violonČelo -...
Post on 06-Feb-2018
223 Views
Preview:
TRANSCRIPT
-
Umetnika gimnazija glasbena smer
Modul B: petje intrument
Posodobljeni uni nart
VIOLONELO
OBVEZNI PREDMET
420 ur
-
2
Posodobljeni uni nart
VIOLONELO
Obvezni predmet (420 ur)
Posodobljeni uni nart so pripravili:
Predsednica predmetne skupine:
Sanja Repe, prof. spec., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana in Glasbena ola Fran Korun
Koeljski Velenje
lana:
Milan Hudnik, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
Petra Neuvirt, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor
Vodja in koordinator predmetnih skupin za godala:
Drago Arko, prof., Glasbena ola v Zavodu sv. Stanislava, Ljubljana
Vodja podrone skupine za glasbeno olstvo:
dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za olstvo
Recenzenta:
red. prof. Milo Mlejnik, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
Karmen Pear, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana
Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port, Zavod RS za olstvo
Za ministrstvo: dr. iga Turk
Za zavod: mag. Gregor Mohori
Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Toma Faganel
Jezikovni pregled: Mira Turk kraba
Objava na spletnem naslovu: http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odrasli
h/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/
Prva izdaja
Ljubljana, 2012
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
37.091.214:780.614.334(0.034.2)
REPE, Sanja, 1983-
Posodobljeni uni nart. Violonelo [Elektronski vir] : obvezni predmet : 420 ur / [pripravili Sanja Repe,
Milan Hudnik, Petra Neuvirt]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port
: Zavod RS za olstvo, 2012. - (Umetnika gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje - intrument)
ISBN 978-961-03-0095-3 (pdf, Zavod RS za olstvo)
1. Gl. stv. nasl. 2. Hudnik, Milan, 1972- 3. Neuvirt, Petra
265625344
Posodobljeni uni nart za predmet violonelo je pripravila predmetna skupina za posodabljanje
unega narta za violonelo. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet violonelo,
doloenega na 15. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje, 7. 5. 1998. Posodobljeni uni
nart je posledica sprememb in novosti v pedagoki praksi na podroju intrumentalnega pouka.
Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 154. seji 24. januarja
2013.
http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/
-
3
VSEBINA
1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................... 4
2 SPLONI CILJI ...................................................................................................................... 4
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ....................................................................................... 6
4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .................................. 15
5 DIDAKTINA PRIPOROILA ........................................................................................... 16
5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja .................................................................................. 18
5.2 Medpredmetne povezave ................................................................................................ 19
6 MATERIALNI POGOJI ....................................................................................................... 20
7 ZNANJE IZVAJALCEV ...................................................................................................... 20
-
4
1 OPREDELITEV PREDMETA
Predmet violonelo je obvezni predmet v programu umetnike gimnazije, modul B: petje
intrument. Izvajamo ga v vseh letnikih programa v skupnem obsegu 420 ur.
Violonelo je skozi stoletja postalo nepogreljivo glasbilo v svetu glasbe. Zaradi svojega
irokega obsega od basovskega do sopranskega registra ter barve zvoka je violonelo
priljubljeno kot solistino glasbilo, del komornih sestavov in orkestra.
V razvoju violonelista je izredno pomembno obdobje srednje ole, saj se takrat dijak*
usmerja v poklic. Naloga uitelja je, da pripravi dijaka na tudij violonela na visoki stopnji,
razvija glasbenoumetnike sposobnosti, sistematino vodi razvoj tehninih prvin in zdruuje
vse pridobljeno znanje v izbrani literaturi za violonelo. Za doseganje teh ciljev uni nart
ponuja predloge in vsebine.
2 SPLONI CILJI
Dijaki pri predmetu violonelo:
usvajajo izvajalsko tehniko in izrazne znailnosti violonela;
razvijajo svojo nadarjenost in muzikalno usposobljenost;
usvajajo intonacijo in ritem, spremljajo zvona gibanja in spremljajo notni zapis;
pomnijo ritmine vzorce, se zavedajo pomena glasbenih fraz, dosegajo znanje za
nadaljevanje tudija in se vkljuujejo v glasbene skupine;
razumejo in z uporabo usvojijo zakonitosti glasbene teorije;
skupaj z uiteljem usmerjajo in razvijajo svoj uni proces;
spremljajo in presojajo uspenost svojega unega procesa;
dosegajo znanje za nadaljevanje tudija in se vkljuujejo v orkestre in komorne
skupine;
se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;
na nastopih predstavljajo doseke glasbene ustvarjalnosti;
* V tem unem nartu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz uitelj velja enakovredno
za uitelja in uiteljico.
