo
gistič
nih
stor
itev.
4. OPERATIVNI CILJI
176
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera in priprava seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk trgovskega podjetja in priprava poročila).
Obvezna je prisotnost na vajah, seminarska naloga ter pisni izpit.
177
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
UPRAVLJANJE ZALOG
2. SPLOŠNI CILJI: Študent pozna informacijsko podporo upravljanju z zalogami v proizvodnem in trgovskem podjetju ter je usposobljen za izvajanje potrebnih analiz za spreje-manje poslovnih odločitev o optimalnih zalogah in naročilih materiala in trgov-skega blaga.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
pozna metode razvrščanja materiala in blaga po pomembnosti za sprejema-• nje nabavnih odločitev,pozna vrste zalog in zna določiti vrednost zalog,• zna pripraviti predloge za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti,• zna zbirati, analizirati in vrednotiti podatke o zalogah ter pripravljati poročila,• uporablja računalniško informacijsko tehnologijo pri upravljanju z zalogami.•
178
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Štud
ent s
e sez
nani
s po
jmom
in vr
stam
i zal
og, d
ejavn
iki, k
i vpl
ivajo
na z
alog
e •
ter s
trošk
i zal
og.
Pozn
a opt
imal
ne za
loge
in ra
čuno
vods
ke m
etod
e vre
dnot
enja
zalo
g.•
Spoz
na o
rgan
izacij
o sk
ladi
ščne
ga p
oslo
vanj
a, vr
ste i
n op
rem
o sk
ladi
šč te
r •
ozna
čeva
njem
skla
dišč
nih
loka
cij.
Sezn
ani s
e s p
revz
emom
bla
ga v
skla
dišč
e, oz
nače
vanj
em a
rtikl
ov in
zag
ota-
• vlj
anjem
sled
ljivos
ti.
Spoz
na p
osto
pek i
n do
kum
enta
cijo
pri u
skla
dišč
enju
in iz
daji b
laga
.•
Spoz
na d
ejavn
ike, k
i vpl
ivajo
na v
eliko
st za
log.
•
Pozn
a rač
unov
odsk
e met
ode v
redn
oten
ja za
log.
• Po
zna d
elovn
e pos
topk
e in
doku
men
tacij
o pr
i pre
vzem
u, u
skla
dišč
enju
in
• izd
aji b
laga
.Sp
ozna
mat
emat
ične m
odele
in m
etod
e izr
ačun
a opt
imal
nih
zalo
g.•
Spoz
na m
etod
e raz
vršč
anja
mat
eria
lov p
o po
mem
bnos
ti oz
irom
a dru
gih
• kr
iterij
ih, k
i vpl
ivajo
na o
dloč
itve k
daj in
kolik
o na
ročit
i.Se
znan
i se s
pro
gram
skim
i pak
eti z
a upr
avlja
nje z
zalo
gam
i.•
Opr
edeli
vrst
e zal
og in
deja
vnike
, ki v
pliva
jo n
a zal
oge.
• O
pred
eli in
izra
čuna
stro
ške z
alog
.•
Razu
me p
omen
zago
tavlj
anja
sledl
jivos
ti in
upo
rabl
ja ra
čuna
lnišk
e pro
-•
gram
e in
tehn
ično
opre
mo,
ki o
mog
očaj
o sle
dljiv
ost i
n sp
rem
ljanj
e zal
og.
Razu
me n
egat
ivne u
činke
pre
velik
ih za
log t
er iz
raču
na o
ptim
alne
, sign
alne
•
in va
rnos
tne z
alog
e.Up
orab
lja m
etod
e raz
vršč
anja
mat
eria
lov p
o kr
iterij
ih, k
i vpl
ivajo
na o
dlo-
• čit
ve kd
aj in
kolik
o na
ročit
i.Izr
ačun
a eko
nom
sko
količ
ino
naro
čila.
• Zb
ere i
n an
alizi
ra p
odat
ke o
zalo
gah
in p
ripra
vi us
trezn
a por
očila
.•
Upor
ablja
raču
naln
iška o
rodj
a pri
anal
izi p
odat
kov.
• Up
orab
lja p
rogr
amsk
e pak
ete z
a upr
avlja
nje z
zalo
gam
i•
4. OPERATIVNI CILJI
179
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera primera in priprava seminarske naloge, 12 ur strokovna ekskurzija – obisk proizvodnega podjetja in priprava poročila).Obvezna je prisotnost na vajah, seminarska naloga ter pisni izpit.
180
1. IME PREDMETA:
TRANSPORTNI MENEDŽMENT
2. SPLOŠNI CILJI: Študent je usposobljen za izbiro optimalnega načina transporta, organiziranje, izvajanje in nadziranje administrativno tehničnih del pri izvajanju transportnih storitev in uporabo informacijske komunikacijske tehnologije v mednarodnem poslovnem okolju.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna trg prevoznih storitev,• pozna načine transporta in zna izbrati optimalni,• razporeja lastni vozni park in izbira druge prevoznike,• določi transportno pot,• izbere primerno transportno embalažo,• organizira natovarjanje in raztovarjanje tovora,• organizira vzdrževanje cestnih transportnih sredstev in transportne opre-• me,pozna in uporablja zakone in predpise, ki urejajo prevoz blaga in potnikov • ter transportno zavarovanje,uporablja informacijsko tehnologijo pri izvajanju distribucije blaga.•
181
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Se se
znan
i z o
rgan
izira
nost
jo lo
gistik
e in
logis
tični
pod
siste
mi.
• Sp
ozna
dist
ribuc
ijsko
logis
tiko
in n
jene a
ktivn
osti.
• Se
znan
i se z
nač
ini u
reja
nja o
dnos
ov s
kupc
i in tr
ansp
ortn
im za
varo
vanj
em.
• Sp
ozna
tran
spor
tne s
torit
ve in
vrst
e tra
nspo
rta (
mul
timod
alni
, kon
tejn
ersk
i).•
Spoz
na o
prtn
e sist
eme t
rans
port
a.•
Pozn
a tov
ore i
n tra
nspo
rtne
prip
rave
:•
fizika
lne i
n ke
mijs
ke la
stno
sti t
ovor
ov te
r izb
ira za
ščitn
e in
trans
port
ne em
bala
že,
• st
anda
rde i
n di
men
zije p
aket
ov•
palet
e in
izrač
un št
evila
pal
et,
• ko
ntejn
erje
in iz
raču
n po
trebn
ega š
tevil
a kon
tejn
erjev
in št
.pre
vozn
ih sr
edst
ev za
pre
voz k
onte
jner
jev.
• Spoz
na ce
stni
tran
spor
t:•
pred
pise
, ki u
reja
jo d
ejavn
ost c
estn
ega t
rans
port
a,
• pr
edpi
se o
tehn
ičnih
pre
gled
ih in
redn
em vz
drže
vanj
u vo
zil,
• vo
zila:
pra
vila o
mas
ah in
dim
enzij
ah vo
zil,
• izb
iro vo
zil v
skla
du s
potre
bam
i pod
jetja
,•
hom
olog
acija
, reg
istra
cija i
n te
hničn
i pre
gled
vozil
a,•
redn
o vz
drže
vanj
e voz
il in
opre
me,
• na
črto
vanj
e pre
vozo
v (la
stni
vozn
i par
k, d
rugi
prev
ozni
ki, d
oloč
itev t
rans
port
ne p
oti),
• an
alizi
ranj
e izk
orišč
enos
ti vo
zneg
a par
ka,
• or
gani
ziran
je na
tova
rjanj
a in
razt
ovar
janj
a,•
doku
men
ti v c
estn
em p
rom
etu,
• izv
ozna
in u
vozn
a dok
umen
tacij
a in
carin
ski p
osto
pki,
• po
zna b
istve
ne se
stav
ine k
upop
roda
jne p
ogod
be,
• po
zna
pom
en kl
avzu
l INC
OTE
RMS,
• po
zna p
redp
ise in
pos
topk
e tra
nspo
rtne
ga za
varo
vanj
a,•
pozn
a vrs
te tr
ansp
orto
v, tra
nspo
rtne
stor
itve i
n trg
tran
spor
tnih
stor
itev,
• te
hnol
ogija
cest
nega
pre
voza
pot
niko
v.• Se
znan
i se z
dal
jinsk
im sp
rem
ljanj
em tr
ansp
orta
.•
Spoz
na ra
čuna
lnišk
o in
form
acijs
ko te
hnol
ogijo
pri
izvaj
anju
tran
spor
tnih
stor
itev.
•
Opr
edeli
pod
siste
me l
ogist
ike in
akt
ivnos
ti •
posa
mez
nih
pods
istem
ov.
Upor
ablja
met
ode l
inea
rneg
a pro
gram
iranj
a in
• ra
čuna
lnišk
a oro
dja p
ri na
črto
vanj
u tra
nspo
r-tn
ih a
ktivn
osti.
Izber
e ust
rezn
o tra
nspo
rtno
emba
lažo
gled
e na
• fiz
ikaln
e in
kem
ijske
last
nost
i tov
ora.
Izr
ačun
a ust
rezn
o št
evilo
tran
spor
tnih
prip
rav.
• Izb
ira vo
zila v
skla
du s
potre
bam
i pod
jetja
.•
Upor
ablja
met
ode l
inea
rneg
a pro
gram
iranj
a in
• ra
čuna
lnišk
a oro
dja p
ri re
ševa
nju
trans
port
nih
prob
lemov
.Pr
ipra
vi an
alize
pos
lova
nja v
ozne
ga p
arka
.•
Org
anizi
ra in
nad
zira n
atov
arja
nje i
n ra
ztov
ar-
• ja
nje t
ovor
a.Pr
ipra
vi us
trezn
o do
kum
enta
cijo
za ca
rinsk
i •
post
opek
.Pr
ipra
vi po
godb
o za
izve
dbo
trans
port
ne
• st
oritv
e.Ra
zum
e pom
en d
aljin
skeg
a spr
emlja
nja t
ran-
• sp
orta
in te
hničn
e reš
itve.
Upor
ablja
raču
naln
iško
orod
je pr
i ope
rativ
-•
nem
nač
rtov
anju
in sp
rem
ljanj
u tra
nspo
rtni
h ak
tivno
sti.
4. OPERATIVNI CILJI
182
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 90 (48 ur predavanj, 42 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (44 ur študij literature, 32 ur študija primera, 20 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
183
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
TARIFNI SISTEMI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent zna uporabljati tarife pri določanju voznin, prevoznin in stranskih sto-ritev v cestnem, železniškem in letalskem prometu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
pozna logistične storitve,• pozna praktično določanja cen transportnih storitev,• izdela kalkulacijo cene na kilometer, tono in vožnjo v cestnem prevozu bla-• ga oziroma potnikov,pozna funkcijo tarif v transportu,• pozna vrste tarif in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje cene transportne • storitve,uporablja tarife pri izračunu voznine oziroma prevoznine ter nadomestil za • stranske storitve
184
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Se se
znan
i z lo
gistič
nim
i sto
ritva
mi.
• Sp
ozna
pos
ebno
sti o
bliko
vanj
a cen
v pr
omet
nih
pano
gah.
• Se
nau
či izd
elati
kalku
lacij
e ce
n en
ot tr
ansp
ortn
ega d
ela.
•
Opr
edeli
pod
atke
in vi
re p
odat
kov z
a obl
ikova
nje c
en tr
ansp
ortn
ih
• st
orite
v ter
upo
rabi
ust
rezn
a pro
gram
ska o
rodj
a pri
izdela
vi ka
lkula
ciji
cene
pre
vozn
e st
oritv
e.
Se se
znan
i s ta
rifni
mi s
istem
i v lin
ijske
m p
otni
škem
pro
met
u in
vlog
i drž
ave p
ri •
oblik
ovan
ju ce
n.
Se se
znan
i s fu
nkcij
o da
ljinar
ja in
tarif
nih
tabl
ic pr
i izde
lavi
ceni
ka p
revo
znin
.•
Zna i
zdela
ti po
djet
nišk
e tar
ife,
izrač
un vo
znin
in p
revo
znin
v ja
vnem
cest
nem
•
prom
etu.
Upor
abi t
arife
in u
stre
zna r
ačun
alni
ška o
rodj
a pri
izrač
unu
vozn
in in
•
prev
ozni
n v c
estn
em p
rom
etu.
Se se
znan
i z vr
stam
i tar
if in
elem
enti
za d
oloč
anje
tarif
nih
post
avk v
želez
ni-
• šk
em p
revo
zu to
vora
.Up
orab
i žele
znišk
e tar
ife p
ri izr
ačun
u pr
evoz
nih
stro
škov
tovo
ra v
notra
-•
njem
in m
edna
rodn
em p
revo
zu to
vora
po
želez
nici.
Se se
znan
i z vr
stam
i tar
if v l
etal
skem
pre
vozu
tovo
ra.
• Up
orab
tarif
e pri
izrač
unu
prev
ozni
h st
rošk
ov v
letal
skem
pre
vozu
tovo
ra.
•
4. OPERATIVNI CILJI
185
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 36 ur študija primera).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
186
1. IME PREDMETA:
VARNOST V LOGISTIČNIH PROCESIH
2. SPLOŠNI CILJI: Študent:
je usposobljen za izvajanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti in tveganj za • prometne nesreče s poudarkom na cestnem prometu,se usposobi za izvajanje varnostnih ukrepov v logističnih podsistemih (skla-• dišča, notranji transport).
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
prispeva k varnemu in zdravemu delovnemu okolju,• pozna zahteve za usposobljenost voznikov,• je sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev spoštovanja prometnih • pravil, prepovedi in omejitve v cestnem prometu,zna sestavi navodila za preverjanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki • se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na obvezne pre-ventivne ukrepe,pozna dejavnike varnosti in zanesljivosti v prometu in varnega dela,• je sposoben zagotavljati požarno in zdravstveno varnost in povezati le-te z • zahtevami okolja in delavcev,se sposoben določiti postopke ravnanja voznika ob prometni nesreči in • ukrepe za preprečitev ponavljanja nesreč ali resnih prometnih prekrškov,pozna pravno ureditev varstva pri delu, obveznosti delodajalca, pravice in • dolžnosti delavca,spozna nevarna mesta v prometu in delovnem okolju in jih je pripravljen • odpraviti,je sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev varnega dela v skladi-• ščih, notranjem transportu, nakladanju in razkladanju blaga,je sposoben organizira prevoze nevarnega blaga, pokvarljivih živil, živih • živali in izredne prevoze,pozna vpliv cestnega prometa na varstvo okolja in skrbi za opremo vozil, ki • zmanjšuje emisijo hrupa in izpušnih plinov.
187
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Se se
znan
i z n
asled
njim
i vse
bina
mi s
pod
ročja
varn
osti
cest
nega
pro
met
a:•
pred
pisi
o us
poso
bljen
osti
vozn
ikov,
• de
javn
iki, k
i vpl
ivajo
na p
sihičn
o st
anje
vozn
ika,
• pr
omet
na p
ravil
a, p
repo
vedi
in o
meji
tve,
• va
rnos
tne z
ahte
ve za
stan
je vo
zila,
njih
ovo
opre
mo
in to
vor,
• pr
omet
ne n
esre
če, p
osto
pki o
b ne
sreč
i in p
reve
ntivn
i ukr
epi,
• or
gani
ziran
je no
tranj
e in
zuna
nje k
ontro
le,•
orga
nizir
anje
izvaj
anje
prom
eta v
izre
dnih
razm
erah
.•
Spoz
na p
omen
vars
tva p
ri de
lu in
sice
r:•
prav
no u
redi
tev v
arst
va p
ri de
lu,
• m
edna
rodn
e pra
vne v
ire,
• ko
lektiv
ne p
ogod
be,
• ob
vezn
osti
in o
dgov
orno
sti d
eloda
jalca
,•
prav
ice in
dol
žnos
ti de
lavc
a,•
prav
na u
redi
tev z
drav
stve
nega
vars
tva,
• ne
sreč
e, po
škod
be in
obo
lenja
pri d
elu,
• vz
rok p
oško
db in
obo
lenj p
ri de
lu v
logis
tični
h pr
oces
ih.
• Sezn
ani s
e s p
ožar
no va
rnos
tjo, v
iri p
ožar
a, p
rotip
ožar
no o
prem
o,
• uk
repa
njem
v pr
imer
u po
žara
. Po
zna n
ajbo
lj pog
oste
vzro
ke p
ožar
a v sk
ladi
ščni
h pr
osto
rih in
v vo
zilih
, ukr
e-•
pe v
prim
eru
poža
ra in
pos
topk
e gaš
enja
razli
čnih
spec
ifičn
ih sn
ovi.
Izdela
nav
odila
za va
rno
delo
vozn
ikov.
• Izd
ela p
ravil
nik o
not
ranj
i kon
troli v
pre
vozn
iškem
pod
jetju
.•
Def
inira
pro
met
v izr
edni
h ra
zmer
ah in
prip
ravi
navo
dila
za vo
znike
.•
Izdela
nav
odila
za n
akla
danj
e in
razk
lada
nje b
laga
.•
Izdela
nav
odila
za va
rno
nakla
danj
e, p
rekla
danj
e in
razk
lada
nje b
laga
.•
Izdela
nav
odila
za p
revo
z nev
arne
ga b
laga
za p
ošilja
telja
, pre
vozn
ika,
• vo
znika
in p
rejem
nika
.Up
orab
lja p
redp
ise, k
i ure
jajo
pre
voz p
okva
rljivi
h živ
il in
živih
živa
li.•
Opi
še o
prem
o za
zman
jševa
nje e
misi
j hru
pa in
odp
ravlj
anje
ones
naže
va-
• nj
e zra
ka za
radi
emisi
j izpu
šnih
plin
ov m
otor
nih
vozil
.
4. OPERATIVNI CILJI
188
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Se za
ve p
omen
a var
nost
i v sk
ladi
ščih
in n
otra
njem
tran
spor
tu:
• ur
edite
v skla
dišč
nih
in tr
ansp
ortn
ih p
oti
• va
rno
delo
s tra
nspo
rtni
mi s
reds
tvi p
ri na
klada
nju,
pre
klada
nju
in ra
zkla
-•
danj
u bl
aga,
emba
liran
je in
skla
dišč
enja
neva
rnih
snov
i ter
varn
ostn
i ukr
epi.
• Po
zna p
oseb
nost
i in za
htev
e pre
voza
nev
arni
h sn
ovi in
odp
adko
v: kv
alifi
-•
kacij
a nev
arni
h sn
ovi,
pred
pisi
in ko
nven
cije,
• do
lžnos
ti in
odg
ovor
nost
i voz
nika
, pre
vozn
ika, p
ošilja
telja
in p
rejem
nika
,•
ozna
čitev
vozil
za p
revo
z nev
arni
h sn
ovi.
• Pozn
a pos
ebno
sti in
zaht
eve p
revo
za p
okva
rljivi
h živ
il, ži
vih ži
vali.
• Po
zna p
redp
ise in
opr
emo
za p
revo
ze p
okva
rljivi
h živ
il.
• Po
zna p
redp
ise za
pre
voz ž
ivih
žival
i.•
Pozn
a pre
dpise
o o
rgan
izira
nju
izred
nih
prev
ozov
.•
Se za
veda
nuj
nost
i var
stva
oko
lja.
•
189
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (42 ur predavanj, 30 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 42 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
190
1. IME PREDMETA:
OSNOVE ZAVAROVALNIŠTVA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna osnove zavarovalništva in se pripravi za nadgradnjo teoretičnega znanja s področja zavarovalništva in aplikacijo tega v praksi.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in vse zava-• rovalne produkte,zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje vseh navodil in de-• lovnih postopkov,nudi strokovno pomoč tako pri sklepanju zahtevnejših zavarovanj kot pri • reševanju vseh vrst škodnih primerov, ki nastanejo pri teh zavarovanjih,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
191
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI Št
uden
t:
Spoz
na zg
odov
ino,
razv
oj za
varo
valn
ice in
njen
o st
orite
v.•
Upor
ablja
zava
rova
lno
stor
itev.
•
Obv
lada
org
aniza
cijo
in p
roce
sne t
okov
e zav
arov
alni
ce.
• Up
ošte
va o
snov
ne p
risto
pe p
ri or
gani
zacij
i zav
arov
alni
ce.
•
Spoz
na ka
lkula
cijo
zava
rova
lne p
rem
ije in
poj
asni
pom
en za
varo
-•
valn
o te
hničn
ega r
ezul
tata
.O
pred
eli te
melj
ne n
evar
nost
i skl
enjen
ega z
avar
ovan
ja in
dol
oči p
rem
ijo en
osta
vnih
•
prim
erov
zava
rova
nj.
Razlo
ži vr
ste z
avar
ovan
j.•
Upoš
teva
osn
ovne
znač
ilnos
ti ra
zliko
vanj
a zav
arov
anj.
•
Razu
me i
n ob
vlada
tako
pom
en p
oraz
delit
ve ri
zika k
ot tu
di u
pora
-•
bo in
obl
ike so
zava
rova
nja i
n po
zava
rova
nja.
Pres
oja u
pora
bnos
t raz
lični
h ob
lik iz
ravn
ave r
izika
z vid
ika n
ujno
sti r
azpr
šitve
viso
kih
• riz
ikov n
a več
subj
ekto
v.
Spoz
na in
se za
ve p
omen
a eko
nom
skih
nač
el po
slova
nja z
avar
o-•
valn
ic.O
pred
eli in
upo
štev
a eko
nom
ska n
ačela
pos
lova
nja.
•
Opr
edeli
zava
rova
lnišk
o ok
olje
in za
kono
dajo
v re
publ
iki S
love
niji.
• Ra
vna v
skla
du z
dolo
čili o
rgan
a za z
avar
oval
ni n
adzo
r, os
novn
imi s
esta
vinam
i zak
o-•
na, k
i ure
jajo
deja
vnos
t zav
arov
alni
c in
ures
niču
je sv
oje i
nter
ese p
reko
član
stva
v
inte
resn
em zd
ruže
nju.
4. OPERATIVNI CILJI
192
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 36 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (60 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
193
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAVO V ZAVAROVALNIŠTVU
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za poznavanje osnov gospodarskega sistema, gospo-darskih subjektov in njihovih statusnih značilnosti na področju zavarovalništva.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPENTENCEŠtudent:
si pridobi znanje o temeljih prava in pravne ureditve,• si pridobi potrebno znanje o ureditvi gospodarskega sistema, še posebej • znanja o statusnem, pogodbenem in zavarovalnem pravu,pozna gospodarske subjekte in njihove statusne lastnosti,• pozna načine reševanja sporov med gospodarskimi subjekti,• se usposobi za reševanje zavarovalnih oziroma škodnih primerov ob • upoštevanju predpisanih postopkov,izvaja postopke za obdelavo ponudb in sklenjenih zavarovanj,• dela v skladu s predpisi in kodeksi na področju zavarovalništva ter zagota-• vlja varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov,pisno in ustno se sporazumeva s strankami, poslovnimi partnerji, sodelavci • in drugimi organizacijskimi enotami,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
194
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
snov
e pra
vne u
redi
tve i
n pr
avne
ga si
stem
a.•
Spoz
na te
melj
ne p
ravn
e poj
me.
• Sp
ozna
pra
vno
kultu
ro s
spoš
tova
njem
dog
ovor
ov in
z m
irnim
reše
vanj
em sp
orov
.•
Spoz
na o
dgov
orne
nač
ine i
zvaj
anj p
ogaj
anj k
ot p
redf
aze s
klen
itve p
ogod
be.
•
Poišč
e, ra
zum
e in
upor
ablja
ust
rezn
e pra
vne a
kte p
ri sv
ojem
delu
.•
Anal
izira
razli
čna p
ravn
a pod
ročja
.•
Izved
e usp
ešno
pog
ajan
je in
prip
ravi
vse p
osto
pke z
a skl
enite
v pog
od-
• be
.Se
stav
i eno
stav
no p
ogod
bo v
skla
du z
zako
noda
jo.
•
Spoz
na sp
lošn
e pra
vnoo
rgan
izacij
ske o
blike
gosp
odar
skih
sub
jekto
v v d
ejavn
osti.
• Ra
zum
e vse
bino
stat
usne
ga za
varo
valn
ega p
rava
.•
Pozn
a pra
vne v
ire, k
i ure
jajo
pod
ročje
zava
rova
lneg
a pra
va.
• Sp
ozna
tem
eljna
nač
ela za
kona
o za
varo
valn
ištvu
. •
Prep
ozna
in u
pora
bi n
ačela
, ki v
eljaj
o v z
avar
oval
ništ
vu in
razu
me
• po
jem p
rost
ovol
jnos
ti sk
lepan
ja za
varo
vanj
v pr
aksi.
Pozn
a poj
em za
varo
valn
ega p
osla
.•
Dol
oči z
avar
oval
no vr
sto,
skup
ino
in p
odsk
upin
o v k
onkr
etne
m
• pr
imer
u.
Zna o
pred
eliti
in n
ašte
ti izv
ajal
ce za
varo
valn
ih p
oslo
v. •
Opr
edeli
zava
rova
lne o
rgan
izacij
ske o
blike
zava
rova
lnih
dru
žb in
njih
ove n
ajpo
-•
mem
bnejš
e zna
čilno
sti.
Razu
me n
ačin
prid
obitv
e dov
oljen
ja za
opr
avlja
nje p
oslo
v zav
arov
alni
štva
.•
Pozn
a org
ane,
ki se
stav
ljajo
zava
rova
lno
deln
iško
druž
bo te
r dru
žbo
za vz
ajem
no
• za
varo
vanj
e.Sp
ozna
razli
ko m
ed za
varo
valn
imi p
osre
dniki
, zav
arov
alni
mi z
asto
pniki
ter d
rugi
-•
mi o
seba
mi, k
i opr
avlja
jo p
osle
posr
edov
anja
in za
stop
anja
.Ra
zum
e poj
em n
adzo
ra n
ad d
elom
zava
rova
lnic.
• Po
zna p
omem
bnos
t reg
istro
v izv
ajal
cev z
avar
oval
nih
poslo
v.•
Prim
erja
prav
noor
gani
zacij
ske o
blike
zava
rova
lnih
dru
žb.
• D
eluje
v skla
du s
pogo
ji za o
prav
ljanj
e zav
arov
alni
h po
slov.
•
Spoz
na za
kons
ko o
pred
elite
v poj
ma r
evizi
je.•
Spoz
na o
rgan
izacij
o no
tranj
e rev
izije
in n
ajpo
mem
bnejš
e nal
oge n
otra
nje r
evizi
je.•
Spoz
na p
omen
reviz
ijske
ga p
regl
eda
• Lo
či m
ed n
otra
njo
in zu
nanj
o re
vizijo
. •
Prip
ravi
doku
men
tacij
o za
izve
dbo
notra
njeg
a rev
idira
nja.
•
4. OPERATIVNI CILJI
195
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na p
omen
in d
olžn
ost v
arov
anja
zaup
nih
poda
tkov
v za
varo
valn
ištvu
na
• po
dlag
i zak
ona.
Prep
ozna
in u
tem
elji iz
jeme o
d do
lžnos
ti va
rova
nja z
aupn
ih p
odat
kov.
• Pr
esoj
a upo
rabn
ost z
aupn
ih p
odat
kov z
avar
ovan
cev v
zava
rova
lništ
vu.
•
Pozn
a nač
in iz
vaja
nja d
ržav
nega
zava
rova
lneg
a nad
zora
in iz
vaja
lce.
• Lo
či ob
liki z
unan
jega n
adzo
ra za
varo
valn
ic (zu
nanj
a rev
izija
in d
ržav
ni za
varo
val-
• ni
nad
zor).
Poja
sni s
mot
rnos
t nač
ela n
adzo
ra n
ad o
seba
mi, k
i se u
kvar
jajo
z za
varo
valn
i-•
štvo
m.
Sezn
ani s
e s p
risto
jnos
tmi A
genc
ije za
zava
rova
lni n
adzo
r.•
Zna r
azlo
žiti v
logo
Age
ncije
za za
varo
valn
i nad
zor p
ri izd
ajan
ju d
ovol
jenj v
zvez
i z
• op
ravlj
anjem
zava
rova
lnih
pos
lov.
Razlo
ži na
dzor
nad
delo
m za
varo
valn
ic zu
naj o
bmoč
ja Sl
oven
ije in
nad
zor n
ad
• de
lom
zava
rova
lnic,
ki so
v Sl
oven
iji iz
drža
v čla
nic E
U oz
irom
a nad
delo
m tu
jih
zava
rova
lnic
pri n
as.
Izvaj
a zah
teve
pris
tojn
ih d
omač
ih in
štitu
cij za
nad
ziran
je in
poz
na d
elo
• na
dzor
nih
orga
nov n
ad d
elom
zava
rova
lnic
iz dr
žav č
lani
c EU.
Spoz
na p
ojm
e nelo
jaln
e kon
kure
nce,
oblik
e om
ejeva
nja k
onku
renc
e in
drug
ih
• ob
lik kr
šitev
konk
uren
čneg
a pra
va.
Razli
kuje
med
sodn
im va
rstv
om, i
nšpe
kcijs
kim n
adzo
rom
, nef
orm
alni
m va
rstv
om
• in
pos
ebno
stm
i var
stva
na p
odro
čju za
varo
valn
ištva
.Sp
ozna
vlog
o in
pris
tojn
osti
posa
mez
nih
orga
nov,
ki sk
rbijo
za va
rstv
o po
trošn
ikov.
• Sp
ozna
znač
ilnos
ti va
rstv
a pot
rošn
ikov v
okv
iru za
varo
valn
ic, S
love
nske
ga za
va-
• ro
valn
ega z
druž
enja
in A
genc
ije za
zava
rova
lni n
adzo
r.
Upor
ablja
pre
dpise
s po
droč
ja va
rstv
a kon
kure
nce i
n va
rstv
a pot
ro-
• šn
ikov.
Pozn
a osn
ove p
ogod
bene
ga ra
zmer
ja in
vrst
e pog
odb.
• Ra
zum
e raz
vojn
a izh
odišč
a za n
asta
nek z
avar
oval
ne p
ogod
be.
• Lo
či m
ed o
bvez
nost
jo iz
zava
rova
lne p
ogod
be in
odš
kodn
insk
o ob
vezn
ostjo
• Po
zna b
istve
ne zn
ačiln
osti
zava
rova
lne p
ogod
be•
Razli
kuje
zava
rova
lno
pogo
dbo
od p
ozav
arov
alne
pog
odbe
•
Pres
oja b
istve
ne se
stav
ine z
avar
oval
ne p
ogod
be in
jo lo
či od
ost
alih
•
pogo
db.
196
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Pozn
a osn
ovne
pre
dpos
tavk
e zav
arov
alne
ga ra
zmer
ja.
• Ra
zum
e zah
tevo
, da m
ora b
iti d
ogod
ek, k
i se z
avar
uje,
sluča
jen.
• Lo
či m
ed n
evar
nost
jo (r
iziko
m) i
n za
varo
valn
im p
rimer
om.
• Ra
zloži
pom
en za
varo
valn
e vso
te za
zava
rova
lno
pogo
dbo.
• O
piše
znač
ilnos
ti za
varo
valn
e pre
mije
.•
Prim
erja
razli
čne e
lemen
te za
varo
valn
ega r
azm
erja
in p
reds
tavi
njih
o-•
vo vl
ogo
v okv
iru za
varo
valn
e pog
odbe
.
Pozn
a stra
nke i
n ud
eleže
nce z
avar
oval
nega
razm
erja
.•
Razu
me,
da so
dol
očen
i zav
arov
alci
po za
konu
dol
žni s
klen
iti za
varo
vanj
e .
• Pr
imer
ja ra
zličn
e ose
be, k
i nas
topa
jo v
zava
rova
lnem
razm
erju
.•
Razu
me p
omen
pisn
e obl
ike za
zava
rova
lno
pogo
dbo.
• Ra
zloži
učin
ek za
varo
valn
e pol
ice ko
t dok
azne
listin
e.•
Poja
sni a
dhez
ijski
način
sklep
anja
zava
rova
lne p
ogod
be.
• Lo
či m
ed za
varo
valn
o po
lico
in za
varo
valn
imi p
ogoj
i.
• Sp
ozna
učin
ek za
varo
valn
e pol
ice ko
t vre
dnos
tneg
a pap
irja.
•
Prou
či na
čine s
klep
anja
zava
rova
lne p
ogod
be.
•
Pozn
a obv
ezno
sti z
avar
oval
ca in
zava
rova
nca p
red
in p
o na
stop
u za
varo
valn
ega
• pr
imer
a.Ra
zum
e prij
avno
dol
žnos
t za v
eljav
nost
zava
rova
lne p
ogod
be.
• O
piše
učin
ke o
pust
itve p
ravo
časn
e prij
ave z
avar
oval
nega
prim
era.
• Lo
či ob
vezn
osti
zava
rova
lca o
d ob
vezn
osti
zava
rova
nca.
•
Pres
oja m
ed o
bvez
nost
mi z
avar
oval
ca in
zava
rova
nca i
n up
ošte
va
• ra
zloge
za n
juno
razli
kova
nje.
Opi
še o
bvez
nost
i zav
arov
alni
ce.
• Po
jasn
i čas
nas
tank
a obv
ezno
sti z
avar
oval
nice
.•
Razlo
ži za
star
anje
obve
znos
ti iz
zava
rova
lnih
pog
odb.
• O
pred
eli tr
ajan
je za
varo
vanj
a•
Pozn
a obi
čajn
e pos
topk
e pri
reše
vanj
u šk
odni
h pr
imer
ov.
•
Upoš
teva
obv
ezno
sti z
avar
oval
nice
in ča
s ter
nač
ine r
ešev
anja
škod
nih
• pr
imer
ov.
Razlo
ži na
čelo
pre
pove
di o
boga
titve
pri
prem
ožen
jskem
zava
rova
nju.
• Po
jasn
i pre
pove
d ku
mul
acije
z od
škod
nins
kim za
htev
kom
.•
Opi
še m
ožno
st re
gres
nega
zaht
evka
zava
rova
lnice
do
povz
ročit
elja š
kode
.•
Upoš
teva
razli
ke v
ured
itvi p
rem
ožen
jskeg
a in
oseb
nega
zava
rova
nja
• na
konk
retn
em p
rimer
u.
197
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 96 (42 ur predavanj, 54 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
198
1. IME PREDMETA:
PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
se usposobi za izvajanje postopkov, pripravo ponudb in obdelavo • sklenjenih zavarovanj s področja premoženjskih zavarovanj,se usposobi za samostojno obravnavo zavarovalnega primera s stališča • vpliva ravnanja zavarovanca na nastanek škode, vključno z ukrepi za zmanjšanje nevarnosti.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje navodil in delovnih • postopkov s področja premoženjskih zavarovanj,spremlja spremembe zavarovalnih pogojev ter tarifnih predpisov in drugih • aktov s področja premoženjskih zavarovanj,kontrolira pravilnost dela z zavarovanci ali oškodovanci s področja premo-• ženjskih zavarovanj,sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank za premoženjska • zavarovanja,trži in prodaja zahtevnejša premoženjska zavarovanja pri pravnih osebah • (licenca),izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna premo-• ženjska zavarovanja,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov, pravilnikov • in navodil za premoženjska zavarovanja,spremlja ustreznost uporabe metod in postopkov ocenjevanja poslovnih • rizikov s področja premoženjskih zavarovanj,zbira, spremlja, ocenjuje in posreduje potrebne podatke za pozavarovanje • in sozavarovanje premoženjskih zavarovanj,zagotavlja usklajenost obdelav in usposobitev izvajalcev ter uporabnikov • obdelav premoženjskih zavarovanj,ovrednoti višino rezervacij za nastale nerešene zavarovalne premoženjske • zavarovalne primere,opravlja vsebinsko kontrolo predlogov za likvidacijo premoženjskih škod •
199
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
,ter sodeluje pri odkrivanju in preprečevanju zavarovalniških goljufij s področja premoženjskih zavarovanj,sodeluje pri ogledih in rekonstrukcijah posameznih škodnih primerov s • področja premoženjskih zavarovanj in nudi stranki strokovno pomoč pri prijavi škode in nadaljnjih postopkih v zvezi z s premoženjskim zavaroval-nim primerom,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
200
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
snov
na n
ačela
in el
emen
te p
rem
ožen
jskih
zava
rova
nj.
• O
pred
eli p
ojem
gosp
odar
ske n
evar
nost
i. •
Prou
či po
veza
vo m
ed va
rova
njem
in za
varo
vanj
em p
rem
ožen
ja.
•
Pozn
a elem
ente
pre
mož
enjsk
ih za
varo
vanj
.•
Nače
lno
utem
elji n
ačin
dol
očan
ja za
varo
valn
e vso
te.
• Po
jasn
i nač
ela d
elova
nja s
istem
a bon
us-m
alus
.•
Upor
ablja
poj
me p
rem
ija, z
avar
oval
nina
, odš
kodn
ina,
zava
rova
lna v
redn
ost,
zava
ro-
• va
lna v
sota
, deja
nska
škod
a, a
mor
tizac
ija, v
redn
ost r
ešen
ega i
n fra
nšiza
.
Pozn
a nam
en in
obl
ike a
vtom
obils
kega
zava
rova
nja t
er p
ravn
e •
podl
age z
a obv
ezna
in n
eobv
ezna
zava
rova
nja.
Ugot
avlja
pot
rebe
po
zava
rova
nju
in p
onud
i ust
rezn
o ob
liko
zava
rova
nj.
• Sp
rem
lja za
kono
dajo
, ki u
reja
obve
zna i
n ne
obve
zna z
avar
ovan
ja.
•
Pozn
a pre
dmet
zava
rova
nja p
o po
sam
ezni
h vr
stah
avt
omob
ilskih
•
zava
rova
nj.
Razu
me o
bmoč
je ve
ljavn
osti
zava
rova
nja.
• Po
zna o
snov
e za d
oloč
anje
zava
rova
lne p
rem
ije.
•
Prou
či po
men
in vl
ogo
zelen
e kar
te in
škod
nega
skla
da.
• An
alizi
ra kr
iterij
e za d
oloč
anje
zava
rova
lne p
rem
ije.
•
Spoz
na o
bseg
kritj
a po
posa
mez
nih
vrst
ah a
vtom
obils
kih za
varo
-•
vanj
ter b
istve
ne iz
ključ
itve.
Sezn
ani s
e s p
osto
pkom
likvid
acije
škod
.•
Izvaj
a pos
topk
e lik
vidac
ije šk
od in
pre
soja
prav
ico za
varo
valn
ice d
o re
gres
a.•
Pozn
a nač
in d
oloč
anja
odšk
odni
ne za
teles
no p
oško
dbo
in n
ačin
e •
dolo
čanj
a odš
kodn
ine z
a ško
do n
a voz
ilu.
Pozn
a nač
in p
orav
nava
nja š
kode
iz n
aslo
va a
vtom
obils
ke a
siste
nce
• in
pra
vne z
aščit
e.
Ovr
edno
ti ne
mat
eria
lno
škod
o pr
i tele
snih
poš
kodb
ah.
• Up
orab
lja o
ba n
ačin
a obr
ačun
a deln
e in
popo
lne š
kode
na v
ozilu
.•
Pozn
a vzr
oke i
zgub
e zav
arov
alni
h pr
avic
in re
gres
no p
ravic
o za
va-
• ro
valn
ice.
Pres
oja p
ravic
o za
varo
valn
ice d
o re
gres
a.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
•
Spoz
na p
omen
, vrs
te in
pos
ebno
sti p
omor
skih
, tra
nspo
rtni
h in
•
letal
skih
zava
rova
nj in
poz
avar
ovan
j.Ra
zliku
je in
razv
ršča
pom
orsk
a, tr
ansp
ortn
a in
letal
ska z
avar
ovan
ja.
• Izp
osta
vi m
edna
rodn
i elem
ent t
rans
psor
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
•
Pozn
a zav
arov
ane n
evar
nost
i pož
arni
h za
varo
vanj
in za
varo
vanj
•
elem
enta
rnih
nes
reč t
er d
rugih
škod
nih
zava
rova
nj.
Dol
oči p
redm
ete z
avar
ovan
ja po
pos
amez
ni vr
sti z
avar
ovan
ja.
•
Pozn
a pos
tope
k ugo
tavlj
anja
obve
znos
ti za
varo
valni
ce po
vseb
ini in
višin
i.•
Pres
oja u
tem
eljen
ost z
ahte
vkov
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
pri z
avar
ovan
ju p
ožar
a, el
emen
tarn
ih
• ne
sreč
ter d
rugih
škod
nih
zava
rova
nj.
Razlo
ži us
trezn
o ob
liko
poza
varo
vanj
.•
Sezn
ani s
e z n
amen
om in
vrst
ami z
avar
ovan
j pre
d od
govo
rnos
tjo
• te
r z o
bseg
om kr
itja i
n lik
vidac
ijo šk
ode.
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
odgo
vorn
ostn
ih za
varo
vanj
.•
Razli
kuje
med
vrst
ami o
dgov
orno
sti.
• Lo
čuje
zava
rova
lno
pogo
dben
o, o
dško
dnin
sko
in kr
itno
razm
erje
med
sebo
j.•
Poja
sni o
bvez
nost
i zav
arov
anca
ob
nast
anku
zava
rova
lneg
a prim
era.
•
Pozn
a vse
bino
kred
itnih
in ka
vcijs
kih za
varo
vanj
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
kred
itnih
in ka
vcijs
kih za
varo
vanj
.•
Razv
ršča
kred
itna i
n ka
vcijs
ka za
varo
vanj
a, p
reuč
i njih
ove p
oseb
nost
i in fi
nanč
no
• vlo
go.
Sezn
ani s
e s p
omen
om in
pre
dmet
om za
varo
vanj
a fin
ančn
ih iz
gub
• te
r zav
arov
ane n
evar
nost
i ost
alih
zava
rova
nj fi
nanč
nih
izgub
.Po
zna o
blike
poz
avar
ovan
ja fin
ančn
ih iz
gub
ter o
snov
e dol
očan
ja
• na
jvečje
verje
tne š
kodn
e pri
zava
rova
nju
obra
tova
lneg
a zas
toja
.
Def
inira
mat
eria
lno
škod
o in
fina
nčno
izgu
bo.
• Ra
zčlen
i kat
egor
ije p
rihod
ka z
vdika
pre
dmta
zava
rova
nja o
brat
oval
nega
zast
oja.
• Pr
edla
ga in
ute
melj
i ust
rezn
o ob
liko
poza
varo
vanj
a.•
Sezn
ani s
e z a
siste
nčni
mi z
avar
ovan
ji.•
Anal
izira
pon
udbo
dom
ačeg
a in
svet
ovne
ga tr
žišča
asis
tenč
nih
zava
rova
nj.
• D
efin
ira p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a sm
iseln
osti
sklen
itve a
siste
nčni
h za
varo
vanj
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
• Po
zna p
oseb
nost
i avt
omob
ilskih
zava
rova
nj.
• D
oloč
i in ra
zloži
ustre
zno
oblik
o po
zava
rova
nja.
• Ug
otav
lja p
otre
be st
rank
e.•
Pozn
a spe
cifiko
pro
dajn
ega r
azgo
vora
pri
avto
mob
ilskih
zava
ro-
• va
njih
.Na
vaja
prod
ajne
arg
umen
te za
sklen
itev a
vtom
obils
kih za
varo
vanj
.•
Ugot
avlja
in o
pred
eli p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a obl
igato
rnos
ti in
smise
lnos
ti sk
lenitv
e •
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
Pozn
a vse
bino
in p
omen
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
in le
talsk
ih za
va-
• ro
vanj
, jih
razli
kuje
in ra
zvrš
ča.
Pozn
a vrs
te, n
ačin
e skl
epan
ja in
med
naro
dne z
načil
nost
i tra
nspo
r-•
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
Dol
oči v
rste
tran
spor
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj in
pro
uči, v
kate
rih
• pr
imer
ih se
upo
rabl
jajo
.Izp
osta
vi m
edna
rodn
i elem
ent t
rans
port
nih,
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
in le
talsk
ih
• za
varo
vanj
.Pr
edla
ga u
stre
zno
oblik
o po
zava
rova
nja z
a pom
orsk
a, tr
ansp
ortn
a in
letal
ska
• za
varo
vanj
a.
Pozn
a spe
cifiko
pro
dajn
ega r
azgo
vora
pri
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
• in
leta
lskih
zava
rova
njih
.Na
vaja
prod
ajne
arg
umen
te za
sklen
itev t
rans
port
nih,
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
-•
rova
nj.
Ugot
avlja
in o
pred
eli p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a sm
iseln
osti
sklen
itve t
rans
port
nih,
•
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
4. OPERATIVNI CILJI
201
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
snov
na n
ačela
in el
emen
te p
rem
ožen
jskih
zava
rova
nj.
• O
pred
eli p
ojem
gosp
odar
ske n
evar
nost
i. •
Prou
či po
veza
vo m
ed va
rova
njem
in za
varo
vanj
em p
rem
ožen
ja.
•
Pozn
a elem
ente
pre
mož
enjsk
ih za
varo
vanj
.•
Nače
lno
utem
elji n
ačin
dol
očan
ja za
varo
valn
e vso
te.