-
5
razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti;
vkljuujejo ustvovanje v sistem pomnjenja;
skrbijo za kakovost unega jezika;
poznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne izraze v tujih jezikih;
kritino uporabljajo informacijsko tehnologijo za doseganje unih ciljev;
uporabljajo raunalnike programe;
pridobivajo podatke iz razlinih virov;
za doseganje unih ciljev razvijajo matematina znanja ter osnove znanosti in
tehnologije;
navajajo se na socialnost in odnosnost pri komorni igri, orkestru ter projektnem delu;
tvorno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih in si pridobivajo samoiniciativnost ter
podjetnost;
predstavljajo doseke svojega dela;
se vkljuujejo v domaa in mednarodna olska partnerstva;
se usposabljajo za svoje bodoe delo;
spoznavajo in izvajajo dela slovenskih skladateljev;
se osveajo svoje usposobljenosti nartovanja uenja in jo razvijajo;
se sporazumevajo v slovenini;
razvijajo odgovornost za lastno znanje;
razvijajo zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti;
spoznavajo enakost in razlinost slovenske in evropske glasbene dediine;
odkrivajo, razvijajo in poglabljajo glasbene sposobnosti in predznanje;
ob sistematini vadbi razvijajo delovne navade in odnos do dela;
se navajajo na estetsko doivljanje in razvijajo glasbeni okus;
razvijajo vzajemnost in se prilagajajo za enakopravno sodelovanje;
se udeleujejo domaih in mednarodnih seminarjev.
-
6
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.
3.1.1 Tehnine in muzikalne prvine
OPERATIVNI CILJI VSEBINE
Dijaki:
ozavestijo in korigirajo postavitev leve in desne roke;
leva roka: sprostitev prstov; krepitev prstov; intonacija; menjava leg v razlinih kombinacijah; postavitev palne lege; vibrato; pridobivajo sproenost, neodvisnost in
hitrost padca in dviga prstov leve roke v
razlinih ritminih kombinacijah;
uvajanje dvojemk v vsakodnevno igro; desna roka:
se uijo oblikovati enakomeren zvok po celi dolini loka od abice do pice;
menjava loka; menjava strun; razumejo, poznajo in izvajajo na vseh delih
loka razline lokovne naine: leee (legato,
detach), polleee (saoutill), skakajoe
(spiccato, staccato, ricochet).
vadenje: razvijajo analitien pristop k vadbi; razvijajo sposobnost zastavljanja konkretnih
ciljev pri vadbi.
Tehnika:
kraje vaje za reevanje, utrjevanje in razvoj posameznih tehninih prvin;
lestvice (durove in molove) in razloeni akordi (kvintakordi z obrati in D7).
Literatura:
L. R. Feuillard, Vsakodnevne vaje za violonelo
J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2 K. Davidov, ola igre na violonelu L. Marderovski, ola igre na violonelu
3.1.2 Etude
Dijaki:
obravnavajo problematine prvine igranja, nadgrajujejo stare in razvijajo nove tehnine
prvine, ki jih vkljuujejo v muzikalno celoto;
natanno sledijo notnemu zapisu in ga urejeno izvajajo (ritem, tempo, lokovni
naini, delitev loka);
razvijajo virtuoznost posameznih prvin; razvijajo virtuozne lokovne naine, kot so
spiccato, staccato, ricochet ipd.;
obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo prstov leve roke, ki omogoa
nadaljnji razvoj tehnike (hitrost, pasana igra,
trilki, dvojemke itn.);
obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo desne roke (ton, stik loka s
K. Davidov, ola igre na violonelu L. Marderovski, ola igre na violonelu J. J. F. Dotzauer, 113 etud, II in III
-
7
struno, zaetki in zakljuki);
razvijajo profesionalni glasbeni sluh in pridobivajo intonacijsko natannost in
stabilnost v melodinih linijah in harmonskih
strukturah;
razvijajo igro v legah v hitrejih tempih; obvladujejo igranje triglasnih in tiriglasnih
akordov;
oblikujejo izrazit legato v cantileni z izraznim, spevnim tonom;
razvijajo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;
razvijajo glasbeni spomin; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin
zagotavljajo igranje na pamet, kar je podlaga
za poglobljeno in bolj prepriljivo izvajanje.