• Po
jasn
i nač
ela d
elova
nja s
istem
a bon
us-m
alus
.•
Upor
ablja
poj
me p
rem
ija, z
avar
oval
nina
, odš
kodn
ina,
zava
rova
lna v
redn
ost,
zava
ro-
• va
lna v
sota
, deja
nska
škod
a, a
mor
tizac
ija, v
redn
ost r
ešen
ega i
n fra
nšiza
.
Pozn
a nam
en in
obl
ike a
vtom
obils
kega
zava
rova
nja t
er p
ravn
e •
podl
age z
a obv
ezna
in n
eobv
ezna
zava
rova
nja.
Ugot
avlja
pot
rebe
po
zava
rova
nju
in p
onud
i ust
rezn
o ob
liko
zava
rova
nj.
• Sp
rem
lja za
kono
dajo
, ki u
reja
obve
zna i
n ne
obve
zna z
avar
ovan
ja.
•
Pozn
a pre
dmet
zava
rova
nja p
o po
sam
ezni
h vr
stah
avt
omob
ilskih
•
zava
rova
nj.
Razu
me o
bmoč
je ve
ljavn
osti
zava
rova
nja.
• Po
zna o
snov
e za d
oloč
anje
zava
rova
lne p
rem
ije.
•
Prou
či po
men
in vl
ogo
zelen
e kar
te in
škod
nega
skla
da.
• An
alizi
ra kr
iterij
e za d
oloč
anje
zava
rova
lne p
rem
ije.
•
Spoz
na o
bseg
kritj
a po
posa
mez
nih
vrst
ah a
vtom
obils
kih za
varo
-•
vanj
ter b
istve
ne iz
ključ
itve.
Sezn
ani s
e s p
osto
pkom
likvid
acije
škod
.•
Izvaj
a pos
topk
e lik
vidac
ije šk
od in
pre
soja
prav
ico za
varo
valn
ice d
o re
gres
a.•
Pozn
a nač
in d
oloč
anja
odšk
odni
ne za
teles
no p
oško
dbo
in n
ačin
e •
dolo
čanj
a odš
kodn
ine z
a ško
do n
a voz
ilu.
Pozn
a nač
in p
orav
nava
nja š
kode
iz n
aslo
va a
vtom
obils
ke a
siste
nce
• in
pra
vne z
aščit
e.
Ovr
edno
ti ne
mat
eria
lno
škod
o pr
i tele
snih
poš
kodb
ah.
• Up
orab
lja o
ba n
ačin
a obr
ačun
a deln
e in
popo
lne š
kode
na v
ozilu
.•
Pozn
a vzr
oke i
zgub
e zav
arov
alni
h pr
avic
in re
gres
no p
ravic
o za
va-
• ro
valn
ice.
Pres
oja p
ravic
o za
varo
valn
ice d
o re
gres
a.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
•
Spoz
na p
omen
, vrs
te in
pos
ebno
sti p
omor
skih
, tra
nspo
rtni
h in
•
letal
skih
zava
rova
nj in
poz
avar
ovan
j.Ra
zliku
je in
razv
ršča
pom
orsk
a, tr
ansp
ortn
a in
letal
ska z
avar
ovan
ja.
• Izp
osta
vi m
edna
rodn
i elem
ent t
rans
psor
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
•
Pozn
a zav
arov
ane n
evar
nost
i pož
arni
h za
varo
vanj
in za
varo
vanj
•
elem
enta
rnih
nes
reč t
er d
rugih
škod
nih
zava
rova
nj.
Dol
oči p
redm
ete z
avar
ovan
ja po
pos
amez
ni vr
sti z
avar
ovan
ja.
•
Pozn
a pos
tope
k ugo
tavlj
anja
obve
znos
ti za
varo
valni
ce po
vseb
ini in
višin
i.•
Pres
oja u
tem
eljen
ost z
ahte
vkov
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
pri z
avar
ovan
ju p
ožar
a, el
emen
tarn
ih
• ne
sreč
ter d
rugih
škod
nih
zava
rova
nj.
Razlo
ži us
trezn
o ob
liko
poza
varo
vanj
.•
Sezn
ani s
e z n
amen
om in
vrst
ami z
avar
ovan
j pre
d od
govo
rnos
tjo
• te
r z o
bseg
om kr
itja i
n lik
vidac
ijo šk
ode.
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
odgo
vorn
ostn
ih za
varo
vanj
.•
Razli
kuje
med
vrst
ami o
dgov
orno
sti.
• Lo
čuje
zava
rova
lno
pogo
dben
o, o
dško
dnin
sko
in kr
itno
razm
erje
med
sebo
j.•
Poja
sni o
bvez
nost
i zav
arov
anca
ob
nast
anku
zava
rova
lneg
a prim
era.
•
Pozn
a vse
bino
kred
itnih
in ka
vcijs
kih za
varo
vanj
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
kred
itnih
in ka
vcijs
kih za
varo
vanj
.•
Razv
ršča
kred
itna i
n ka
vcijs
ka za
varo
vanj
a, p
reuč
i njih
ove p
oseb
nost
i in fi
nanč
no
• vlo
go.
Sezn
ani s
e s p
omen
om in
pre
dmet
om za
varo
vanj
a fin
ančn
ih iz
gub
• te
r zav
arov
ane n
evar
nost
i ost
alih
zava
rova
nj fi
nanč
nih
izgub
.Po
zna o
blike
poz
avar
ovan
ja fin
ančn
ih iz
gub
ter o
snov
e dol
očan
ja
• na
jvečje
verje
tne š
kodn
e pri
zava
rova
nju
obra
tova
lneg
a zas
toja
.
Def
inira
mat
eria
lno
škod
o in
fina
nčno
izgu
bo.
• Ra
zčlen
i kat
egor
ije p
rihod
ka z
vdika
pre
dmta
zava
rova
nja o
brat
oval
nega
zast
oja.
• Pr
edla
ga in
ute
melj
i ust
rezn
o ob
liko
poza
varo
vanj
a.•
Sezn
ani s
e z a
siste
nčni
mi z
avar
ovan
ji.•
Anal
izira
pon
udbo
dom
ačeg
a in
svet
ovne
ga tr
žišča
asis
tenč
nih
zava
rova
nj.
• D
efin
ira p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a sm
iseln
osti
sklen
itve a
siste
nčni
h za
varo
vanj
.•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
• Po
zna p
oseb
nost
i avt
omob
ilskih
zava
rova
nj.
• D
oloč
i in ra
zloži
ustre
zno
oblik
o po
zava
rova
nja.
• Ug
otav
lja p
otre
be st
rank
e.•
Pozn
a spe
cifiko
pro
dajn
ega r
azgo
vora
pri
avto
mob
ilskih
zava
ro-
• va
njih
.Na
vaja
prod
ajne
arg
umen
te za
sklen
itev a
vtom
obils
kih za
varo
vanj
.•
Ugot
avlja
in o
pred
eli p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a obl
igato
rnos
ti in
smise
lnos
ti sk
lenitv
e •
avto
mob
ilskih
zava
rova
nj.
Pozn
a vse
bino
in p
omen
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
in le
talsk
ih za
va-
• ro
vanj
, jih
razli
kuje
in ra
zvrš
ča.
Pozn
a vrs
te, n
ačin
e skl
epan
ja in
med
naro
dne z
načil
nost
i tra
nspo
r-•
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
Dol
oči v
rste
tran
spor
tnih
, pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj in
pro
uči, v
kate
rih
• pr
imer
ih se
upo
rabl
jajo
.Izp
osta
vi m
edna
rodn
i elem
ent t
rans
port
nih,
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
•
Pozn
a obl
ike p
ozav
arov
anja
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
in le
talsk
ih
• za
varo
vanj
.Pr
edla
ga u
stre
zno
oblik
o po
zava
rova
nja z
a pom
orsk
a, tr
ansp
ortn
a in
letal
ska
• za
varo
vanj
a.
Pozn
a spe
cifiko
pro
dajn
ega r
azgo
vora
pri
pom
orsk
ih, t
rans
port
nih
• in
leta
lskih
zava
rova
njih
.Na
vaja
prod
ajne
arg
umen
te za
sklen
itev t
rans
port
nih,
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
-•
rova
nj.
Ugot
avlja
in o
pred
eli p
otre
be st
rank
e s st
ališč
a sm
iseln
osti
sklen
itve t
rans
port
nih,
•
pom
orsk
ih in
leta
lskih
zava
rova
nj.
202
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
203
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
OSEBNA ZAVAROVANJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
se usposobi za izvajanje postopkov za pripravo in obdelavo ponudb in • postopke vodenja portfelja sklenjenih osebnih zavarovanj,usposobi se za samostojno obravnavo zavarovalnih primerov in izvajanje • postopkov v zvezi z delovnimi procesi na področju poprodajnih servisov, spremljanja zakonodajo in svetuje stranki najprimernejšo vrsto osebnih • zavarovanj.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in zavaro-• valneprodukte s področja osebnih zavarovanj,• zagotavlja pravilno, strokovno in pravočasno izvajanje navodil in delovnih • postopkov s področja osebnih zavarovanj,kontrolira pravilnost dela z zavarovanci, upravičenci in strankami s podro-• čja osebnih zavarovanj,sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank za osebna zavarova-• nja,nudi strokovno pomoč stranki pri prijavi škode in nadaljnjih postopkih v • zvezi z zavarovalnim primerom s področja osebnih zavarovanj, ovrednoti višino • škodne rezervacije,izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna osebna • zavarovanja,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov, pravilnikov • innavodil za osebna zavarovanja,• spremlja ustreznost uporabe metod in postopkov ocenjevanja poslovnih • rizikov osebnih zavarovanj,spremlja spremembe zavarovalnih pogojev ter tehničnih podlag za določa-• nje premij in drugih aktov s področja osebnih zavarovanj,
204
zagotavlja usklajenost in pravilnost obdelav ter usposobitev izvajalcev ter • uporabnikov osebnih zavarovanj,ugotavlja in presoja utemeljenost predloga prijave zavarovalnega primera • na podlagi zdravstvene dokumentacije,pripravlja gradiva za oceno zdravnika cenzorja in drugih izvedencev ter • državnih organov pri reševanju zavarovalnih primerov s področja osebnih zavarovanj,izvaja in sodeluje pri odkrivanju in preprečevanju zavarovalniških goljufij s • področja osebnih zavarovanj,
zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
205
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Pozn
a osn
ovna
nač
ela, v
rste
in el
emen
te o
sebn
ih za
varo
vanj
.•
Upoš
teva
osn
ovna
nač
ela o
sebn
ih za
varo
vanj
in n
jihov
pom
en za
gosp
o-•
dars
ko ko
rist i
n ko
rist p
osam
ezni
ka.
Ovr
edno
ti fin
ančn
o va
rnos
t in
socia
lno
varn
ost p
osam
ezni
ka.
• Izb
ere v
rsto
ose
bnih
zava
rova
nj.
•
Ugot
avlja
pot
rebe
po
oseb
nih
zava
rova
njih
in jih
pov
eže z
vrst
o os
ebne
ga
• za
varo
vanj
a.Na
črtu
je in
ana
lizira
pot
rebe
po
oseb
nih
zava
rova
njih
.•
Spoz
na p
ojem
nez
godn
o za
varo
vanj
e.•
Našt
eje in
opi
še te
melj
ne n
evar
nost
i in o
blike
nez
godn
ih za
varo
vanj
.•
Prip
ravi
doku
men
tacij
o za
sklep
anje
vseh
vrst
nezg
odni
h za
varo
vanj
.•
Spoz
na p
osto
pek p
rijav
e in
likvid
acije
zava
rova
lneg
a prim
era.
• Ra
zloži,
prip
ravi
in izv
ede p
osto
pek p
rijav
e in l
ikvid
acije
zava
rova
lnega
prim
era.
•
Opr
edeli
pos
ebno
sti (
rizičn
e sku
pine
, deln
o in
pop
olno
kritj
e…) n
ezgo
dneg
a •
zava
rova
nja.
Upoš
teva
vse e
lemen
te za
sklen
itev n
ezgo
dneg
a zav
arov
anja
.•
Pove
zuje
potre
be st
rank
z us
trezn
o ob
liko
nezg
odne
ga za
varo
vanj
a•
Spoz
na o
blike
življ
enjsk
ih za
varo
vanj
. •
Pred
stav
i živl
jenjsk
a zav
arov
anja
.•
Razlo
ži po
veza
vo m
ed za
varo
valn
o in
varč
eval
no fu
nkcij
o pr
i živl
jenjsk
ih
• za
varo
vanj
ih.
Razv
ršča
obl
ike ži
vljen
jskih
zava
rova
nj te
r pre
soja
osno
vne z
avar
ovan
e •
neva
rnos
ti pr
i raz
lični
h živ
ljenj
skih
zava
rova
njih
;D
efin
ira d
odat
na kr
itja p
ri živ
ljenj
skih
zava
rova
njih
. •
Dela
v skla
du s
poz
nava
njem
osn
ov p
ozav
arov
anja
pri ž
ivljen
jskih
zava
rova
njih;
• Pr
esoj
a ses
tavn
e dele
pre
mije
pri
življe
njsk
ih za
varo
vanj
ih.
•
Spoz
na in
opi
še zn
ačiln
osti
siste
ma j
avne
ga p
okoj
nins
kega
zava
rova
nja –
PAY
G.•
Opi
še zn
ačiln
osti
siste
ma p
rivat
nega
pok
ojni
nske
ga za
varo
vanj
a.•
Razli
kuje
med
Bism
arck
ovim
in B
ever
idge
vim s
istem
om.
• Ra
zliku
je m
ed d
efin
ed b
enef
it in
def
ined
cont
ribut
ion
poko
jnin
skim
i nač
rti.
•
Prou
či ra
zličn
e sist
eme p
okoj
nins
kih za
varo
vanj
.•
Spoz
na in
opi
še zn
ačiln
osti
obve
znih
in p
rost
ovol
jnih
dod
atni
h po
kojn
insk
ih
• za
varo
vanj
.Ra
zvrs
ti sk
upin
e zav
arov
ance
v za v
ključ
itev v
obv
ezno
dod
atno
pok
ojni
n-•
sko
zava
rova
nje.
Razlo
ži na
men
uve
dbe p
rost
ovol
jnih
dod
atni
h, p
okoj
nins
kih za
varo
vanj
•
v slo
veni
ji.
4. OPERATIVNI CILJI
206
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na in
razu
me n
alož
beno
tveg
anje.
• O
pred
eli n
alož
beno
tveg
anje
in za
jam
čeni
don
os.
• Ra
zloži
prev
zem
anje
nalo
žben
ega t
vega
nja i
n ob
vezn
ost i
zvaj
alca
za
• za
gota
vljan
ja za
jam
čene
ga d
onos
a.
Opi
še in
stitu
cije z
unan
jega n
adzo
ra.
• Up
ošte
va p
risto
jnos
ti na
dzor
nih
inst
itucij
po
vrst
ah iz
vaja
lcev.
•
Upoš
teva
vrst
e in
znač
ilnos
ti d
avčn
ih o
lajša
v. •
Opi
še d
avčn
i rež
im d
odat
nih
poko
jnin
skih
zava
rova
nj.
• Izr
ačun
a dav
čne o
lajša
ve p
ri ra
zličn
ih vr
stah
dod
atni
h po
kojn
insk
ih
• za
varo
vanj
.
Pozn
a širi
no si
stem
a zdr
avst
vene
ga va
rsta
in o
blike
sist
emov
.•
Se za
ve ra
zlike
med
javn
im in
priv
atni
m n
a pod
ročju
viro
v sre
dste
v, up
ravlj
anja
s •
sred
stvi
ter i
zvaj
anja
zdra
vstv
enih
stor
itev.
Razlo
ži tip
olog
ijo zd
ravs
tven
ih za
varo
vanj
.•
Povz
ame z
načil
nost
i (ja
vneg
a) o
bvez
nega
zdra
vstv
eneg
a zav
arov
anja
.•
Se za
ve n
ačela
uni
verz
alne
zava
rova
nost
i.•
Loči
med
zdra
vstv
enim
i in so
cialn
imi p
ravic
ami iz
(jav
nega
) obv
ezne
ga zd
ra-
• vs
tven
ega z
avar
ovan
ja.
Poja
sni v
logo
drž
ave p
ri re
gula
ciji z
drav
stve
nih
zava
rova
nj.
• Sp
ozna
in n
ašte
je de
javn
ike ra
sti s
trošk
ov v
zdra
vstv
enih
zava
rova
njih
.•
Opi
še n
ačeli
enot
ne te
r dife
renc
irane
zava
rova
lne p
rem
ije.
• Se
zave
solid
arno
sti k
ot o
snov
e eno
tne p
rem
ije in
pos
amičn
o oc
eno
tveg
anja
•
kot t
emelj
za d
ifere
ncira
no p
rem
ijo.
Našt
eje p
oseb
na tv
egan
ja izv
ajan
ja zd
ravs
tven
ih za
varo
vanj
ter n
ajbo
lj pog
oste
•
izklju
čitve
ali o
meji
tve k
ritja
.Ra
zum
e fin
ančn
a tve
ganj
a, ki
so p
ovez
ana s
spre
men
ljivos
tjo zd
ravs
tven
ega
• ok
olja
.Po
zna s
love
nski
siste
m ka
rtice
zdra
vstv
eneg
a zav
arov
anja
ter a
ltern
ative
, sist
em
• od
obrit
veni
h ce
ntro
v.Na
šteje
info
rmac
ijsko
pod
prte
met
ode u
velja
vljan
ja pr
avic
iz sk
lenjen
ega z
dra-
• vs
tven
ega z
avar
ovan
ja.
Pres
oja r
azlik
e med
sist
emom
obv
ezne
ga zd
ravs
tven
ega z
avar
ovan
ja,
• sis
tem
om n
acio
naln
ega z
drav
stve
nega
vars
tva,
tržn
im si
stem
om zd
ra-
vstv
eneg
a zav
arov
anja
ter m
ešan
im si
stem
om.
Upoš
teva
in o
ceni
razli
ko m
ed ja
vnim
in p
rivat
nim
na p
odro
čju vi
ra s
red-
• st
ev, u
prav
ljanj
a s sr
edst
vi te
r izv
ajan
ja zd
ravs
tven
ih za
varo
vanj
.Ra
zvrš
ča ja
vno,
priv
atno
ter o
bvez
no in
pro
stov
oljn
o zd
ravs
tven
o •
zava
rova
nje.
Upoš
teva
pra
vico
do zd
ravs
tven
ih st
orite
v in
prav
ico d
o na
dom
estil
a •
plač
e.O
ceni
znač
ilnos
ti trg
a zdr
avst
veni
h za
varo
vanj
ter p
otre
bo p
o po
sega
nju
• dr
žave
v nj
egov
o ur
edite
v.
Poja
sni v
logo
info
rmat
ike p
ri om
ejeva
nju
zlora
b zd
ravs
tven
ih za
varo
vanj
.•
Anal
izira
obs
eg zl
orab
v zd
ravs
tven
ih za
varo
vanj
ih.
• An
alizi
ra ko
risti
info
rmac
ijske
pod
pore
pri
odkr
ivanj
u ne
prav
ilnos
ti pr
i •
prija
vi za
varo
valn
ih p
rimer
ov.
207
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 60 (36 ur predavanj, 24 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
208
1. IME PREDMETA:
ZAVAROVALNA EKONOMIKA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za analiziranje, načrtovanje, organiziranje in kontroliranje poslovnega procesa organizacijske enote in terenske mreže.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spremlja poslovanje organizacijske enote oz. terenske mreže in predlaga • spremembe,pripravlja osnove za odločanje o izravnavi rizika in predlaga rešitve,• spremlja odvijanje poslovnega procesa in pripravlja predloge za njegovo • izboljšanje,pripravlja/zagotavlja podatke za trženjske in poslovne analize,• z analizami seznanja odgovorne sodelavce in predlaga ukrepe,• spremlja uspešnost načrtovanih akcij in na podlagi analize rezultatov pre-• dlaga izboljšave,odgovarja za strokovno uporabo zavarovalnih podlag, cenikov pravilnikov • in navodil,izvaja vsebinsko, numerično in logično kontrolo polic za zahtevna zavarovanja,• zagotavlja usklajenost obdelav in usposobitev izvajalcev ter uporabnikov • obdelav,sodeluje pri ogledih in rekonstrukcijah posameznih zavarovalnih primerov,• opravlja vsebinsko kontrolo predlogov za likvidacijo škod,• predlaga in sklepa poravnave ali dogovore o obročnem plačilu regresnih terjatev,• sodeluje z ostalimi organizacijskimi enotami v povezavi s svojim delom enote,• zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
209
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JI:Št
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI:Št
uden
t:
Zna u
mes
titi z
avar
oval
no ek
onom
iko v
kont
ekst
ekon
omsk
ih ve
d te
r obv
lada
•
funk
cije i
n de
litev
zava
rova
nj.
Obv
lada
org
aniza
cijsk
o st
rukt
uro
zava
rova
lnice
tin
toko
ve te
r poz
na u
dele-
• že
nce v
zava
rova
lni d
ejavn
osti.
Sezn
ani s
e s ka
lkula
cijo
zava
rova
lne p
rem
ije in
tehn
ičneg
a rez
ulta
ta te
r raz
u-•
me p
omen
stat
istike
.
Spoz
na za
varo
valn
e dok
umen
te in
se se
znan
i z n
jihov
im za
kons
kim o
kviro
m.
• Sp
ozna
vrs
te za
varo
vanj
in lo
či nj
ihov
e pos
ebno
sti v
pro
cesu
sklep
anja
in
• lik
vidac
ije šk
odni
h pr
imer
ov.
Pozn
a pom
en p
oraz
delit
ve ri
zika.
• O
pred
eli n
ačela
varn
osti,
likvid
nost
i in d
onos
nost
i.•
Opr
edeli
oba
steb
ra za
varo
valn
iškeg
a oko
lja v
Repu
bliki
Slo
veni
ji ter
zako
n o
• za
varo
valn
ištvu
.
Prou
čuje
in u
pora
blja
zava
rova
lno
ekon
omiko
in ra
zvrš
ča za
varo
vanj
a.•
Org
anizi
ra p
oslo
vanj
e.•
Upor
ablja
osn
ovne
mat
emat
ične p
rijem
e za s
prem
ljanj
e rez
ulta
tov p
osa-
• m
ezni
h za
varo
valn
ih p
rodu
ktov
. O
pred
eliti
zava
rova
lne d
okum
ente
.•
Upor
ablja
in to
lmač
i dol
očila
zava
rova
lnih
dok
umen
tov t
er p
ri te
m
• up
ošte
va p
ravn
i okv
ir.Vo
di p
osto
pke s
klep
anja
zava
rova
nj in
likvid
acije
škod
nih
prim
erov
.•
Na p
rakt
ičnih
prim
erih
upo
rabl
ja vs
e zna
ne o
blike
soza
varo
vanj
a in
• po
zava
rova
nja.
Upoš
teva
nač
ela va
rnos
ti, lik
vidno
sti in
don
osno
sti.
• D
eluje
v skla
du z
dolo
čili z
akon
ov, k
i ure
jajo
delo
vanj
e zav
arov
alni
c te
r •
pri t
em u
pošt
eva n
avod
ila o
rgan
ov za
zava
rova
lni n
adzo
r.Sv
oje i
nter
ese u
resn
ičuje
prek
o in
tere
sneg
a zdr
užen
ja.
•
4. OPERATIVNI CILJI
210
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 84 (48 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 96 (48 ur študij literature, 36 ur študija primera, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
211
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
OSNOVE AKTUARSKE MATEMATIKE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se seznani z možnostjo uporabe temeljev aktuarske matematike v praksi.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
analizira, načrtuje, organizira in kontrolira poslovni proces, • zbira, spremlja ocenjuje in posreduje potrebne podatke o sklenjenih zava-• rovanjih in škodah za potrebe poročanja ostalim službam v zavarovalnici in zunanjim inštitucijam, spremlja in izvaja spremembe zavarovalnih pogojev ter tarifnih predpisov in • drugih aktov,pozna osnove analize, oblikovanja in spremljave vseh vrst zavarovalno teh-• ničnih rezervacijpozna osnove za določitev rizika • pozna osnove načinov obračunavanja premij.•
212
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
snov
ne p
risto
pe o
bliko
vanj
a pre
mije
pre
mož
enjsk
ih za
varo
vanj
, •
opre
deli p
ojem
tehn
ične p
rem
ije.
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i sta
tistič
nim
i met
odam
i za o
bliko
vanj
e teh
ničn
e •
prem
ije.
Razu
me p
omen
varn
ostn
ega d
odat
ka.
• Po
jasn
i vlo
go st
rošk
ovne
pre
mije
.•
Anal
izira
škod
na d
ogaj
anja
v pre
teklo
sti.
• O
vred
noti
zbra
ne p
odat
ke in
jih u
pora
bi p
ri izr
ačun
u t
ehni
čne p
rem
ije
• in
varn
ostn
ega d
odat
ka.
Prou
či st
rošk
e zav
arov
alni
ce, k
i jih
mor
a pok
riti p
rem
ija.
• Up
ošte
va st
rošk
e pri
oblik
ovan
ju p
rem
ije.
•
Razu
me p
omen
in vl
ogo
zava
rova
lno
tehn
ičnih
reze
rvac
ij pre
mož
enjsk
ih
• za
varo
vanj
in se
sezn
ani z
osn
ovni
mi m
etod
ami z
a obl
ikova
nje.
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i zak
onsk
imi p
odla
gam
i za o
bliko
vanj
e zav
arov
alno
•
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.O
pred
eli p
ojem
pre
nosn
e pre
mije
.•
Sezn
ani s
e z ra
zličn
imi m
etod
ami iz
raču
na p
reno
sne p
rem
ije.
• Po
jasn
i pom
en šk
odne
reze
rvac
ije,.
• Lo
či re
zerv
acije
za n
asta
le pr
ijavlj
ene š
kode
in IB
NR.
• Se
znan
i se z
razli
čnim
i met
odam
i za o
bliko
vanj
e ško
dnih
reze
rvac
ij.•
Razu
me p
omen
izra
vnal
nih
reze
rvac
ij.•
Zna n
ašte
ti os
tale
zava
rova
lno
tehn
ične r
ezer
vacij
e.•
Opr
edeli
nab
or p
odat
kov,
ki jih
akt
uar p
otre
buje
za o
bliko
vanj
e zav
arov
al-
• no
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.Izd
ela iz
raču
n pr
enos
ne p
rem
ije p
o m
etod
ah p
ro ra
ta te
mpo
ris in
met
o-•
dah
ulom
kov.
Spre
mlja
razv
oj iz
plač
evan
ja šk
od p
o let
ih in
izde
la ob
raču
n šk
odni
h re
zer-
• va
cij s
pom
očjo
osn
ovni
h tri
kotn
iških
met
od.
Anal
izira
ust
rezn
ost o
bliko
vani
h šk
odni
h re
zerv
acij v
pre
tekli
h let
ih.
• Up
ošte
va sp
rem
embe
v po
slovn
ih p
roce
sih za
varo
valn
ice, k
i lahk
o vp
livaj
o •
na gi
banj
e zav
arov
alno
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.
Obv
lada
izde
lavo
osn
ovni
h ak
tuar
skih
kaza
lniko
v.•
Sezn
ani s
e s p
ojm
om m
erod
ajni
škod
ni re
zulta
t.•
Sezn
ani s
e s p
ojm
om ko
mbi
nira
ni šk
odni
količ
nik.
• Zn
a izr
ačun
ati k
oličn
ike.
•
Upor
ablja
stro
kovn
e poj
me v
slov
ensk
em in
tujem
jezik
u.•
Smise
lno
pove
zuje
poda
tke.
• Izr
ačun
ava k
azal
nike
.•
Prim
erja
kaza
lnike
in p
ojas
ni re
zulta
te.
•
Pozn
a osn
ove a
ktua
rske
mat
emat
ike ži
vljen
jskih
in p
okoj
nins
kih za
varo
vanj
.•
Razu
me p
omen
in vl
ogo
tabl
ic sm
rtno
sti o
z. nj
im so
rodn
ih ta
blic.
• Ra
zum
e pom
en in
vlog
o ob
rest
ne m
ere.
• Zn
a raz
ložit
i pom
en ra
zličn
ih ko
mpo
nent
stro
škov
v pr
emiji
(alfa
, bet
a,
• ga
ma)
.Ra
zum
e poj
em m
atem
atičn
e rez
erva
cije.
• Zn
a poj
asni
ti pr
ospe
ktive
n in
retro
spek
tiven
pris
top
k obl
ikova
nju
mat
ema-
• tič
nih
reze
rvac
ij.
Izber
e ust
rezn
o ta
blico
smrt
nost
i gled
e na t
ip za
varo
valn
e pog
odbe
oz.
• vr
sto
kritj
a.Za
veda
se p
omem
bnos
ti ob
rest
ne m
ere g
lede n
a tip
pog
odbe
oz.
vrst
o •
kritj
a.O
pred
eli st
rošk
e, ki
jih im
a zav
arov
alni
ca p
ri živ
ljenj
skih
zava
rova
njih
.•
Razp
ored
i pok
rivan
je pr
ičako
vani
h st
rošk
ov z
razli
čnim
i kom
pone
ntam
i •
vrač
unan
ih st
rošk
ov.
Poišč
e ust
reze
n pr
istop
za o
bliko
vanj
e mat
emat
ičnih
reze
rvac
ij gled
e na
• za
kons
ke o
kvire
in ti
p pr
oduk
ta;
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i pris
topi
pri
obvla
dova
nju
tveg
anj v
zava
rova
lnici
.•
Spoz
na za
kons
ke o
kvire
za o
bvla
dova
nje t
vega
nj.
• Ra
zum
e poj
me k
ritni
skla
di, k
ritno
pre
mož
enje.
• Zn
a poj
asni
ti os
novn
a vod
ila p
ri na
ložb
ah kr
itneg
a pre
mož
enja
in kr
itnih
•
skla
dov,
Razu
me p
ojem
kapi
talsk
e ust
rezn
osti.
•
Upor
ablja
stro
kovn
e poj
me i
z zak
onod
aje.
• Im
plem
entir
a zak
onsk
e zah
teve
o n
alag
anju
sred
stev
kritn
ega p
rem
ožen
ja
• in
kritn
ih sk
lado
v.Izr
ačun
ava u
stre
znos
t viši
ne kr
itneg
a pre
mož
enja
in kr
itnih
skla
dov.
• Pr
ever
ja us
trezn
ost n
alož
b v s
kladu
z za
kono
dajo
.•
Izrač
unav
a kap
italsk
o us
trezn
ost z
avar
oval
nice
.•
4. OPERATIVNI CILJI
213
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Spoz
na o
snov
ne p
risto
pe o
bliko
vanj
a pre
mije
pre
mož
enjsk
ih za
varo
vanj
, •
opre
deli p
ojem
tehn
ične p
rem
ije.
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i sta
tistič
nim
i met
odam
i za o
bliko
vanj
e teh
ničn
e •
prem
ije.
Razu
me p
omen
varn
ostn
ega d
odat
ka.
• Po
jasn
i vlo
go st
rošk
ovne
pre
mije
.•
Anal
izira
škod
na d
ogaj
anja
v pre
teklo
sti.
• O
vred
noti
zbra
ne p
odat
ke in
jih u
pora
bi p
ri izr
ačun
u t
ehni
čne p
rem
ije
• in
varn
ostn
ega d
odat
ka.
Prou
či st
rošk
e zav
arov
alni
ce, k
i jih
mor
a pok
riti p
rem
ija.
• Up
ošte
va st
rošk
e pri
oblik
ovan
ju p
rem
ije.
•
Razu
me p
omen
in vl
ogo
zava
rova
lno
tehn
ičnih
reze
rvac
ij pre
mož
enjsk
ih
• za
varo
vanj
in se
sezn
ani z
osn
ovni
mi m
etod
ami z
a obl
ikova
nje.
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i zak
onsk
imi p
odla
gam
i za o
bliko
vanj
e zav
arov
alno
•
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.O
pred
eli p
ojem
pre
nosn
e pre
mije
.•
Sezn
ani s
e z ra
zličn
imi m
etod
ami iz
raču
na p
reno
sne p
rem
ije.
• Po
jasn
i pom
en šk
odne
reze
rvac
ije,.
• Lo
či re
zerv
acije
za n
asta
le pr
ijavlj
ene š
kode
in IB
NR.
• Se
znan
i se z
razli
čnim
i met
odam
i za o
bliko
vanj
e ško
dnih
reze
rvac
ij.•
Razu
me p
omen
izra
vnal
nih
reze
rvac
ij.•
Zna n
ašte
ti os
tale
zava
rova
lno
tehn
ične r
ezer
vacij
e.•
Opr
edeli
nab
or p
odat
kov,
ki jih
akt
uar p
otre
buje
za o
bliko
vanj
e zav
arov
al-
• no
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.Izd
ela iz
raču
n pr
enos
ne p
rem
ije p
o m
etod
ah p
ro ra
ta te
mpo
ris in
met
o-•
dah
ulom
kov.
Spre
mlja
razv
oj iz
plač
evan
ja šk
od p
o let
ih in
izde
la ob
raču
n šk
odni
h re
zer-
• va
cij s
pom
očjo
osn
ovni
h tri
kotn
iških
met
od.
Anal
izira
ust
rezn
ost o
bliko
vani
h šk
odni
h re
zerv
acij v
pre
tekli
h let
ih.
• Up
ošte
va sp
rem
embe
v po
slovn
ih p
roce
sih za
varo
valn
ice, k
i lahk
o vp
livaj
o •
na gi
banj
e zav
arov
alno
tehn
ičnih
reze
rvac
ij.
Obv
lada
izde
lavo
osn
ovni
h ak
tuar
skih
kaza
lniko
v.•
Sezn
ani s
e s p
ojm
om m
erod
ajni
škod
ni re
zulta
t.•
Sezn
ani s
e s p
ojm
om ko
mbi
nira
ni šk
odni
količ
nik.
• Zn
a izr
ačun
ati k
oličn
ike.
•
Upor
ablja
stro
kovn
e poj
me v
slov
ensk
em in
tujem
jezik
u.•
Smise
lno
pove
zuje
poda
tke.
• Izr
ačun
ava k
azal
nike
.•
Prim
erja
kaza
lnike
in p
ojas
ni re
zulta
te.
•
Pozn
a osn
ove a
ktua
rske
mat
emat
ike ži
vljen
jskih
in p
okoj
nins
kih za
varo
vanj
.•
Razu
me p
omen
in vl
ogo
tabl
ic sm
rtno
sti o
z. nj
im so
rodn
ih ta
blic.
• Ra
zum
e pom
en in
vlog
o ob
rest
ne m
ere.
• Zn
a raz
ložit
i pom
en ra
zličn
ih ko
mpo
nent
stro
škov
v pr
emiji
(alfa
, bet
a,
• ga
ma)
.Ra
zum
e poj
em m
atem
atičn
e rez
erva
cije.
• Zn
a poj
asni
ti pr
ospe
ktive
n in
retro
spek
tiven
pris
top
k obl
ikova
nju
mat
ema-
• tič
nih
reze
rvac
ij.
Izber
e ust
rezn
o ta
blico
smrt
nost
i gled
e na t
ip za
varo
valn
e pog
odbe
oz.
• vr
sto
kritj
a.Za
veda
se p
omem
bnos
ti ob
rest
ne m
ere g
lede n
a tip
pog
odbe
oz.
vrst
o •
kritj
a.O
pred
eli st
rošk
e, ki
jih im
a zav
arov
alni
ca p
ri živ
ljenj
skih
zava
rova
njih
.•
Razp
ored
i pok
rivan
je pr
ičako
vani
h st
rošk
ov z
razli
čnim
i kom
pone
ntam
i •
vrač
unan
ih st
rošk
ov.
Poišč
e ust
reze
n pr
istop
za o
bliko
vanj
e mat
emat
ičnih
reze
rvac
ij gled
e na
• za
kons
ke o
kvire
in ti
p pr
oduk
ta;
Sezn
ani s
e z o
snov
nim
i pris
topi
pri
obvla
dova
nju
tveg
anj v
zava
rova
lnici
.•
Spoz
na za
kons
ke o
kvire
za o
bvla
dova
nje t
vega
nj.
• Ra
zum
e poj
me k
ritni
skla
di, k
ritno
pre
mož
enje.
• Zn
a poj
asni
ti os
novn
a vod
ila p
ri na
ložb
ah kr
itneg
a pre
mož
enja
in kr
itnih
•
skla
dov,
Razu
me p
ojem
kapi
talsk
e ust
rezn
osti.
•
Upor
ablja
stro
kovn
e poj
me i
z zak
onod
aje.
• Im
plem
entir
a zak
onsk
e zah
teve
o n
alag
anju
sred
stev
kritn
ega p
rem
ožen
ja
• in
kritn
ih sk
lado
v.Izr
ačun
ava u
stre
znos
t viši
ne kr
itneg
a pre
mož
enja
in kr
itnih
skla
dov.
• Pr
ever
ja us
trezn
ost n
alož
b v s
kladu
z za
kono
dajo
.•
Izrač
unav
a kap
italsk
o us
trezn
ost z
avar
oval
nice
.•
214
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov na računalniku, 12 ur priprava seminar-ske/projektne naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
215
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
TUJ JEZIK ZA ZAVAROVALNO STROKO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
se usposobi za razumevanje in komuniciranje v tuji zavarovalniški strokovni • terminologiji,enakomerno razvija govor, pisanje ter slušno in bralno razumevanje pri • sporazumevanju v tujem,zavarovalnem jeziku; •
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
se sporazumeva v tujem jeziku o zavarovalnih temah, • se sporazumeva v različnih poslovnih okoliščinah,• pripravlja predstavitve in poslovno korespondenco za potrebe poslovanja • zavarovalnic.
216
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:
Utrd
i osn
ove t
ujeg
a stro
kovn
ega j
ezika
ter s
pozn
a ust
rezn
o za
varo
valn
o •
stro
kovn
o be
sedj
e.Sp
ozna
stro
kovn
i tuj
i jezik
za p
ripra
vo le
tnih
por
očilih
zava
rova
lnih
•
druž
b.Sp
ozna
stro
kovn
i jezik
zava
rova
lnih
pog
odb
v tuj
em je
ziku.
• Ut
rdi p
ravil
a pos
lovn
e kor
espo
nden
ce v
tujem
jezik
u te
r spo
zna o
snov
e •
tujeg
a stro
kovn
ega j
ezika
, ki s
e upo
rabl
ja v p
oslo
vni k
ores
pond
enci
v za
varo
valn
ištvu
.Ut
rdi p
ravil
a za p
isanj
e pro
šenj
za d
elovn
o m
esto
v tu
jem je
ziku
in sp
o-•
zna b
esed
je, ki
se u
pora
blja
v pro
šnja
h za
delo
vno
mes
to v
zava
rova
lnih
dr
užba
h.Sp
ozna
osn
ove t
ujeg
a stro
kovn
ega j
ezika
, ki s
e ga u
pora
blja
pri o
brav
na-
• va
nju
odšk
odni
nskih
zaht
evko
v.Sp
ozna
vseb
ine p
oslo
vneg
a pro
toko
la in
pos
ebno
sti d
ežele
pos
lovn
ega
• pa
rtne
rja.
Se se
znan
i s p
oim
enov
anjem
zava
rova
lnih
inšt
itucij
v tu
jini.
• Se
sezn
ani s
stro
kovn
o lit
erat
uro
in je
zikov
nim
i pom
agal
i v ti
skan
i obl
iki
• in
v m
edm
režju
Razu
me i
n pr
aviln
o up
orab
lja o
snov
no st
roko
vno
bese
dje.
• Pr
ipra
vi pr
edst
avitv
e zav
arov
alni
ških
tem
v tu
jem je
ziku
v pisn
i obl
iki te
r jih
•
ustn
o pr
edst
avi.
Razu
me l
etna
por
očila
zava
rova
lnih
dru
žb n
apisa
na v
tujem
jezik
u in
pra
vilno
•
upor
ablja
osn
ovno
stro
kovn
o be
sedj
e, ki
se p
ojav
lja v
njih
.Be
re in
razu
me z
avar
oval
ne p
ogod
be v
tujem
jezik
u in
pra
vilno
upo
rabl
ja
• os
novn
o st
roko
vno
bese
dje,
ki se
poj
avlja
v nj
ih.
Prip
ravi
poslo
vno
kore
spon
denc
o za
razli
čne s
ituac
ije v
poslo
vanj
u za
varo
val-
• ni
c.Ko
mun
icira
s st
rank
ami in
pos
lovn
imi p
artn
erji v
tujem
jezik
u.•
Prip
ravi
proš
njo
v tuj
em je
ziku
za d
elovn
o m
esto
v za
varo
valn
i dru
žbi.
• Ra
zum
e vse
bino
odš
kodn
insk
ega z
ahte
vka i
n pr
ipra
vi ob
raču
n šk
ode v
tujem
•
jeziku
.V
tujem
jezik
u se
pog
aja o
višin
i odš
kodn
ine.
• Pr
ipra
vi pr
edst
avitv
e zav
arov
alni
ških
stor
itev i
n po
nudb
e le-
teh
v tuj
em je
ziku.
• Se
spor
azum
eva s
tujim
i zav
arov
alni
mi in
štitu
cijam
i (tu
di v
med
mre
žju).
• Po
išče i
n be
re st
roko
vno
liter
atur
o (ti
skan
o in
v m
edm
režju
) v tu
jem je
ziku.
•
4. OPERATIVNI CILJI
217
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 12 ur seminarskih vaj, 24 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur priprava predstavitev zavarovalnice, zavarovalnih storitev, poslovnega pogovora).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni in ustni izpit.
218
1. IME PREDMETA:
PROJEKTNO VODENJE
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za sodelovanje v projektnem timu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pripravlja/zagotavlja podatke za analize, ki jih bo potreboval v projektu ter • pripravlja poročila o izvajanju projekta,pozna organizacijo in poslovne procese v zavarovalništvu, • sodelavce vodi (načrtuje, usklajuje, delegira, kontrolira), motivira za dose-• ganje ciljev in jim omogoča osebnostno rast in strokovni razvoj,spremlja učinkovitost in uspešnost projektnega tima,• sodeluje pri planiranju, razvoju in oblikovanju delovnih procesov, sistemov • in rešitev,organizira in usklajuje izvajanje projektov,• koordinira delo in usklajuje podatke med člani tima različnih organizacij-• skih enotzagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
219
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI:Št
uden
t
Se se
znan
i s p
ojm
i: pro
jekt,
proj
ektn
a org
aniza
cijsk
a stru
ktur
a, p
rojek
tna
• do
kum
enta
cija,
term
insk
i pla
n, p
rojek
tni t
im, p
rojek
tni s
istem
.Po
zna d
efin
icije
proj
ekto
v in
njih
ove z
načil
nost
i, loč
i raz
lične
vrst
e pro
jekto
v.•
Upor
ablja
stro
kovn
o te
rmin
olog
ijo.
•
Opr
edeli
razli
čne v
rste
pro
jekto
v: st
rate
ški p
rojek
ti, ra
zvoj
no ra
zisko
valn
i •
proj
ekti,
pro
jekti
režij
e, op
timiza
cijsk
i pro
jekti,
inve
stici
jski p
rojek
t.Ra
zvrš
ča p
rojek
te gl
ede n
a pro
blem
atiko
, ki jo
obr
avna
vajo
.•
Upor
ablja
teor
etičn
a spo
znan
ja pr
i prip
ravi
pred
logo
v pro
jekto
v zno
traj
• po
sam
ezni
h vr
st v k
onkr
etni
situ
aciji
v org
aniza
ciji (
zava
rova
lnici
).
Razu
me p
ovez
avo
med
pro
jekti
in st
rate
gijo
razv
oja p
odjet
ij.•
Anal
izira
z u
stre
znim
i kaz
alci
proj
ekte
rast
i pod
jetja
in ra
zvoj
ne p
rojek
te, k
i •
ustv
arja
jo p
ogoj
e za s
trate
ško
načr
tova
no ra
st.
Spoz
na p
osto
pke u
vaja
nja p
rojek
tneg
a vod
enja
v pod
jetju
.•
Dop
olnj
uje
poslo
vne p
roce
se v
podj
etju
z uv
ajan
jem p
rojek
tneg
a vod
enja
.•
Anal
izira
mož
nost
i in p
redl
aga p
osto
pek u
vaja
nja p
rojek
tneg
a vod
enja
.•
Se se
znan
i z o
snov
no p
rojek
tno
doku
men
tacij
o in
nač
rtov
anjem
pro
jekta
•
ter p
ripra
vo p
rojek
tne d
okum
enta
cije o
d id
eje d
o pr
edst
avitv
e.Pr
ipra
vlja o
snov
no p
rojek
tno
doku
men
tacij
o.•
Dol
oči n
amen
in ci
lje p
rojek
ta.
• Izd
ela st
rate
gijo
in ta
ktiko
izve
dbe p
rojek
ta.
• O
ceni
traj
anje
aktiv
nost
i, dol
oča v
mes
ne ci
lje in
pot
rebn
e akt
ivnos
ti za
•
dose
go ko
nčne
ga ci
lja.
Pred
stav
i pro
jekt p
oslo
vods
tvu.