3.1.3 Sonate in sonatine
Dijaki:
razvijajo sposobnost glasbenega umetnikega izraanja skladb razlinih slogovnih obdobij;
spoznavajo in razumejo znailnosti glasbenih oblik v delih iz slogovnih obdobij
predklasicizma, klasicizma, romantike, 20.
stoletja in v delih sodobnih skladateljev;
odkrivajo slogovno prikladneje in ustrezneje monosti izraanja;
spoznavajo barono glasbo in naine izvajanja polifonije na violonelu;
upotevajo v skladbah navedena tempo in odstopanja v skladu z glasbeno idejo (rubato,
accellerando);
natanno sledijo notnemu zapisu in urejeno izvajajo (ritem, tempo, lokovne naine in
delitev loka);
razvijajo zmonosti prenaanja lastnih obutij v igranje;
razvijajo spretnost oblikovanja tona z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo poteze,
obteitvijo loka in stinim mestom loka s
struno;
razvijajo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;
razvijajo glasbeni spomin; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin
zagotavljajo igranje na pamet, kar je podlaga
za poglobljeno in bolj prepriljivo izvajanje.
B. Marcello, 6 sonat G. B. Sammartini, Sonata v G-duru A. Vivaldi, 6 sonat B. Marcelo, Sonata v D-duru J. Barrire, Sonata v G-duru za dva
violonela
B. Romberg, Sonata v C-duru J. Wolfl, Sonata v d-molu A. Vandini, Sonata v F-duru A. Vandini, Sonata v G-duru A. Corelli, Sonata v F-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 1 in 2
3.1.4 Koncerti in koncertini
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje na podroju koncertov oz. koncertinov, podobno kot pri
sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.;
olski koncerti:
G. Goltermann, Koncert t. 5 v d-molu B. Romberg, Concertino v d-molu J. Haydn, Koncert v D-duru (mali)
-
8
z izvajanjem na pamet gradivo usvajajo bolj poglobljeno in temeljito.
Repertoarni koncerti:
J. Ch. Bach, Koncert v c-molu C. Stamitz, Koncert v G-duru M. Monn, Koncert v g-molu Vivaldi, Koncert v h-molu Vivaldi, Koncert v G-duru
3.1.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja
Dijaki:
spoznavajo dela iz razlinih glasbenih obdobij; uresniujejo operativne cilje na podroju
koncertov oz. koncertinov, uresniujejo
podobno kot pri sonatah in sonatinah v
poglavju 3.1.3.
Virtuozne skladbe:
G. Goltermann, Capriccio G. Goltermann, Etude-Capricce D. van Goens, Scherzo D. Popper, Mazurka v g-molu J. Brahms, Madarski ples t. 2 L. Boccherini, Rondo Rubinstein, Kolovrat
Melodine skladbe:
F. Schubert, Impromptu G. Golterman, La foi F. B. Mendelssohn, Pesem brez besed A. Rubinstein, Melodija P. I. ajkovski, Sentimentalni valek J. Massenet, Elegija C. Saint-Sans, Labod
Skladbe 20. in 21. stoletja:
S. Prokofjev, Mar
3.1.6 Skladbe slovenskih skladateljev
Dijaki:
spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih avtorjev;
vzgajajo odnos do slovenske glasbene kulture.
L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij . Sojar Voglar, Feferoni
Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.
3.2.1 Tehnine in muzikalne prvine
Dijaki:
nadaljujejo z razvojem ozaveene in samostojne kontrole funkcionalne dre telesa
in postavitve leve in desne roke;
razvijajo artikulacijo v hitrem legatu; pospeujejo hitrost v pasani igri; razvijajo orientacijo na ubiralki z namenom
zagotavljanja iste intonacije v vijih legah in
v menjavah leg;
pridobijo spretnost zanesljive igre v visokih legah in v menjavi leg;
izboljujejo igro osnovnih potez loka in
Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakord z obrati in septakordi),
sekste
L. R. Feuillard, Vsakodnevne vaje za violonelo
J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2
-
9
lokovanje s stopnjevanjem tempa;
razvijajo spiccato in saoutill na eni struni in v prehajanju loka ez strune;
razvijajo ricochet in staccato; razvijajo spretnost kombiniranja lokovanj in
prehodov iz enega v drug lokovni nain;
igrajo lestvice v sekstah; razvijajo analitien pristop k vadbi; pri vadbi razvijajo sposobnost zastavljanja
konkretnih ciljev.