•
Se se
znan
i z iz
vedb
o pr
ojek
tov,
prip
ravo
zaklj
učne
ga p
oroč
ila in
pro
jektn
o •
prak
so.
Izdela
nač
rt izv
edbe
pro
jekta
ter s
prem
lja in
nad
zira i
zvaj
anje
proj
ekta
v •
skla
du z
načr
tom
.Ko
ordi
nira
delo
vanj
e čla
nov t
ima i
n m
oreb
itnih
, zun
anjih
izva
jalce
v.•
Prip
ravlj
a vho
dne i
n sp
rotn
e ana
lize t
er iz
dela
zaklj
učno
por
očilo
.•
Spoz
na vr
edno
tenj
e stro
škov
in sp
rem
ljanj
e učin
kov p
rojek
ta.
• Sp
rem
lja in
zago
tavlj
a kak
ovos
t izv
edbe
pro
jekta
, izr
ačun
ava s
trošk
e in
• oc
enju
je uč
inke
pro
jekta
.
Pozn
a mož
ne p
asti
in p
robl
eme p
ri izv
ajan
ju p
rojek
ta.
• Pr
emag
uje m
oreb
itne t
ežav
e pri
izvaj
anju
pro
jekta
•
4. OPERATIVNI CILJI
220
INFO
RM
AT
IVN
I CIL
JIŠt
uden
t:FO
RM
AT
IVN
I CIL
JI:Št
uden
t
Spoz
na iz
hodi
šča i
zbire
sode
lavc
ev čl
anov
pro
jektn
ega t
ima o
z. pr
ojek
tne
• or
gani
zacij
e in
vode
nja č
lano
v pro
jektn
ega t
ima.
Pozn
a osn
ove o
rgan
izacij
e dela
.•
Obl
ikuje
proj
ektn
i tim
in iz
bere
sode
lavc
e čla
ne p
rojek
tneg
a tim
a.•
Obv
lada
stile
vode
nja;
• vo
di, k
oord
inira
in sp
rem
lja p
rojek
tni t
im.
• Vz
podb
uja t
imsk
o izv
ajan
je pr
ojek
tnih
akt
ivnos
ti.•
Mot
ivira
sode
lavc
e z u
stre
znim
vode
njem
, kom
unici
ranj
em, d
elegir
anjem
in
• st
roko
vno
pom
očjo
.Up
orab
lja m
etod
e tim
skeg
a dela
in o
bvla
duje
konf
likte
;•
Pozn
a pom
en st
alne
ga iz
obra
ževa
nja i
n u
spos
ablja
nja i
n d
ogra
jevan
ja
• sis
tem
a pro
jektn
ega v
oden
ja.
Se za
veda
pom
embn
osti
stal
nega
izob
raže
vanj
a in
uspo
sabl
janj
a.•
Dop
olnj
uje s
voje
stro
kovn
o zn
anje
in sp
odbu
ja st
roko
vni r
azvo
j čla
nov
• pr
ojek
tne o
rgan
izacij
e/tim
a.Sp
rem
lja si
stem
pro
jektn
ega v
oden
ja, p
redl
aga i
zbol
jšave
in d
opol
nitv
e.•
221
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 78 (42 ur predavanj, 18 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
222
1. IME PREDMETA:
KONTROLING V ZAVAROVALNIŠTVU
2. SPLOŠNI CILJI
Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetenece s področja analize poslovanja in kontrolinga v zavarovalništvu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna zakonodajo ter predpise in zakone na področju računovodstva, • financ in davkov,upošteva kodeks računovodskih načel in kodekse poklicne etike računovodje,• pozna računovodsko dokumentacijo, krogotok ter temeljne in pomožne • poslovne knjige,razume funkcijo računovodstva v zavarovalništvu,• spozna in loči evidentiranje zavarovalnih poslov na premoženjsko in f inanč-• no stanje v zavarovalništvu, pozna strokovno terminologijo,• pozna in upošteva načela poslovnih skrivnosti,• razume funkcijo kontrolinga, načrtovanja, predračunavanja, obračunava-• nja, nadziranja in informiranja poslovanja v zavarovalnicah,pozna organizacijski vidik kontrolinga z vidika organiziranosti in projektne-• ga uvajanja,razume metodološki vidik kontrolinga ter ga zna usmerjati z budžetiranjem,• zna uravnavati kontrolo in analizo v zavarovalniških poslih,• spozna vlogo tehničnih rezervacij, matematične rezervacije in kritnega pre-• moženja zavarovalnih vrst.
223
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Pozna poslovni sistem, poslovni proces in računo-• vodstvo kot informacijsko funkcijo v zavarovalnicah.Pozna poslovne dogodke in jih zna računovodsko spremljati.• Pozna organizacijo delovnega procesa in izvajanje • del v računovodstvu zavarovalnic.Loči med knjigovodstvom, računovodskim pred-• računavanjem, računovodskim obračunavanjem, računovodsko kontrolo in računovodskim nadzorom v zavarovalnicah.Zna opredeliti organizacijski vidik računovodstva • (finančno, stroškovno, poslovodno računovodstvo).Razume vlogo in pomen računovodstva v poslovnem • procesu zavarovalnice.Spozna organiziranje knjigovodske dejavnosti v • podjetju (tok listin, knjigovodsko evidentiranje, knjigovodsko obračunavanje in poročanje).Pozna osnove računovodstva in osnove knjigovod-• stva v zavarovalnicah.Pozna, razume in zna definirati ekonomske kategori-• je, ki so prisotne v zavarovalniških poslih.Pozna osnovna načela in postopke vzpostavljanja in • izvajanja notranjih kontrol revizije v zavarovalništvu. Loči evidentiranje zavarovalnih poslov na premoženj-• sko in finančno stanje v zavarovalništvu.Zna oblikovati, brati in razumeti vsebino računovod-• skih izkazov v zavarovalnicah.Pozna posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihod-• kov, odhodkov in poslovnih izidov v zavarovalništvu.Pozna neposredno in posredno ugotavljanje finanč-• nega izida v zavarovalnicah. Pozna obliko gibanja kapitala v zavarovalnicah.• Zna oblikovati rezervacije stroškov in odhodkov • poslovanja v zavarovalnicah.Razume načela in postopke notranjih kontrol v • zavarovalništvu.Spozna organizacijski vidik delovanja kontrolinga v • zavarovalnicah.Razume vlogo kontroling pri doseganju in spremlja-• nju uspešnosti poslovanja zavarovalnic.Razume razloge za ločeno spremljanje sredstev • financiranih iz tehničnih in matematičnih rezervacij.Pozna strokovno terminologijo.•
Razporeja ekonomske kategorije v računovodskih • izkazih zavarovalnic.Presoja vpliv ekonomskih kategorij v mesečnih poro-• čilih na poslovne odločitve v zavarovalniških poslih.Uporablja kontni načrt.• Uporablja in upošteva slovenske računovodske stan-• darde za zavarovalnice in mednarodne standarde računovodskega poročanja.Upošteva vpliv računovodskih odločitev na računo-• vodske izkaze.Uporablja različne knjigovodske listine in poslovne • knjige glede na vsebino zavarovalniških poslov.Upošteva določila varovanja poslovnih skrivnosti v • različnih situacijah.Uporablja računovodske izkaze za določanje • bonitete poslovnih partnerjev in ugotavljanje lastne bonitete.Oblikuje rezervacije povezane z zavarovalnimi posli • glede na zakon in standarde.Uporablja informacije in poročila s področja • kontrolinga kot dela načrtovanja, informiranja in analiziranja poslovanja zavarovalnice.Spremlja sredstva in vire glede na tehnične in mate-• matične rezervacije.Uporablja strokovno terminologijo s področja • zavarovalništva.Upošteva davčne predpise, ki so povezani z zavaro-• valništvom.Upošteva predpise in kodekse o varovanju poslovnih • skrinosti.Ravna v skladu s kodeksi na področju računovod-• stva.
224
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 36 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov delno tudi z uporabo računalnika).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
225
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
FINANČNI TRGI
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
razume funkcijo denarja in vlogo finančnih trgov• seznani se s ponudbo in povpraševanjem na finančnih trgih in vplivi, ki • uravnavajo trg denarja, denarnega kapitala in denarne akumulacijerazume spremembe na finančnem trgu in prepoznava vplive, ki uravnavajo • denarne tokove in f inančni trg
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
je usposobljen za sklepanje, posploševanje in prepoznavanje sprememb in • dogajanja v denarnem poslovanju, za prilagajanje spremembam in uvajanje novosti,si razvija sposobnosti prepoznavanja priložnosti na trgu denarnih storitev.• razume posledice sprememb na finančnem trgu•
226
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Se seznani z nastankom denarja in vrsto denarja.• Spozna funkcijo denarja in njegovo zgodovinsko pot • ter razvoj.
Prepoznava vrste denarja: kovani, blagovna menjava, • kovna prostost, knjižni in papirnati denar.Prouči zgodovinske pojavne oblike denarja in • analizira razvoj.
Spozna deflacijske in inflacijske učinke.• Seznani se s posledicami nesorazmerij med blagov-• nimi in denarnimi skladi.
S študiji primerov razume deflacijske in inflacijske • učinke.Razume posledice nesorazmerij med blagovnimi in • denarnimi skladi na konkretnih primerih
Seznani se s pojmi: emisijska banka, emisija denarja, • multiplikacija denarja.
Razume vlogo in funkcijo emisijske (centralne) banke • in razloži kako prihaja denar v obtok.
Seznani se s pranjem denarja, indikatorji za prepo-• znavanje sumljivih transakcij in ukrepi ter pravnimi podlagami za preprečevanje pranja denarja.
Na praktičnih primerih preizkusi nekatere metode za • prepoznavanje sumljivih transakcij in prouči ukrepe za preprečevanje pranja denarja.
Spozna ponudbo in povpraševanje na finančnem • trgu.Seznani se s pojmi: trg kapitala, trg denarja, denarna • akumulacija, presežek, primanjkljaj.Spozna konkurenčnost na finančnem trgu.• Spozna vrste finančnih naložb.• Seznani se z institucijami na finančnem trgu.•
Na primerih razume vpliv zunanjih finančnih • institucij in situacij na denarne tokove in razume spremembe.Razlikuje in prepoznava delovanje na finančnih trgih • in vpliv konkurence.Loči in prepozna različne institucije, ki delujejo na • finančnem trgu doma in v tujini in razumejo borzno delovanje.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
227
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
BANČNIŠTVO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
razume vlogo banke in se usposobi za opravljanje osnovnih bančnih • transakcijspozna povezave in razlike med poštnim in bančnim poslovanjem• razvija natančnost pri delu, sposobnosti in kompetence za komunikacijo s • strankami pri bančnem poslovanju
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna in zna opravljati bančne transakcije in bančne storitve za f izične in • pravne osebeuporablja vire in predpise, ki urejajo bančno poslovanje• seznani se z informacijsko in poslovno podporo bančnemu poslovanju•
228
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna sodobno banko in njeno delovanje.• Se seznani z razvojno usmeritvijo banke in bančni-• štva v Sloveniji. Pozna organizacijo in poslovno strukturo v bankah.•
Razume cilje sodobne banke.•
Seznani se s strategijo razvoja v bankah.• Spozna koncept marketinga in organizacijske • strukture.Spozna spremljanje rezultatov poslovanja.•
Razume načrtovanje vizije v banki in pripravi vizijo • na študiju primera.Razume poslanstvo in načrtovanje trženja v bankah.•
Spozna razvoj prodajnih poti v banki:klasično • prodajno pot – okence, elektronsko bančništvo, posredno bančništvo, samopostrežno bančništvo, plastični denar.
Uporablja različne prodajne poti in instrumente.• Prepozna kdaj je smotrna uporaba ene ali druge poti.•
Spozna kaj je temeljna naloga plačilnih sistemov in • kakšna je organiziranost v Sloveniji.Seznani se z reformo plačilnega prometa in tveganji v • plačilnih sistemih.Informira se o delovanju plačilnih sistemov v EU.•
Na primerih trenira in prepozna razliko med različni-• mi tehnološkimi postopki.Zna organizirati delo znotraj različnih organizacijskih • struktur.Ločuje med plačilnimi sistemi v Sloveniji in EU.• Prepoznava tveganja v plačilnih sistemih.•
Seznani se z mestom Pošte Slovenije kot udeleženke v • plačilnem prometu Slovenije.
Presoja smeri razvoja in možnosti ter priložnosti • za uvajanje pogodbenih denarnih storitev v Pošti Slovenije
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (42 ur študij literature, 30 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
229
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
DENARNO POSLOVANJE
2. SPLOŠNI CILJI Študent spozna delovanje trga denarja in tehnološke predpise in postopke pri opravljanju denarnih storitev.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:
spremlja zakonodajo in predpise na področju denarnega poslovanja,• načrtuje, kontrolira in analizira denarno poslovanje,• vodi postopke reklamacij v denarnem poslovanju,• izvaja potrebne postopke v zvezi z racionalizacijo denarnega poslovanja,• vodi, spremlja in kontrolira vse administrativne postopke,• učinkovito ustno in pisno komunicira z uporabniki storitev,• zagotavlja varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• pozna domači in tuji denarni trg,• pozna osnove knjigovodstva,• pozna statistiko in obdelavo podatkov,• zna uporabljati strokovno terminologijo na finančnem področju.•
230
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna tehnološke predpise in postopke pri • opravljanju denarnih storitev.Spozna na primerih možne posledice, ki jih lahko • povzroči neodgovornost in površnost pri delu z denarjemRazume ozadje poslovanja v denarnem prometu.•
Opravi osnovne denarne transakcije v simulirani učni • družbi.
Seznani se z predpisi, ki regulirajo denarno poslova-• nje v pošti.Spozna pomen širšega okolja za generiranje • denarnega poslovanja.
Uporablja vse predpise, ki regulirajo denarno poslo-• vanje v pošti.Evidentira delo in vodi statistike.• Zaključuje blagajniško poslovanje.•
Razume zunanje vplive na spremembe v denarnem • poslovanju.Prepozna in oceni priložnosti na trgu denarja in • vrednostnih papirjev.Seznani se z novostmi v denarnem poslovanju.•
Obišče in spozna delo na borzi.• S simulacijo primerov in igro vlog razvije veščine • komuniciranja z različnimi tipi uporabnikov.
Zna sklepati in prepoznavati spremembe denarnih • tokov.
Loči med različnimi storitvami denarnega poslovanja • v imenu in na račun banke Slovenije in poštne banke
Spozna aktualne ponudbe in posebnosti na področju • denarnega poslovanja v Pošti.Seznani se s pomenom računalniške podpore • aplikacijam denarnih storitev.
Loči med različnimi storitvami denarnega poslova-• nja: v imenu in na račun banke Slovenije in Poštne banke, storitve za druge poslovne banke,druge pogodbene storitve.Uporablja računalniške aplikacije in IT tehnologijo • za vodenje in evidentiranje denarnega poslovanja in poslovanja s komitenti Pošte.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 78 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 18 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja primerov na računalniku, 12 ur priprava seminarske/projektne naloge).Obvezna je prisotnost na vajah, priprava in zagovor seminarske naloge ter pisni izpit.
231
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
TEHNOLOGIJA POŠTNIH PROCESOV
2. SPLOŠNI CILJI Študent:
je sposoben organizirati logistične procese • uporablja informacijsko tehnologijo in pravila • zna analizirati tehnološke procese• upošteva predpise na področju poštne logistike •
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:
spozna principe in metode postopkov in poti dokumentov v poštni dejavnosti• podfunkcijo sistema logistike v poštnem prometu• vlogo informacijskega sistema in podatkovnih baz• komunikacijske poti in povezave• razvija natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti• se zave posledic in napak pri poštnem poslovanju•
232
4. OPERATIVNI CILJIInformativni ciljiŠtudent:
Formativni cilji Študent:
Spozna osnovne elemente poštnih procesov• Spozna osnovne elemente in cilje logistike poštnih • procesov
Uporablja posamezne obrazce in razvije sposobnost • racionalne presoje za tehnološke postopke
Seznani se s potjo dokumentov in posameznimi • fazami poštnega tehnološkega procesaRazume pomen kontrole v poštnem prometu•
Simulira in analizira posamezne postopke, proučuje • faze tehnološkega procesa
Razume pomen kakovosti storitev v odvisnosti od • organizacije poslovnih dogodkov in izvedbe posameznih storitev
Rešuje različne praktične primere in ocenjuje različ-• nost v postopkih in kvaliteti izvedbe
Se seznani s posebnimi pogoji za izvedbo nekaterih • poslovnih storitevRazume tržno usmeritev poštne dejavnosti• Zna oceniti stroške• Razvije sposobnost za presojo racionalnosti tehnolo-• ških postopkov
Uporablja metode in tehnike trženja poštnih storitev • in analizira ter primerja stroške in racionalnost postopkov
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 72 (36 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur reševanja praktičnih primerov).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
233
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
ORGANIZACIJA POŠTNE DEJAVNOSTI
2. SPLOŠNI CILJI Študent
spozna delovanje poštne dejavnosti in njeno notranjo organiziranost• organizacijsko strukturo in posamezne poslovne funkcije• organizacijo poštne dejavnosti v Sloveniji• mednarodne povezave in organiziranost• organizacijo poštnega omrežja•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE:Študent:
se usposobi za upravljanje organizacijske enote• zna sistematično uvajati organizacijske spremembe za doseganje večje • kakovosti storitev in doseganje poslovnih ciljev
234
4. OPERATIVNI CILJIInformativni ciljiŠtudent:
Formativni cilji Študent:
Usvoji osnovne pojme organizacije in njenih sestavin• Se seznani z etapami razvoja poštne dejavnosti in • spremembami v organizaciji in razvojuSeznani se s predpisi , ki urejajo organizacijo poštne • dejavnostiSpoznajo organizacijske strukture, delitve dela po • funkcijah in namenu in povezavo v enoten poslovni sistemSe seznani z merili, ki določajo organizacijo poštne • dejavnostiSpozna organizacijo dela v pošti, delovne skupine, • delovna mesta in njihovo funkcijo ter povezanost med njimiSeznani se z mednarodnimi poštnimi organizacijami• Predstavitev mednarodnih poštnih sporazumov, ki jih • je sklenila RS
Poveze zgodovino z razvojem dejavnosti• Razvija sposobnosti presoje glede prednosti in • pomanjkljivosti organizacijeUporablja predpise, ki urejajo organizacijo poštne • dejavnostiRazume posamezne poslovne funkcije• Razvija organizacijske spretnosti• Uporablja posamezna merila za presojo posa-• meznih organizacijskih rešitev in daje predloge za spremembe Ocenjuje in presoja prednosti in pomanjkljivosti • posameznih organizacijskih rešitevNaredi primerjalne analize med našimi in mednaro-• dnimi organizacijskimi shemami
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 48 (36 ur predavanj, 12 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 42 ur reševanja praktičnih primerov).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
235
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
NOTRANJI POŠTNI PROMET
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent
spozna poštno poslovanje v notranjem prometu in potek dela,• seznani se s posameznimi fazami in organiziranostjo dela,• usposobi se za kakovostno in odgovorno izvajanje delovnih postopkov,• razvija si natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
načrtuje, organizira, kontrolira, analizira delo v organizacijski enoti v no-• tranjem in poštnem prometu,spremlja in kontrolira opravljanje poštnih storitev v notranjem prometu,• sprejema odločitve in predlaga ukrepe,• izvaja postopke v zvezi z racionalizacijo poslovanja,• pozna predpise in standarde ter organiziranost poštnega prometa,• pozna specifiko dela in organiziranost na pošti,• zna uporabljati različne tehnike usklajevanja, delegiranja in svetovanja pri • poštnem prometu,pozna varnostne in druge predpise, ki urejajo poštno poslovanje,• obvlada IT tehnologijo v podporo poštnemu poslovanju,• pozna pomen samo organiziranosti in delegiranja v poštnem poslovanju,• učinkovito rešuje reklamacije v poštnem prometu,• presoja procese in sprejema odločitve v poštnem prometu.•
236
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent
FORMATIVNI CILJIštudent
Spozna asortiment poštnih storitev.• Uporablja posamezne obrazce in razvije sposobnost • za presojo in racionalnost posameznega tehnološke-ga postopka.
Se seznani s splošnimi in posebnimi pogoji za opra-• vljanje poštnih storitev.Spozna posamezne faze tehnološkega procesa.•
Simulira in analizira posamezne poslovne dogodke.• Pripravi in prouči različne faze poti dokumentov.•
Pozna poslovne dogodke, oblike in organizacijo dela • v notranjem poštnem prometu.
Piše zapisnike, pripravi dnevne obračune in evidence.•
Razume pomen kontrolinga v notranjem poštnem • prometu.Razvije sposobnosti za reševanje reklamacij.• Razume pomen varovanja poslovnih skrivnosti in • odgovornost za kvaliteto storitev.Zna oceniti kvaliteto storitev.•
Rešuje praktične primere reklamacij.• Ocenjuje različnost v kvaliteti storitev in postopkih • ravnanja.Trenira različne svetovalne tehnike pri posameznih • poslovnih dogodkih.
Seznani se s strategijami razvoja poštne dejavnosti.• Razume tržno usmeritev poštne dejavnosti. • Iz ustreznih virov in dokumentov se seznani s strate-• škimi in razvojnimi načrti v poštni dejavnosti.
Uporablja metode in tehnike trženja poštnih • storitev.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 54 (36 ur predavanj, 18 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (30 ur študij literature, 30 ur reševanja praktičnih primerov, 12 ur priprava seminarske naloge).Obvezna je prisotnost na vajah in seminarska naloga ter pisni izpit.
237
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
MEDNARODNI POŠTNI PROMET
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
spozna poštno poslovanje v mednarodnem prometu in potek dela,• seznani se s posameznimi fazami in organiziranostjo dela,• usposobi se za kakovostno in odgovorno izvajanje delovnih postopkov,• razvija si natančnost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
načrtuje, organizira, kontrolira, analizira delo v organizacijski enoti v med-• narodnem poštnem prometu,spremlja in kontrolira opravljanje poštnih storitev v mednarodnem prome-• tu,sprejema odločitve in predlaga ukrepe,• izvaja postopke v zvezi z racionalizacijo poslovanja,• pozna predpise in standarde ter organiziranost poštnega prometa,• pozna specifiko dela in organiziranost na pošti,• zna uporabljati različne tehnike usklajevanja, delegiranja in svetovanja pri • poštnem prometu,pozna varnostne in druge predpise, ki urejajo poštno poslovanje,• obvlada IT tehnologijo v podporo poštnemu poslovanju,• pozna pomen samo organiziranosti in delegiranja v poštnem poslovanju,• učinkovito rešuje reklamacije v poštnem prometu,• presoja procese in sprejema odločitve v poštnem prometu.•
238
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Seznani se z vplivi teorij o mednarodnem gospo-• darskem sodelovanju in mednarodni gospodarski ureditvi na ureditve pri nas.
Išče ustrezne informacije in izdela primerjave o • delovanju Pošte na mednarodnih trgih.Ugotavlja priložnosti in konkurenco pri delovanju • pošte v mednarodnem poslovanju.
Razume kakovostne spremembe v svetovnem gospo-• darstvu, svetovni trgovini in oblikah mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Analizira ponudbo Pošte v mednarodnem • poslovanju in pripravi predloge za nove storitveUporablja strokovno terminologijo v tujem jeziku.•
Spozna zakonitosti in gospodarske tokove v medna-• rodnem poslovanju.Spozna dejavnike konkurenčnosti v mednarodni • trgovini s storitvami.
Simulira komunikacijo s tujimi poslovnimi partnerji v • pisni in ustni obliki ter uporablja sodobna komunikacijska sredstva.
Se seznani z mednarodnimi poštnimi zakoni in spo-• zna določbe svetovne poštne konvencije.Spozna delovanje svetovne poštne zveze.•
Pripravlja evidence o poslovnih partnerjih v tujini.• Pripravlja pogodbe o sodelovanju s tujimi partnerji•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVŠtevilo kontaktnih ur: 84 (36 ur predavanj, 36 ur seminarskih vaj, 12 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 72 (36 ur študij literature, 24 ur reševanja primerov, 12 ur priprava seminarske naloge).
Obvezna je prisotnost na vajah in seminarska naloga ter pisni izpit.
239
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I (MODULI D1, D2, D3)
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pri-dobi kompetence s področij komunikacije, analize, poslovanja in temeljev računovodstva.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna vlogo in pomen vodenja in organiziranja, • spozna vlogo in pomen finančnega poslovanja,• spozna informacijske procese med poslovnimi funkcijami,• zbira in analizira pridobljene informacije z različnih področij poslovnega • procesa,pozna baze podatkov,• zbira razpoložljive informacije v vseh oblikah,• komunicira s sodelavci in strankami/dobavitelji,• posreduje informacije nadrejenim,• ugotavlja priložnosti in nevarnosti poslovanja,• pozna metode spremljanja poslovanja v podjetju, • pozna pristojnosti in odgovornosti različnih funkcij,• se zaveda pomena varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• se zaveda pomena varnosti pri delu,• se zaveda in upošteva racionalno uporabo in trošenja razpoložljivih sredstev,• teoretična spoznanja povezuje s prakso,• pozna in uporablja pravila internega komuniciranja v poslovnem okolju,• spozna pomen računovodske informacije.•
240
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna poslovne funkcije, njihovo povezanost in • odvisnost v poslovnem sistemu.Spozna različna orodja za timsko delo, kreativno • razmišljanje, reševanje problemov.Spozna osnovne pojme s področja poslovne • matematike in statistike ter jih povezuje s praktičnimi primeri.Spozna vrste in stile vodenja in organiziranja v • določenem poslovnem okolju.Se seznani in razume vlogo ravnanja z ljudmi pri delu • v poslovnem okolju.Spozna informacijski sistem in interne uporabniške • programe v konkretnem poslovnem okolju.Spozna načine uporabe pravnih virov v praksi.• Spoznava in usvaja veščine pisnega in ustnega • komuniciranja s sodelavci in partnerji v maternem in tujem jeziku.Spozna koncept in pomen trženja.• Se zave ekonomskega problema in spozna načine • njegovega reševanja.Spozna pomen in oblike konkurence na trgu.• Spozna pojem družbeni bruto produkt in njegovo • delitev.Razume pomen delitve družbenega produkta na • gospodarsko rast.Spozna načine vodenja poslovnih knjig in razliko • med poslovnimi listinami in poslovnimi knjigami.
Pripravlja poslovne dopise v maternem in tujem • jeziku.Komunicira s strankami svojega delovnega področja.• Uporablja statistične parametre za preprosto analizo • pojavov.Uporablja sodobno informacijsko tehnologijo.• Pripravi enostavno organizacijsko shemo in razpore-• di poslovne funkcije in opiše naloge le-teh.Razvrsti osnovne vire financiranja naložb z vidika • ekonomske učinkovitosti in tveganja.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 1. letnika in jo zagovarja, 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju, •
241
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE I ( MODULA D 4, D 5)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za povezovanje teoretičnega znanja s področja trženja , prodaje in nabave v praksi.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna vlogo in pomen komercialne funkcije v podjetju,• se zave pomena sodelovanja komercialne funkcije z ostalimi poslovnimi • funkcijami v podjetju,spozna vlogo in pomen trženja proizvodov in storitev,• spozna in v sodelovanju z mentorjem sodeluje pri tržni raziskavi določene-• ga proizvoda/ storitve,uporablja in aplicira pridobljena teoretična znanja v praksi,• spozna dokumentacijo pri nabavi in jo je sposoben pripraviti v sodelovanju • z mentorjem,sodeluje pri izbiri dobaviteljev,• spozna dokumentacijo pri postopku prodaje in jo je sposoben pripraviti v • sodelovanju z mentorjem,sodeluje pri vseh postopkih tržne raziskave, nabave in prodaje,• uporablja sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo.•
242
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna temeljne pojme o sodobnem • trženju.Spozna trženjski koncept in razume pomen • trženjske funkcije v 21. stoletju.Razume trženjski splet. • Spozna pomen in proces raziskave trga.• Spozna pomen oglaševanja in stikov z • javnostmi za uspeh podjetja.
V sodelovanju z mentorjem pripravi načrt tržne raziskave. • Sodeluje pri postopkih tržne raziskave.• V sodelovanju z mentorjem pripravi in analizira rezultate tržne • raziskave in pripravi ustrezno poročilo.Na osnovi znanih dejavnikov oceni najprimernejše medije za • oglaševanje določenega proizvoda/storitve.V sodelovanju z mentorjem pripravi načrt oglaševalnih akcij.• Sodeluje pri pogovorih z oglaševalnimi podjetji.•
Spozna celoten postopek nabave od • zbiranja ponudb do dobave in skladiščenja blaga.Spozna celotno dokumentacijo, ki spremlja • nabavo.
Sodeluje pri zbiranju podatkov o dobaviteljih in analizi • zbranih podatkov.Predlaga možne dobavitelje s pomočjo določenih izbirnih • kriterijev (kakovost, majhno tveganje, doseganje zahtev povpraševanja, …).Sodeluje pri poslovnih pogovorih z dobavitelji.• Sodeluje pri postopki nabave.• Pripravlja ustrezno dokumentacijo, ki spremlja nabavo v • podjetju.
Spozna celoten postopek prodaje in • dokumentacijo.
opredeli potrebna sredstva in orodja za izvedbo,• opredeli najrealnejši scenarij prodaje ob upoštevanju dolgo-• ročne in kratkoročne strategije podjetja,Sodeluje pri komuniciranju s potencialnimi kupci in organizi-• ranju srečanj z njimi,Pripravi ustrezno ponudbo jo prilagodi zahtevam kupca ter • pripravi prodajno strategijo oz. opredeli metode prodaje.Sodeluje pri izbiri potencialnih partnerjev (kupce, posrednike, • ...) in organizaciji srečanj.Spremlja konkurenco in njihove strategije.• Sodeluje pri pripravi planov prodaje.• Pripravi predloge predstavitev proizvodov / storitev pri poten-• cialnih kupcih.Pripravlja dokumentacijo v zvezi s prodajo.• Sodeluje s proizvodnjo in drugimi službami v podjetju.• Pripravi enostavne kalkulacije cen.• Pripravi poročilo o prodaji.•
243
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 1./2. letnika in jo zagovarja pred dvočlan-sko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in preda-vatelj iz izbranega modula), 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
244
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 6, D 7)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pravne akte in zakonodajo, s katero se ureja poslovanje družb. Spozna predpise s področja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, se uspo-sobi za uveljavljanje le teh pri svojem delu ter spozna ukrepe za uvajanje in presojanje kakovosti v organizaciji.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
pozna vlogo in pomen pravnih aktov,• se zaveda nujnosti spoštovanja zakonov in predpisov pri svojem delu,• pozna za svoje delo ključne predpise,• pozna pomen standardov kakovosti,• sodeluje pri izvajanju uvajanje sistema celovitega obvladovanja kakovosti in • modelov odličnosti,skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov,• se usposobi za obvladovanje dokumentacije kakovosti uvajanje in presoja-• nje kakovosti v družbah,uporablja in aplicira pridobljena teoretična znanja v praksi.•
245
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna temeljne pravne pojme.• Pozna načine odgovornega ravnanja pri delu s • poslovnimi partnerji.Razume in spoštuje predpise in zakonodajo. • Se seznani s pravnimi akti družbe, v kateri opravlja • praktično izobraževanje.Se zave pomena in nujnosti spoštovanja predpisov • in zakonov.
Poišče pravne predpise za sklenitev prodajne, delov-• ne ali druge pogodbe.Opiše postopek pogajanja. • Razume in razloži pravice in obveznosti pogodbenih • strank.V sodelovanju z mentorjem pripravi osnutek • prodajne (delovne ali druge) pogodbe.Sodeluje pri pripravi internih predpisov in aktov.• Uporablja ustrezno zakonodajo pri svojem delu.•
Spozna sistem celovitega obvladovanja kakovosti.• Se seznani s celotno dokumentacijo sistema • kakovosti.Spozna celoten postopek procesa presoje sistema • kakovosti v določeni družbi.Se zave pomena uvajanja in obvladovanja sistema • kakovosti v določeni družbi.Spozna modele poslovne odličnosti in druge sisteme • vodenja kakovosti.Se seznani s stroški kakovosti.• Se seznani s celotno dokumentacijo sistema kako-• vosti.
Uporablja klasična orodja zagotavljanja kakovosti • v praksi.Obvlada proces notranje presoje kakovosti in • pripravi enostavno poročilo obvladovanja kakovost v konkretni družbi.Posreduje predloge za kakovostnejše delo.• Sodeluje pri pripravi poslovnika za ugotavljanje in • zagotavljanje kakovosti.Presoja uveljavljanje standardov in predpisov s • področja kakovosti in poslovne odličnosti.V sodelovanju z mentorjem oceni dejavnike poslovne • odličnosti v konkretni družbi.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTANajmanj 80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju, • študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).
246
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 8)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetence za delo, ki obsega mednarodno špedicijo, spremljanje tujih trgov, navezovanje poslovnih stikov s partnerji v tujini.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna vlogo in pomen mednarodnih ekonomskih odnosov,• spozna predpise, ki urejajo področje mednarodne menjave in drugih oblik • mednarodnega ekonomskega sodelovanja,spozna uporabnost predpisov v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,spoznava dokumentacijo potrebno pri izvozno/uvoznem poslu,• se usposobi za pisno in ustno komuniciranje s poslovnimi partnerji v tujini, • upoštevajoč kulturne in druge posebnosti teh dežel.
247
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna osnovne značilnosti komuniciranja s • partnerji v tujini.Spozna predpise, ki urejajo zunanjetrgovinsko • poslovanje.Spozna dokumentacijo, ki spremlja zunanjetrgo-• vinsko poslovanje.Se zave pomena upoštevanja zakonodaje, ki • ureja mednarodno menjavo.Se seznani z možnimi posledicami neupoštevanja • ustreznih predpisov.Se zave pomena spoštovanja dogovorov s po-• slovnimi partnerji.
Sodeluje pri pogovorih s tujimi poslovnimi partnerji.• Sodeluje pri pripravi plana izvoza/uvoza.• Sodeluje pri spremljanju dogajanj na tujih trgih.• Pripravi zbire podatkov o spremljanju tujih trgov in jih • analizira.Predlaga nove dobavitelje/kupce v tujini.• Spremlja tehnične novosti pri tujih dobaviteljih.• Sodeluje pri izvoznem/uvoznem poslu.• Pripravi celotno dokumentacijo za izvozni/uvozni posel.• Arhivira dokumentacijo.• Pripravlja zunanjetrgovinske kalkulacije.• Sodeluje pri reševanju reklamacij.• Spremlja carinske in devizne predpise, dovoljenja za • uvoz/izvoz ter kvote v državah, s katerimi podjetje sodeluje.Sodeluje pri pripravi dokumentov zavarovanja plačil.• Pripravi zahtevek za kvoto.• Pripravi zahtevek za izvozne vzpodbude. •
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • v povezavi z izbranim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbrane-ga modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
248
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 9)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specialnih strokovnih predmetov s področja oblikovanja proizvodov in vodenja tehnoloških pro-cesov.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna pomen in vlogo proizvodnje,• spozna postopke načrtovanja proizvodnje,• se zave pomena zniževanja proizvodnih stroškov,• se zave pomena standardizacije v proizvodnji,• spoznava metode spremljanja kakovosti.•
249
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna organizacijo in delovanje proizvodnega • podjetja.Spozna tehnološki postopek.• Spozna delovanje proizvodne funkcije v podjetju v • povezavi z ostalimi poslovnimi funkcijami.
Opiše poslovne funkcije in opredeli proizvodno • funkcijo.
Spozna razvojne faze procesa oblikovanja novega • proizvoda.Zazna potrebo po izboljševanju že obstoječih proi-• zvodov in tehnoloških postopkov.Se zave nujnosti tehnološkega razvoja za konkurenč-• no prednost podjetja.Spozna celotno tehnološko dokumentacijo.•
Sodeluje pri iskanju zamisli za nove proizvode.• Sodeluje v postopku raziskovanja.• Spremlja in analizira možnosti za uvajanje novega • proizvoda v proizvodnjo.Analizira stroške raziskave.• Sodeluje pri načrtovanju potrebnih delovnih operacij • v proizvodnji.Pripravi predkalkulacijo in končno kalkulacijo • proizvoda.Sodeluje pri uvajanju standardov.• Pripravlja in evidentira vso proizvodno dokumen-• tacijo.
Spozna osnovne elemente logističnega sistema.• Se seznani z metodami načrtovanja logističnih • procesov.Spozna osnove transporta in transportnih stroškov.•
Sodeluje pri izbiri najustreznejšega transporta.• Primerja in analizira transportne in druge logistične • stroške.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIV okviru predvidenih ur študent opravi praktično izobraževanje v ustre-• zni proizvodni organizaciji. Pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v povezavi z določenim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).
250
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODUL D 10)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specialnih strokovnih predmetov s področja oblikovanja turističnih proizvodov in poslovanja v tur-izmu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
se seznani z organizacijo v turističnem podjetju in njegovimi poslovnimi • funkcijami,spozna posebnosti turistične ponudbe,• spozna turistični proizvod in najboljše načine trženja le-tega,• se usposobi za uspešno promocijo turističnih proizvodov,•
uporablja učinkovite načine komuniciranja s strankami. •
251
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Seznani se s predpisi, ki urejajo področje turistične • dejavnosti.Se seznani s posebnostmi turistične ponudbe, • turističnim proizvodom in povpraševanjem po turi-stičnih proizvodih.Spozna konkretno turistično organizacijo in njene • dejavnosti.
Sodeluje pri organizaciji in vodenju turistične dejav-• nosti v določeni organizaciji.Komunicira s strankami.•
Spozna ponudbo organizacije.• Se seznani s projektom oblikovanja turističnih proi-• zvodov in celovite turistične ponudbe.
Sodeluje pri postopkih oblikovanja turističnih • proizvodov.Sodeluje v timu, ki oblikuje celovito turistično po-• nudbo organizacije.Pod nadzorom mentorja koordinira delo tima. • Pripravi ponudbo turističnih proizvodov.•
Spozna postopek raziskave turističnega trga in • posebnosti le-tega.Spozna ekonomske dejavnike merjenja uspešnosti • turistične dejavnosti.
Analizira konkurenco na trgu turističnih proizvodov.• Pripravi kalkulacijo določene ponudbe.• Z ustreznimi kazalci analizira uspešnost turistične • dejavnosti v organizaciji.Pripravi in vodi vso potrebno dokumentacijo.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIV okviru predvidenih ur študent opravi praktično izobraževanje v ustrezni • turistični organizaciji. Pripravi projektno nalogo pod mentorstvom men-torja v podjetju v povezavi z določenim modulom in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj izbranega modula).
252
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 11) in PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODUL D 12 do D 15)
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specializiranih strokovnih predmetov s področja računovodstva v praksi.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
spozna vlogo in pomen računovodstva, • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa v računovodstvu,• spoznava povezanost dokumentacije v računovodstvu,• spozna organiziranost in poslovanje celotne organizacije,• spozna pomen dobre poslovne komunikacije in organizacije dela,• spozna pomen predpisov in njihovo uporabnost v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,spozna pomen in vlogo finančnega poslovanja, • se usposobi za opravljanje delovnih nalog v računovodstvu,• spozna splošne akte organizacije, pravilnik o računovodstvu in druge pred-• pise s področja računovodstva,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za delo v • računovodstvusi razvija občutek pripadnosti organizaciji in delovnem okolju,• zna uporabiti in povezati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi de-• lovnimi nalogami v računovodstvu.
253
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna posebnosti komunikacije • z zunanjimi uporabniki.Spozna interni kontni plan.• Spozna postopek obračuna plač.• Spozna postopek likvidature.• Spozna načine komuniciranja • računovodstva z ostalimi funkcijami v organizaciji.Spozna računalniški program • vodenja računovodske evidence, ki ga uporablja organizacija.Spozna davčne knjige, obračuna-• vanje in evidentiranje davkov.Spozna kontrolo pravilnosti • dokumentacije in sestavine posamezne listine
Uporablja svoje znanje pri organizaciji delovnih postopkov.• Sodeluje pri enostavnih delih v računovodstvu. • Kontira osnovne poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin.• Arhivira dokumentacijo po področjih dela v računovodstvu.• Vnaša pripravljene podatke v poslovne knjige,• Sodeluje pri pripravi pomožnih knjigovodskih listin.• Izvaja posamezna zahtevnejša opravila v računovodstvu (knjiženje raču-• nov, izdanih računov, knjiženje temeljnic).Obračunava potne stroške.• Uporablja računalniške programe pri obdelovanju podatkov.• Uporablja pravila uspešne poslovne komunikacije.• Odlaga računovodske listine po SRS in internih pravilnikih.• Zna poiskati različne računovodske listine iz določene dokumentacije.• Vnaša podatke iz računovodskih listin v računalniški program.• Sodeluje pri analizi posameznih kazalnikov poslovanja.• Izračunava posamezne kazalnike na osnovi navodil.• Pripravi podatke za obračun povračil stroškov delavcev.• Na osnovi navodil izpolnjuje knjigovodske listine in obrazce. • Opiše kroženje listin v izbrani organizaciji.• Opiše organizacijo dela v računovodstvu.• Komunicira s kupci glede izterjave.• Pripravlja opomine za zapadle obveznosti.• Opiše načine komuniciranja računovodstva z ostalimi službami organizacije.• Sestavlja račune.• Obdela prejete račune in jih preda v podpis in knjiženje.• Knjiži poslovne dogodke.• Sestavlja obračune davkov • Sodeluje pri popisu sredstev in obveznosti do virov• Sodeluje pri usklajevanju stanj• Sodeluje v popisnih komisijah pri inventuri.• Pripravlja podlage za obračun plač.• Knjiži poslovne dogodke v pomožne knjige.• Sestavlja pomožne tabele pri pripravi računovodskega poročila.• Sodeluje pri pripravi denarnega toka.• Sodeluje pri pripravi podatkov za notranjo revizijo.• Izračunava kazalnike uspešnosti in učinkovitosti organizacije.• Sodeluje pri izdelavi analiz za notranje uporabnike po stroškovnih mestih.• Izdela obračun obresti in amortizacijski načrt odplačil.• Izpolnjuje finančne instrumente• izpolnjuje obrazce instrumentov plačil in zavarovanja le-teh.• Pripravi dokumentacijo za asignacije, cesije in kompenzacije.•
254
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
255
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 16), PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D 17 do D 19)
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in sicer s področja poslovnih sistemov, ekologije, ergonomije in varstva pri delu ter s področja podjetništva in trženja.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
spozna pojem trženja in trženjskega spleta,• spozna pomen trženjske miselnosti,• spozna pomen, načine in postopke tržnega komuniciranja in oglaševanja,• spozna praktične postopke pri analizi poslovnih procesov, • sodeluje pri organiziranju delovnega procesa in pripravi spremljajoče doku-• mentacije,spozna delo pri vodenju postopkov od invencije do inovacije,• spozna pomen spremljanja poslovnih procesov,• spozna načina merjenja in vrednotenja poslovnih procesov v konkretnih • organizacijah,spozna bistvo podjetniške miselnosti in dinamičnega podjetništva,• se seznani s praktičnimi ekološkimi in ergonomskimi rešitvami v konkretnih • življenjskih in delovnih okoljih,spozna pomen varovanja okolja in varnosti pri delu v konkretnih življenjskih • in delovnih okoljih,spozna praktično zasnovo projektne naloge, upoštevajoč področje konkre-• tne ga PRI.
256
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna razliko med trženjsko in prodajno miselnostjo.• Se seznani s prvinami trženjskega spleta v konkretni • organizaciji.Spozna pomen spremljanja situacije na tržišču in • preučevanja konkurenčne prednosti.Se seznani s pomenom učinkovitega tržnega komuni-• ciranja in oglaševanja.Spozna možnosti optimizacije poslovnih procesov.• Spozna informatiko delovnih procesov v konkretni • organizaciji.Se seznani z možnostmi generiranja podjetniških idej • in preizkušanja le-teh v smislu poslovnih priložnosti.Spozna poglavitne lastnosti dinamičnega podjetnika.• Spozna načine ekološkega obnašanja v konkretni • organizaciji.Se seznani s konkretnimi preventivnimi postopki • in postopki odprave posledic ekološke nesreče oz. nesreče pri delu.Spozna pomen zakonodaje in standardov in s po-• dročja ekologije in varstva pri delu.Se seznani s primeri okoljevarstvenih certifikatov v • konkretnih organizacijah.Spozna okvirne oblikovne in vsebinske zahteve pro-• jektne naloge, ki se nanaša na področje konkretnega PRI.
Sodeluje pri izdelavi konkretnih tržnih raziskav in • analiz.Sodeluje pri izdelavi konkretnega trženjskega spleta.• Izdela primer načrta trženjskega komuniciranja in • oglaševanja.Sodeluje v postopkih planiranja, koordiniranja in • nadziranja dela v poslovnih procesih.Sodeluje v postopkih informatizacije konkretnih • delovnih procesov.Sodeluje pri postopkih racionalizacije porabe • energije, materiala in časa.Sodeluje pri izdelavi načrta poslovanja s konkretno • izvedbo določenih elementov poslovnega načrta.Izdela analizo poslovne priložnosti za konkretne • primere.Sodeluje pri pripravi naravovarstvenih ukrepov in • izdelavi načrtov varstva pri delu.Se vključuje v izvajanje preventivnih ukrepov za • primere ekoloških nesreč in nesreč pri delu (posta-vljanje ustreznih opozorilnih znakov in napisov, ipd.).Sodeluje pri izvedbi konkretnih postopkov ob more-• bitnih ekoloških in delovnih nesrečah.Sodeluje pri pripravi postopkov za pridobitev okolje-• varstvenega certifikata v konkretni organizaciji.Opredeli namen in cilje projektne naloge.• Izdela projektno nalogo, upoštevajoč pridobljeno • znanje in praktične izkušnje.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
257
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 20, D 21)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč predmetov s področja bančništva za delo na področju prodaje nekaterih bančnih storitev ter za opravljanje nalog na področju zalednega poslovanja banke.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
spozna pomen strokovnega izvajanja nalog• spozna organizacijo in poslovanje celotne organizacije• ravna skladno s pravili, ki opredeljujejo ravnanje delavcev v banki • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa na določenem področju, • izvajanjem, kontrolo ter povezavami z delom v drugih enotahspozna predpise, pravila ravnanja in navodila za delo na določenem podro-• čju in ravna skladno z njimipridobljeno teoretično znanje uporabi pri praktičnem delu na konkretnih • primerihspozna poslovno dokumentacijo na določenem področju• se usposobi za prodajo bančnih storitev za f izične in pravne osebe• se usposobi za opravljanje nalog v zalednih službah banke• si razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornostirazvija občutek pripadnosti banki in delovnem okolju•
258
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
spozna poslovanje banke, njeno organizacijo in vsebi-• no dela posameznih službrazume vsebino pravil ravnanja na področju varstva • osebnih podatkov, poslovnih informacij, ….podrobneje spozna vsebino dela področja, na • katerem dela ter povezave tega delovnega procesa s procesi v drugih enotah bankedojame pomen ažurnega beleženja poslovnih dogod-• kov, hranjenja poslovne dokumentacijespozna pomen skladnosti poslovne dokumentacije s • poslovnimi dogodki ter pravila urejanja in arhiviranja doku- mentacije razume pomen etičnega ravnanja delavcev banke, • njegov vpliv na dolgoročno uspešnost sodelovanja s strankami in pozna obveznosti, ki jih ima banka na tem področju do zunanjih institucij
ravna skladno s pravili ravnanja na področju varstva • osebnih podatkov, poslovnih informacij, hišnega reda, delovnega časa, urejenosti delovnega okolja, prostorov, osebne urejenost, varnosti in zdravja pri delu, komuniciranja itd.)ažurno in natančno beleži/knjiži poslovne dogodke – • z ali brez uporabe računalniške tehnologijezagotavlja skladnost poslovne dokumentacije s • poslovnimi dogodkiarhivira poslovno dokumentacijo in poišče ustrezno • dokumentacijona konkretnih primerih neetičnega ravnanja na raz-• ličnih področjih predvidi možne posledice in sankcijena primeru konkretnih ravnanj in transakcij na dolo-• čenem področju predvidi v sodelovanju z mentorjem sum pranja denarja
razume osnove plačilnega prometa v državi in izven • njese posebej zaveda pomena spoštovanja predpisov na • področju odpiranja, vodenja, blokade in zapiranja računovspozna ponudbo banke in konkurence na področju • vodenja računov strank razume način uporabe različnih plačilnih instrumen-• tov (čeki, potovalni čeki, plačilne kartice) ter novih plačilnih instrumentov (posebna položnica, posebna nakaznica, trajni nalog, direktna obremenitev in direktna odobritev)pozna plačilni promet s tujino, njegove instrumente, • pozna osnove deviznega poslovanjaspozna predpise, ki veljajo za področje izvršb in pose-• bej tveganja v primeru nepravilnega ravnanja delavca banke na tem področjuse seznani s postopkom odprtja, vodenja in zaprtja • računa ter z načinom izračunavanja nadomestil
z mentorjem sodeluje pri:• predstavitvi ponudbe banke • zbiranju potrebne dokumentacije in odprtju računa• morebitni odobritvi limita• ažuriranju sprememb na računih strank• postopkih začasnega ali trajnega omejevanja poslo- • vanja preko računa strankzapiranju računa• izvede postopek plačila s plačilnimi instrumenti • izvede plačila na podlagi pooblastila imetnika tran-• sakcijskega računa: direktno bremenitev, direktno odobritev, trajni nalogpod vodstvom mentorja izvede postopek izvršbe • sodeluje pri izvajanju nalog na področju deviznih • nakazil v tujino in prilivov iz tujine, ugotavljanju in odpravljanju napak
259
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
pozna pravila ravnanja na področju kartičnega • poslovanja
Z mentorjem sodeluje pri:• izdaji kartice• odobravanju limitov• prijavljanju izgub ali kraje kartic• izvedbi aktivnosti na področju blokade kartic ali • računov
spozna ponudbo banke in konkurence na področju • prodaje depozitov razume pravila ravnanja in navodila ter dokumentaci-• jo na področju depozitnega poslovanjasledi poteku delovnega procesa, pove- zanega z • depozitnim poslovanjem na področju komerciale in v zalednih službah banke
- z mentorjem sodeluje pri:• razgovoru s stranko in pri identifikaciji potreb • strankepredstavitvi ponudbe stranki• izračunu obresti • pripravi in sklenitvi depozitne pogodbe• izvedbi vseh potrebnih aktivnosti ob prekinitvi depo-• zita (premostitveni krediti in druge možnosti) arhivira dokumentacijo•
spozna ponudbo banke in konkurence na področju • kreditov strankam – fizičnim osebamspozna osnove pravil in postopkov na področju • garancijskega poslovanja se zaveda tveganja, ki ga predstavlja kreditno in • garancijsko poslovanje za banko in pozna pravila ravnanja na področju zavarovanj kreditovrazume pravila ravnanja in navodila ter dokumentaci-• jo na področju kreditnega poslovanja v komerciali in v zalednih službah banke spozna potek delovnega procesa, povezanega s • kreditnim poslovanjem na področju komerciale in v zalednih službah banke (področje pravnih in fizičnih oseb)
z mentorjem sodeluje pri:• razgovoru s stranko, identifikaciji njenih potreb in • svetovanju o najprimernejši obliki kreditaugotavljanju bonitete stranke • pripravi različnih izračunov (kreditna sposobnost, • različne obresti, anuitete, itd.)ureditvi zavarovanja kredita• pripravi in sklenitvi kreditne pogodbe• kontroli odplačevanja kredita in opominjanju v • primeru nepo- ravnanih obveznosti pripravi prijav terjatev v postopke prisilne poravnave • in stečajne postopkeprijavljanju podatkov za sodno izterjavo • vnovčevanju zavarovanj• spremljavi izvrševanja garan- cijskih obveznosti•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju v • povezavi z določenim modulom 2. letnika in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktičnega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
260
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE II (MODULA D 22 in D 23)
2. SPLOŠNI CILJI Študent se usposobi za uporabo teoretičnih izhodišč specializiranih strokovnih predmetov s področja poslovanja z nepremičninami v praksi in pridobiva kom-petence, potrebne za delo.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE: Študent:
spozna vlogo in pomen strokovnega izvajanja operativnih delovnih nalog, • se seznani z načrtovanjem delovnega procesa v organizaciji/podjetju,• spoznava dokumentacijo,• spozna organiziranost in poslovanje celotne organizacije,• spozna pomen dobre poslovne komunikacije in organizacije dela,• spozna pomen predpisov in njihovo uporabnost v praksi,• uporablja sodobno računalniško opremo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos do delovnih obve-• znosti in prevzemanje odgovornosti,se usposobi za opravljanje konkretnih delovnih nalog ,• spozna splošne akte organizacije, pravilnike, kodekse … in druge predpise s • strokovnega področja,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za delo v stroki• si razvija občutek pripadnosti organizaciji in delovnem okolju,• zna uporabiti in povezati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi de-• lovnimi nalogami v stroki.
261
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna posebnosti komunikacije z zunanjimi upo-• rabniki.Spozna delovne postopke.• Spozna dokumente, ki spremljajo delovne postopke.• Spozna sistem arhiviranja in hranjenja dokumentov.• Spozna načine komuniciranja v organizaciji/podjetju • z ostalimi funkcijami v organizaciji oz. izven nje,Spozna računalniške programe za vodenje evidenc in • drugih podatkovnih bazSpozna načine vodenja opravljenega dela•
Uporablja svoje znanje pri organizaciji delovnih • postopkov.Sodeluje pri enostavnih delih v stroki in sodeluje pri • izpeljavi postopkov.Izvaja posamezna zahtevnejša opravila po navodilih • in pod nadzorom mentorjaUporablja računalniške programe pri iskanju in • obdelovanju podatkov.Uporablja pravila uspešne poslovne komunikacije.• Zna poiskati različne informacije in listine • Zbira ustrezno dokumentacijo in jo po potrebi • preverjaZna ugotoviti/prebrati informacije iz določene • dokumentacije.Vnaša podatke v ustrezen računalniški program.• Na osnovi navodil izpolnjuje listine in obrazce. • Komunicira s strankami.• Sestavlja elemente za pripravo ponudb, računov, baz • podatkov.Sodeluje pri vseh fazah poslovnega procesa.• Ravna v skladu s predpisi, poslovno etiko oz. • kodeksom stroke.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju.•
262
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULA D24 , D25)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se seznani z organizacijo logistične funkcije v proizvodnih in trgovin-skih podjetjih, organizacijo logističnih podjetij,se usposobi za izvajanje pos-ameznih aktivnosti oskrbnih verig in transportnih storitev.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
se seznani z organizacijo logistične funkcije v proizvodnem in trgovskem • podjetju,se seznani z organiziranostjo logističnega podjetja,• se seznani s trgom logističnih storitev,• se seznani s skladiščnim poslovanjem in upravljanjem zalog,• pozna postopke in transportno dokumentacijo pri prevozu blaga med čla-• nicami EU, uvozu iz tretjih držav in izvozu v tretje državezna uporabljati računalniško informacijsko tehnologijo pri izdelavi logi-• stične dokumentacije, komuniciranju s poslovnimi partnerji in strokovnimi delavci v podjetju.
263
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJI INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Se seznani v proizvodnem podjetju z: organizacijo skladiščenega poslovanja, • menedžmentom zalog,• računalniško podporo, skladiščnemu poslovanju • in vodenju zalog,organizacijo notranjega transporta,• organizacijo zunanjega transporta.•
V proizvodnem podjetju:opravlja administrativna in manipulativna dela v skladi-• šču materiala in skladišču proizvodov, sodeluje pri odpremi blaga in organiziranju zunanjega • transporta,uporablja programske pakete za vodenje skladiščnega • poslovanja in upravljanje zalog.
Se seznani v trgovinskem podjetju:s členi in aktivnostmi oskrbnih verig• z računalniško informacijsko tehnologijo za • upravljanje oskrbnih verig
V trgovinskem podjetju:sodeluje pri za organiziranju prevozov trgovskega blaga iz • skladišč do prodajaln ali velikih odjemalcev,opravlja administrativna in manipulativna dela pri • odpremi blaga,uporablja informacijske komunikacijske tehnologije pri • komuniciranju s kupci,rešuje reklamacije pri izgubi, poškodbah blaga ali nepra-• vočasni dostavi.
Se seznani v logističnem podjetju z:vrsto logističnih storitev,• organiziranjem prevozov z različni transportnimi • sredstvi v notranjem in mednarodnem prevozu.
V logističnem podjetju:sodeluje pri organiziranju prevozov skupnostnega blaga • med članicami EU, izvede postopke uvoza iz tretjih držav na območje EU, • izvede postopke izvoza iz EU v tretje države,• izvede tranzitne postopke (TIR, NCST),• izvede postopke prevoza blaga z ATA zvezkom.•
5. OBVEZNOST ŠTUDENTAŠtudent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju., •
264
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 1 (MODUL D 26), PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 (MODULI D 27, D 28, D 29, D 30)
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za uporabo teoretičnega znanja v praksi in s tem pridobi kompetence s področja zavarovalniškega poslovanja, trženja zavarovalniških storitev, analize poslovanja in kontrolinga v zavarovalništvu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
zna uporabiti in povezovati pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi • delovnimi nalogami v zavarovalništvu,spozna organiziranost in poslovanje zavarovalnice, zavarovalno zastopni-• ške ali zavarovalno posredniške agencije,spozna proces zavarovalne storitve in posamezne delovne faze procesa ter • spremljajočo dokumentacijo,spozna pomen dobre komunikacije in organizacije dela,• se usposobi za načrtovanje delovnega procesa pri sklepanju zavarovanj, • likvidaciji škod, uveljavljanju regresnih zahtevkov ter obdelavi ponudb in sklenjenih zavarovanj,spozna pomen zakonodaje in predpisov in njihovo uporabo v praksi,• se zaveda pomena varovanja osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• zna uporabiti sodobno računalniško tehnologijo,• razvija pripravljenost za sodelovanje, pozitiven odnos so delovnih obvezno-• sti in prevzemanje odgovornosti,se usposobi za nadaljnje razvijanje specifičnih sposobnosti za poklicno delo. •
265
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna posamezne oddelke in odseke v podjetju in • razume njihovo funkcionalno povezanost in soodvi-snost.
Sodeluje v posameznih fazah procesa zavarovalne • storitve ter prakso povezuje s teoretičnim znanjem.Uporablja osnovne zavarovalniške pojme.• Loči zavarovalno pogodbo od ostalih pogodb.• Primerja različne elemente zavarovalnega razmerja • in predstavi njihovo vlogo v okviru zavarovalne pogodbe.
Seznani se z zavarovalnimi produkti za individualne • stranke.Spozna različne prodajne poti.• Pozna bistvene značilnosti zavarovalne pogodbe.• Razume osnovne zavarovalniške pojme v tujem jeziku.• Spozna postopke reševanja reklamacij.• Spozna postopke stornacije.• Spozna pomena hitrega reševanja reklamacij in posle-• dic nepravočasnega ukrepanja.
Upošteva zavarovalniške pogoje, klavzule in cenike, • ustrezno zakonodajo in pravne predpise.Sodeluje pri organizaciji sklepanja zavarovanj, vode-• nju, planiranju in nadzoru.Sledi pretoku zavarovalne dokumentacije.• Uporablja opremo, mrežo, računalniški sistem in • ustrezne programske rešitve v zavarovalništvu.Pripravlja in zbira dokumentacijo, ki je potrebna pri • vsebinski, numerični in logični kontroli zavarovalnih polic.Sodeluje pri pospeševanju prodaje.• Izvaja uspešno telefonsko in osebno komuniciranje,• Pripravlja dokumentacijo in komunicira v tujem • jeziku.Predlaga in izvaja poprodajne storitve in skrbi za • stranko.Poveže motivacijske dejavnike z realizacijo poslov-• nega načrta.Organizira in načrtuje svoje delo in delo prodajne • skupine.Uporablja interne predpise o poslovnih skrivnostih • in predpise s področja varovanja podatkov.Presoja uporabnost zaupnih podatkov zavarovancev • v zavarovalništvu.Upošteva predpise o varnosti in zdravju pri delu.•
Seznani se z zavarovalnimi produkti za poslovne • stranke.Spozna zavarovalniške pogoje, klavzule in cenike.• Spozna posebnosti nakupnega odločanja poslovnih • strank.Seznani se z značilnostmi, zakonodajo in pripravo • ponudb po javnih razpisih.Razlikuje dve obliki zunanjega nadzora zavarovalnic.•
Sodeluje pri prilagajanju zavarovalne ponudbe • porabnikom.Sodeluje pri pripravi ponudb in pri sklepanju zahtev-• nejših zavarovanj.Uporablja zakonodajo, ki zavezuje sklenitev določe-• nega zavarovanja.
266
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna postopek določanja maksimalne verjetne • škode (PML - Probable Maximum Loss ), pomen njene pravilne ocene ter pravočasne oddaje poročila na konkretnem primeru v praksi.Spozna bordero (seznam, zbirnik podatkov v zavaro-• valništvu za potrebe pozavarovanja).
Sodeluje pri določitvi rizika.• V praktičnih primerih uporablja vse znane oblike • pozavarovanja in sozavarovanja.Zbira, spremlja, ocenjuje in posreduje potrebne • podatke za pozavarovanje in sozavarovanje.
Spozna načine obračunavanja premije.• Spozna načine in metode plačil.• Spozna osnove knjigovodstva in pomen knjigovodskih • podatkov za različne uporabnike informacij.Seznani se s kalkulacijo zavarovalne premije in tehnič-• nega rezultata.Spozna dela finančne operative.•
Zagotavlja pravočasno in strokovno izvajanje po-• stopkov za opominjanje strank v primeru neplačil.Opravlja naloge sistematično in v določenem roku.•
Spozna postopek reševanja škod.• Sodeluje pri postopku in načinu obračunavanja škod.• Zbira potrebno dokumentacijo v zvezi s škodnimi • primeri.Sodeluje pri ugotavljanju in določanju škodne • rezervacije.Pripravlja gradiva za oceno zdravnika cenzorja in • drugih izvedencev.Usposobi se za strokovno pomoč stranki pri prijavi • škode in nadaljnjih postopkih v zvezi z zavarovalnim primerom.Sodeluje pri vsebinski kontroli predlogov za likvida-• cijo škod.
Spozna postopek za poplačilo regresnih terjatev.• Ugotavlja obstoj regresov in regresne zavezance.• Sodeluje pri pripravi ustrezne dokumentacije za • sodno izterjavo regresnih zahtevkov.
Definira namen in cilje projektne naloge.• Pripravi načrt naloge in metodologijo za njeno • izdelavo.Uporabi izkušnje in znanje iz praktičnega dela ter • izdela projektno nalogo.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju. •
267
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE 2 ( MODULI D 31, D 32, D 33 )
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent:
aplicira teoretično znanje v prakso in si pridobi kompetence s področja • poštnega poslovanja,komunicira s strankami v poslovnem okolju in pri tem uporablja znanja in • veščine poslovnega komuniciranja,razume poslanstvo, organizacijsko kulturo in razvojne potrebe dejavnosti,• se seznani z delovnimi postopki in poslovnimi procesi,• razvija odgovornost do varstva pri delu. •
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent :
se seznani z delovnim okoljem in organizacijsko kulturo,• spozna vlogo in pomen poštne dejavnosti,• spozna organizacijo poštnega poslovanja,• se nauči pravilno izvajati delovne postopke,• upošteva predpise in normative v poslovanju,• zagotavlja varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,• pravilno in varno rokuje z osnovnimi sredstvi,• zna pripravljati potrebno dokumentacijo in evidence,• izvede osnovne postopke in transakcije poštnega in denarnega poslovanja,• razvija komunikacijske in organizacijske spretnosti, • prevzema odgovornost za pravilno opravljeno delo in se zaveda posledic in • napak,zna voditi vso potrebno dokumentacijo in uporabljati informacijsko tehnologijo,• razvija pripravljenost za sodelovanje in timsko delo.•
268
4. OPERATIVNI CILJI INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent :
1. Organiziranost in poslovna kultura:• spozna organizacijsko strukturo okolja v katerem • opravlja prakso in organizacije v celoti,spozna poslovne funkcije, naloge , njihovo poveza-• nost in medsebojno odvisnost,seznani se z vlogo vodje pri organizaciji dela,• spozna pravila poslovne komunikacije,• seznani se z informacijskim sistemom v podporo • poslovanju.
Upošteva organizacijske vloge in povezanost v • celoto.Opravlja različne naloge pri poslovanju s strankami.• Razume razporeditev poslovnih funkcij in jih upošte-• va pri opravljanju dela.Pri delu z uporabniki trenira in uporablja veščine • pisnega in ustnega komuniciranja.Uporablja računalniška orodja in bazo podatkov pri • izvajanju poslovnih dogodkov in poštnih ter denarnih transakcij.
2. Normativi in predpisi:• se seznani z osnovnimi standardi in predpisi pri • poslovanju,seznani se z vodenjem dokumentacije in evidentira-• njem poslovnih dogodkov,spozna tehnično in projektno dokumentacijo in se • seznani z varstvom osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti,spozna postopke reševanja reklamacij.•
Poišče in uporablja ustrezne predpise, nauči se brati • in upoštevati okrožnice.Evidentira dnevne, tedenske in mesečne poslovne • dogodke, evidentira in pripravi enostavna poročila.Je odgovoren za diskretnost poslovanja in upošteva • pravila poslovne tajnosti podatkov pri delu z upo-rabniki.Rešuje enostavne praktične primere reklamacij.•
3. Priprava in izvajanje storitev:• spozna asortiment vseh storitev, • se seznani s pogoji izvajanja storitev,• zna oceniti kvaliteto storitve,• razume tržno usmeritev dejavnosti,• pozna poslovne dogodke, oblike in organizacijo • poslovanja,zna oceniti kvaliteto storitve. •
Uporablja vse potrebne obrazce in razvije sposobnost • za presojo in racionalnost posameznega postopka.Pripravi in prouči pot dokumenta in se zave posledic • napak pri poslovanju.Rešuje in opravlja različne primere transakcij poštne-• ga in denarnega poslovanja pri direktnem poslovanju s strankami.Ocenjuje različnost v kvaliteti storitev.•
4. Razvojne strategije in cilji poslovanja:• seznani se s strategijami poštnega poslovanja in • ekonomskimi kazalci razvoja,spozna pomen posameznih služb in se seznani z • mednarodnimi razvojni strategijami in primerjavami.
Iz ustreznih virov in podatkov se seznani z razvojnimi • in strateškimi načrti in razume poslovno strategijo in cilje podjetja.Na enostavnem praktičnem primeru izdela poslovni • in razvojni načrt.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Študent pripravi projektno nalogo pod mentorstvom mentorja v podjetju • in jo zagovarja pred dvočlansko komisijo (predavatelj organizator praktič-nega izobraževanja in predavatelj iz izbranega modula),
80-% prisotnost na praktičnem izobraževanju. •
269
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. DIPLOMSKO DELO
SESTAVINE: Sklop 1: UVOD V STROKOVNO RAZISKOVALNO DELO IN PRIPRAVA NA DIPLOMSKO DELOSklop 2: UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI IZDELAVI DIPLOMSKEGA DELASklop 3: VREDNOTENJE PRIMERA IZ PRAKSESklop 4: IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA IN ZAGOVOR
2. SPLOŠNI CILJI DIPLOMSKEGA DELA Študent bo:
izbral temo in mentorja za diplomsko delo, • izdelal dispozicijo za diplomsko delo,• napisal diplomsko delo,•
pripravil predstavitev in zagovarjal diplomsko delo.•
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE DIPLOMSKEGA DELAŠtudent bo sposoben:
poiskati, uporabiti in pravilno navajati literaturo in vire,• uporabljati IKT tehnologijo,• sporazumevati se v slovenskem knjižnem jeziku,• pravilno uporabljati strokovno terminologijo,• izdelati dispozicijo za diplomsko delo,• ovrednotiti rezultate eksperimenta,• samostojno izdelati in pripraviti predstavitev diplomskega dela,• svoje diplomsko delo zagovarjati pred komisijo.•
270
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
SKLOP 1: UVOD V STROKOVNO RAZISKOVALNO DELO IN PRIPRAVA NA DIPLOMSKO DELO
Poišče temo diplomske naloge ter izbere mentorja in somentorja:
poišče področja, na katera se lahko navezuje njegovo • diplomsko delo,spozna pogoje in možnosti, ki jih nudi organizacija za • izdelavo praktičnega dela diplomskega dela,zna poiskati mentorja in somentorja za izbrano • področje diplomskega dela.
Izbere strokovno področje za izdelavo diplomskega • dela in oblikuje delovni naslov diplomskega dela.Izbere objekt raziskovanja, na katerem bo glede • na pogoje in možnosti lahko izvedel praktični del diplomskega dela.Izbere mentorja in somentorja za diplomsko delo ter • se dogovori za sodelovanje.
Išče in pravilno navaja literaturo in vire:spozna različne metode iskanja literature in virov, • upošteva načela pravilnega navajanja različnih virov • informacij,upošteva odgovornost do avtorja ob navajanju • literature in virov.
Pregleda baze podatkov in poišče ustrezne vire.• Pregleda vire, jih prikaže, kritično analizira in navaja • po mednarodni klasifikaciji.Navede literaturo in vire (seznam) po navodilih.•
Priprava dispozicije za diplomsko delo• spozna in upošteva tehnična navodila za pripravo • dispozicije in izdelavo diplomskega dela.
Izdela osnutek dispozicije za diplomsko delo z zasno-• vo poskusa oziroma eksperimenta.Uporablja in upošteva tehnična navodila za pripravo • dispozicije in izdelavo diplomskega dela.Sodeluje z mentorjem in somentorjem in se ustrezno • pripravi na delo.
SKLOP 2: UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA PRI IZDELAVI DIPLOMSKEGA DELA
Bere z razumevanjem, povezuje in izpisuje vsebine strokovnih besedil:
razume pomen ustrezne rabe knjižnega jezika pri • ustnem in pisnem izražanju.
Bere z razumevanjem strokovna besedila.• Upošteva temeljna pravorečna in pravopisna pravila • slovenskega knjižnega jezika (pravila za deljenje, raba velike in male začetnice v strokovni terminologiji, pisanje prevzetih besed, raba ločil, pisanje skupaj in narazen ...).Tvori ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna pisna • strokovna besedila.
Napiše dispozicijo in diplomsko delo v slovnično in • jezikovno ustrezni obliki:vrednoti strokovna besedila po načelu ustreznosti, • razumljivosti in jezikovne pravilnosti,upošteva slovnična pravila pri oblikovanju besedila in • delov besedila,poišče ustrezne strokovne izraze.•
Izpiše, razloži in uporabi strokovno terminologijo.• Navaja bistvene podatke iz besedila,• Analizira strokovna besedila in jih samostojno • povzame.Besedno-slovnično razčleni besedilo.• Napiše dispozicijo in diplomsko delo v slovnično in • jezikovno ustrezni obliki.
SKLOP 3: VREDNOTENJE PRIMERA
271
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Načrtuje proučevanje primera z upoštevanjem statistič-nega vrednotenja:
pozna postopke načrtovanja primera s statističnim • vrednotenjem,navede temi diplomskega dela primerne hipoteze.•
Uporablja osnovne statistične pojme.• Načrtuje postopek proučevanja primera z upošteva-• njem statističnega vrednotenja.Postavi hipoteze.•
Izbere in uporablja ustrezne metode zbiranja in obdela-ve podatkov
pozna metode, ki so najprimernejše za proučevanje • določenega pojava,pozna vire iz katerih lahko zbere podatke,• pozna metode obdelave in prikazovanja podatkov.•
Izbere ustrezni način zbiranja in obdelave podatkov,• zapisuje, razvršča in pripravi podatke za analizo.•
Analizira in interpretira dobljene podatkepozna osnovne statistične parametre s katerimi • lahko analizira pojav,pozna pomen načine interpretacije rezultatov • analize.
Za zbrane in urejene podatke izračuna ustrezne • statistične parametre in jih interpretira.Potrdi ali ovrže v uvodu postavljene hipoteze.• Oblikuje ustrezne zaključke.•
SKLOP 4: IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA IN ZAGOVOR
Pripravi diplomsko delo v pisni oblikiupošteva pravila za pripravo diplomskega dela v pisni • obliki.
Napiše diplomsko delo v skladu z navodili.•
Pripravi zagovor diplomskega dela• upošteva pravila za pripravo zagovora,• utemelji pomen dobro pripravljene predstavitve.•
Pripravi vsebinsko in časovno razporeditev zagovora • diplomskega dela.Uporabi ustrezen program za pripravo računalniške • predstavitve diplomskega dela.
Diplomsko delo zagovarja pred komisijo• Opravi zagovor diplomskega dela pred komisijo.•
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV OZIROMA POSEBNOSTI V IZVEDBI Dispozicija, diplomsko delo, zagovor.
272
PRILOGA 1
KATALOGI ZNANJA, KI JIH LAHKO IZBERE ŠOLA KOT PROSTO IZBIRNE PREDMETE IN NISO SESTAVINA PROGRAMA
1. IME PREDMETA:
KULTURA PODJETJA
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent pridobi osnovna teoretična znanja o kulturi in jih je sposoben upora-bljati pri svojem delu.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
spozna pomen kulture v globalnem svetu poslovanja,• spozna pomen kulture kot ključne osnove za doseganje poslovnih ciljev • podjetja,spozna razvoj organizacije in nujnost obvladovanja sprememb v organizaciji,• si pridobi teoretično podlago za opredelitev pojmov s področja kulture • organizacijezna ločiti značilnosti kulture v posameznih fazah rasti organizacije,• se nauči prepoznati kulturo v različnih panogah,• spozna različne modele kompetenc in uvajanje kompetenčnih modelov v • podjetja,spozna sestavine organizacijske klime in izvede letni razgovor zaposlenih v • podjetju,zna izdelati kodeks poslovanja,• razume pomen lastnega delovanja v organizaciji,• si razvije osebno odgovornost za uresničevanja postavljenih ciljev in etično • delovanje v organizaciji,si pridobi praktično znanje o metodah in tehnikah spreminjanja kulture.•
273
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna razvojne smeri v svetu in njihov vpliv na • organizacijo.
Oblikuje in izrazi kritično mnenje do globalizacije.•
Spozna pojme in sestavine organizacijske kulture • in organizacijske klime.
Uporabi spoznanja, ki se nanašajo na organizacijsko • kulturo in organizacijsko klimo pri svojem delu.Pripravi in izvede letni razgovor zaposlenih v študiji • primera – podjetja.
Spozna vrednotenje kulture organizacij v različ-• nih panogah.
Ovrednoti kulturo v različnih panogah in v svoji organiza-• ciji deluje v skladu s spoznanji.
Spozna modele kompetenc in razloge za uvaja-• nje kompetenc v podjetja.
Izdela model kompetenc za svojo delovno mesto in ovre-• dnoti s kompetencami ključna delovna mesta v podjetju.
Se seznani s kodeksi poslovanja in pripravo • kodeksa za organizacijo ali panogo.
Analizira in ovrednoti kodekse poslovanja podjetij in • organizacij ter izdela kodeks poslovanja za študij primera –podjetje.Predstavi kodeks poslovanja ciljni javnosti.•
Spozna metode in tehnike spreminjanja kulture.• Uporabi metode in tehnike spreminjanja kulture v različ-• nih okoljih.
Spozna metode in tehnike upravljanja sprememb.• Usvoji in uporablja metode in tehnike upravljanja sprememb.•
Spozna posebnosti organizacijske kulture v • družinskih podjetjih.
Obvlada posebnosti odločitev v družinskih podjetjih in • reševanje potencialnih konfliktov.Pripravi študijo primera za reševanje konfliktov med • zaposlenimi.
Spozna pomen organizacijske kulture v procesih • združevanja in prevzemov organizacij.
Obvlada korake za uspešen proces združevanja/prevze-• manja podjetij in ovrednoti pomen upoštevanja organiza-cijske kulture ob združevanju/ prevzemanju
Se seznani s pomenom timskega dela v • organizaciji.
Uporablja metodo timskega dela in deluje kot del tima.• Posreduje znanja in izkušnje drugim v timu.• Ovrednoti delo sodelavcev tima s kompetenčnim mode-• lom za timsko delo.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primerov).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
274
1. IME PREDMETA:
RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM
2. SPLOŠNI CILJISpozna in se nauči uporabiti informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v različnih poslovnih situacijah
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
obvlada zbiranje, pripravo, obdelavo, analizo in interpretacijo podatkov na • finančnem in računovodskem področju s pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, obvlada uporabo sodobnih računalniških programskih paketov za avtoma-• tizacijo f inančnega in računovodskega poslovanja,uporablja sodobna računalniška orodja za izdelavo finančnih poročil in • pregledov,uporablja sodobna računalniška orodja pri izvajanju postopkov obdelave • podatkov na finančnrem in računovodskem področju,uporablja sodobna računalniška orodja za uporabo preglednic,• uporablja naprednejše funkcije računalniškega orodja za uporabo pregle-• dnic (vrtilne tabele, delne vsote, f iltriranje seznamov),uporablja sodobna računalniška orodja za obdelavo besedil,• uporablja naprednejše funkcije računalniškega orodja za obdelavo besedil • (spajanje dokumentov, izdelava avtomatskega kazala),obvlada prenašanje podatkov med različnimi računalniškimi orodji in med • računovodskimi programi (izdelava lastnih finančnih poročil),zna uporabljati storitve e- poslovanja,• pozna in uporablja metode zagotavljanja varnosti in zaščite informacijskih • virov pri e-poslovanju.
275
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Spozna uporabo sodobne informacijske in komuni-kacijske tehnologije za zbiranje, pripravo, obdelavo, analizo in interpretacijo podatkov(Office, Visio, Project in podobno):
za zbiranje in zajemanje ustreznih podatkov,• za pripravo podatkov v obliki, ki je primerna za obde-• lavo s sodobnimi računalniškimi orodji,za uporabo računalniških orodij za obdelovo • podatkov,za grafične prikaze podatkov,• za oblikovanje besedil in poročil• za analizo in interpretacijo podatkov.•
Nauči se prenašati podatke med različnimi računalni-škimi orodji:
uvoza podatkov,• izvoza podatkov.•
Zna uporabiti storitve e-poslovanja:spletne aplikacije različnih ponudnikov,• preko spletne poslovalnice,• preko spletnega obrazca.• Nauči se metod zagotavljanja varnosti in zaščite:• sestave varnega gesla za dostop do storitev e-poslo-• vanja,uporabe antivirusnih programov za zaščito pred • škodljivimi računalniškimi programi,podatkov.•
Izbere ustrezno orodje za obdelavo podatkov na • primeru.Zbere potrebne podatke za obdelavo z izbranim • računalniškim orodjem za preglednice.V preglednico vnese ustrezne formule za obdelavo • podatkov.Organizira podatke v pravilni obliki za obdelavo z • računalniškim orodjem za upravljanje s podatkovno bazo.Uporabi računalniško orodje za pregledenice in za • pripravo grafičnega prikaza podatkov.Uporabi računalniško orodje za oblikovanje besedil • (Word) pri izdelavi pisnega poročila o analizi podat-kov na osnovi primera in pri tem uporabi računalni-ško orodje Visio za izdelavo diagramov.Pripravi učinkovito predstavitev poročila o analizi • z uporabo računalniška orodja za predstavitve (PowerPoint.)Rezultate različnih obdelav prenese iz preglednic v • računalniško orodje za obdelavo besedil.Za primer obdelave podatkov zna uvoziti podatke iz • drugih programov in jih zna po zaključeni obdelavi tudi izvoziti.Izdela statično oziroma dinamično spletno stran na • osnovi primiera.Sestavi varno geslo za dostop do elektronskih stori-• tev in ga preveri s programskim orodjem.Namesti antivirusni program in preveri pristotnost • virusov na računalniškem sistemu.Načrtuje svoje delo s pomočjo ustreznega računalni-• škega orodja.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOVin POSEBNOSTI V IZVEDBIŠtevilo kontaktnih ur: 84 (24 ur predavanj, 60 ur laboratorijskih vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 24 ur reševanje primerov na računalniku).
Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
276
1. IME PREDMETA:
TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent se usposobi za trženje zavarovalnih storitev v praksi.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCEŠtudent:
vodi in koordinira predprodajne in prodajne aktivnosti,• zavarovancem korektno in strokovno predstavlja zavarovalnico in zavaro-• valne produkte,spremlja delo konkurence,• pripravlja predloge za preureditev ali razširitev obstoječih zavarovanj glede • na konkurenčne ponudbe,sodeluje pri iskanju možnosti za širitev zavarovalnega portfelja s pomočjo • novih metod in prodajnih prijemov,organizira, izvaja in nadzira tržne akcije,• sodeluje z zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki ter poslov-• nimi partnerji pri pripravi ponudb ali pri sklepanju zahtevnejših zavarovanj,trži in prodaja zahtevnejša zavarovanja pri pravnih osebah,• sodeluje pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju strank,• svetuje sodelavcem načine pospeševanja prodaje zavarovalnih storitev in • svetuje pri iskanju novih tržnih poti,spremlja poslovanje organizacijske enote oziroma terenske mreže in predla-• ga spremembe,spremlja uspešnost načrtovanih akcij in na podlagi analize rezultatov pre-• dlaga izboljšave,zagotavlja in skrbi za kakovost pri izvajanju delovnih procesov.•
277
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Opredeli in razume značilnosti zavarovalnih storitev. • Razume in pojasni aktualna dogajanja na trgu zava-• rovalnih storitev.
Spremlja razvoj trženja zavarovalnih storitev doma • in v svetu.Uporablja nove metode trženja zavarovalnih storitev, • zaradi vpliva globalizacije in internacionalizacije.Sprejema trženje kot način razmišljanja.•
Seznani se s problematiko pri ugotavljanju in nadzi-• ranju kakovosti in z visoko stopnjo tveganja.Seznani se s prilagajanjem ponudbe posebnim zahte-• vam uporabnikov.Razume pomembnost ustvarjanja osebnih stikov • med tržnikom in stranko.Seznani se s pojmom zadovoljstva in pričakovanja • porabnikov.Razume pomen raziskav zadovoljstva porabnikov.•
Spremlja gibanje trga zavarovalnih storitev in pov-• praševanje porabnikov.Analizira proces odločanja porabnikov in oblikuje • dejavnike njihovih odločitev.Izdela učinkovit in uspešen trženjski program.• Pripravlja, oblikuje in izpelje raziskavo zadovoljstva • porabnikov.Vzpostavlja in razvija odnose s porabniki.•
Opredeli trženjsko okolje zavarovalniških storitev.• Razume pomen in načine načrtovanja trženja zavaro-• valniških storitev.Seznani se s pojmom in pomenom trga javnih • naročil.
Spremlja ekonomsko in socialno okolje ter presoja • njun pomen pri trženju zavarovalnih produktov.Oblikuje izhodišča za napovedovanje tržnega pov-• praševanja.Analizira sedanje povpraševanje.• Spremlja pokritost trga.• Načrtuje in izvaja segmentiranje trga.• Opredeljuje ciljni trg.• Ovrednoti rezultate trženja.• Načrtuje in izvaja trženjske aktivnosti za izbrane • ciljne trge zavarovalniških storitev.
Spozna posebnosti elementov trženjskega spleta za • zavarovalne storitve.Razume interdisciplinarnost trženja in pomen koor-• diniranega trženja.
Oblikuje nove prodajne metode.• Išče možnosti za razširitev zavarovalnega portfelja.• Predlaga razvoj novih zavarovalnih produktov.• Uporablja podjetniški pristop z analitičnim razmi-• šljanjem.
Pozna cenovne strategije.• Razume razmerja med povpraševanjem, rizikom, • stroški in dobičkom.Zna proučiti cene konkurenčne ponudbe.•
Analizira cenovno politiko konkurentov.• Utemelji cenovne pogoje strankam.•
Seznani se z etiko tržnega komuniciranja in z zavaro-• valnim kodeksom.
278
INFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Razume pomen izgradnje dolgoročnega odnosa s • stranko.Pozna načine, kako obdržati stranke.• Pozna vpliv nove komunikacijske in informacijske • tehnologije na trženje.Pozna trende sodobnega trženja zavarovalniških • storitev.
Ovrednoti izgubo in pridobitev nove stranke z vidika • uspešnosti poslovanja in stroškovnega vidika.Načrtuje in razvija dolgoročne odnose s porabniki.• Spremlja prehode h konkurenci in neaktivne stranke.• Upošteva praktične vidike elektronskega poslovanja • in vidike uspešnega trženja preko interneta.
Pozna pojem in pomen zbiranja tržnih podatkov in • informacij za odločanje.Seznani se z vsebino in pomenom finančno – računo-• vodskih podatkov in informacij za trženje.Seznani se z obdelavo, shranjevanjem in posredova-• nje tržnih informacij in podatkov.Pozna sisteme merjenja rezultatov in nadzorovanja • letnega načrta.
Uporablja osnove merjenja rezultatov in obvladova-• nja stroškov.Analizira, uporablja in ustvarja potrebne baze po-• datkov, zlasti tržne rezultate.Opravlja delovne naloge sistematično in razvija • delovne navade.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV IN POSEBNOSTI V IZVEDBI Število kontaktnih ur: 66 (42 ur predavanj, 24 ur seminarskih vaj).Število ur samostojnega dela: 84 (48 ur študij literature, 36 ur študija primerov).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
279
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
1. IME PREDMETA:
TRANSPORTNO PRAVO
2. SPLOŠNI CILJIŠtudent spozna pravne vire in vrste prevoznih pogodb, razume objektivno in subjektivno odgovornost prevoznika ter se usposobi za reševanje zahtevkov naročnika v primeru nastale škode na tovoru, poškodbe potnikov in v drugih primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti.
3. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE Študent:
pozna vrste pogodb, ki se uporabljajo v pomorskem, letalskem, železni-• škem, cestnem prevozu tovora, cestnem prevozu potnikov ter multimodal-nem prevozu tovora,pozna bistvene sestavine prevozne pogodbe,• pozna razmerja med pošiljateljem, prevoznikom in prejemnikom tovora v • notranjem in mednarodnem prometu, pozna razmerja pri udeležbi več prevoznikov pri prevozu tovora,• pozna razmerja med prevoznikom in potnikom v notranjem in mednaro-• dnem prevozu potnikov in prtljage,rešuje zahtevek naročnika za izgubo, poškodbo ali zamudo tovora,• rešuje zahtevke potnikov v primeru okvare zdravja, poškodbe, smrti ali • zamude in poškodb ali izgube prtljage.
280
4. OPERATIVNI CILJIINFORMATIVNI CILJIŠtudent:
FORMATIVNI CILJIŠtudent:
Se seznani s splošnimi značilnostmi prevoznih pogodb o prevozu tovora in sicer:
z vsebino pogodbe o prevozu tovora,• s funkcijo tovornega lista ali druge poslovne listine, ki • spremlja tovor,z razmerjem med pošiljateljem in prevoznikom,• z razmerjem med prevoznikom in prejemnikom,• s prevoznikovo odgovornostjo za izgubo in poškodbo • tovora,z razmerji med več prevozniki, ki sodelujejo pri • prevozu tovora.
uporabi predpisane obrazce (tovorne liste in druge • poslovne listine) pri urejanju razmerij med pošiljate-ljem, prevoznikom in prejemnikom tovora sestavlja poslovne listine v skladu s predpisi in • navodilisestavi zahtevek za odškodnino v primeru škode na • tovoru ali zamudereši zahtevek za odškodnino v primeru škode na • tovoru ali zamudese zaveda pomena zavarovanja prevoznikove od-• govornosti in pozna postopke uveljavljanja plačila zavarovalnine
Se seznani s splošnimi značilnostmi pogodb o prevozu potnikov in sicer:
s funkcijo vozovnice in prtljažnice,• z objektivno odgovornostjo prevoznika za okvaro • zdravja, poškodbo ali smrt potnika in za registrirano prtljago,s subjektivno odgovornostjo prevoznika za škodo • zaradi zamude ali izgube ročne prtljage.
razume objektivno odgovornost prevoznika za • okvaro zdravja, poškodbo ali smrt potnika in za registrirano prtljagoreši zahtevek za odškodnino v primeru zamude ali • izgube prtljageuporabi predpisane obrazce pri urejanju razmerij • med pošiljateljem, posrednikom, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem,
Se seznani z vsebina in pomenom nakladnice (Bill • of Lading), tovornega lista (waybill) v pomorskem prometu.Se seznani z vsebino letalskega tovornega lista ( air • waybill), obveznostmi pošiljatelja in odgovornostmi letalskega prevoznika.Spozna pravne vire urejanja pogodbenih razmerij v • železniškem prevozu blaga.Pozna funkcijo in vsebino tovornega lista v notranjem • in mednarodnem železniškem prevozu blaga (tovorni list CIM).Se seznani z obveznostmi pošiljatelja in odgovornost-• mi prevoznika v železniškem tovornem prometu.Spozna pravne vire, ki urejajo prevozne pogodbe v • notranjem in mednarodnem cestnem prometu.Se seznani s funkcijo in vsebino tovornega lista CMR.• Se seznani z obveznostmi pošiljatelja, odgovornostmi • prevoznika v cestnem prevozu tovora in obveznostmi prejemnika.
razume posebnosti urejanja razmerij med pošilja-• teljem, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem, letalskem, železniškem, cestnem in multimodalnem prevozu tovorauporabi predpisane obrazce pri urejanju razmerij • med pošiljateljem, posrednikom, prevoznikom in prejemnikom v pomorskem, letalskem, železniškem, cestnem in multimodalnem prevozu tovorapozna dokazne listine in postopek uveljavljanja • odškodnine za poškodovani tovor pri pomorskem, letalskem, železniškem in cestnem prevozu blaga
281
VIŠ
JEŠO
LSK
I ŠT
UD
IJSK
I PR
OG
RA
M E
KO
NO
MIS
T
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA Število kontaktnih ur: 42 (24 ur predavanj, 18 ur vaj).Število ur samostojnega dela: 48 (24 ur študij literature, 24 ur študija primera).Obvezna je prisotnost na vajah ter pisni izpit.
282
top related