3.2.2 Etude
Dijaki:
spoznavajo in postopno obvladujejo nove tehnine in muzikalne elemente v skladu z
zahtevami izbranega programa;
obravnavajo problematine prvine igranja, nadgrajujejo stare in nove razvijajo v
muzikalno celoto;
uresniujejo tehnine spretnosti na zahtevnejih virtuoznih etudah;
natanno sledijo notnemu zapisu in izpopolnjujejo urejen nart izvajanja dela
(ritem, tempo, lokovni naini, delitev loka
itn.);
razvijajo izvajanje virtuoznih elementov; obvladujejo jasno, isto in zanesljivo
artikulacijo prstov leve roke, ki omogoa
nadaljnji razvoj tehnike (hitrost, pasana igra,
okraski, dvojemke itn.);
obvladujejo jasno, isto in zanesljivo artikulacijo desne roke (ton, stik loka s
struno, zaetki in zakljuki);
razvijajo igro v legah v hitrejih tempih; obvladujejo igranje triglasnih in tiriglasnih
akordov.
J. J. F. Dotzauer, 113 etud J. L. Duport, Etude D. Popper, 40 etud L. Grigorian, Etude A.-J. Franchomme: 12 etud, 12 caprices
3.2.3 Sonate in sonatine
Dijaki:
nadaljujejo z razvijanjem sposobnosti umetnikega izraanja in tehnike igre;
izpopolnjujejo izraznost vibrata z razlino amplitudo, hitrostjo in intenzivnostjo;
razvijajo obutek za dojemanje umetnikega izraza v glasbenem delu;
nadgrajujejo spoznavanja in razumevanja znailnosti glasbenih oblik v delih iz
razlinih glasbenih obdobij;
odkrivajo nove monosti izraanja; upotevajo v programu navedene oznake za
tempo v skladbah in odstopanja v skladu z
glasbeno idejo (rubato, accellerando);
spoznavajo in urijo posebnosti v artikuliranju
H. Eccless, Sonata v g-molu J. B. Brval, Sonata G-duru L. Boccherini, Sonate G-duru G. B. Sammartini, Sonata v G-duru A. Vandini, Sonata v G-duru in F-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 1 in 2
-
10
tonskega izraza in fraziranja, igranja
dinaminih odtenkov in poudarkov;
razvijajo spretnost oblikovanja tona z izbiro ustreznega razmerja med hitrostjo poteze,
obteitvijo loka in stinim mestom loka s
struno (zvona toka);
razvijajo profesionalni glasbeni posluh in pridobivajo intonacijsko natannost,
stabilnost v melodinih linijah in harmonskih
strukturah;
v cantileni oblikujejo izrazni legato in negujejo spevnost;
razvijajo glasbeni spomin; razvijajo zmonost prenaanja lastnih obutij; z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin
zagotavljajo igranje na pamet, kar je pogoj za
poglobljeno delo na izbranem programu.
3.2.4 Koncerti in koncertini
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;
spoznavajo repertoar za violonelo.
olski koncerti:
G. Goltermann, Koncert t. 3 v h-molu B. Romberg, Koncert t. 2 v D-duru J. Haydn D. Popper, Koncert v C-duru J. Duport, Koncert v e-molu
Repertoarni koncerti:
C. Stamitz, Koncert v G-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru S. Prokofjev, Concertino D. Kabalevski, Koncert v g-molu C. Saint-Sans, Koncert v a-molu
3.2.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;
spoznavajo repertoar za violonelo.
Virtuozne skladbe:
D. Popper, Tarantella D. Popper, Koncertna poloneza v d-molu N. Rimski-Korsakov, mrljev let G. Frescobaldi, Toccata
Melodine skladbe:
G. Faur, Elegija G. Faur, Aprs un rve A. Glazunov, Trubadurjeva pesem S. Rahmaninov, Vokaliza S. Rahmaninov, Orientalski ples Skladbe 20. in 21. stoletja:
D. ostakovi, Adagio S. Prokofjev, Concertino
-
11
3.2.6 Skladbe slovenskih skladateljev
Dijaki:
spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih skladateljev;
razvijajo odnos do slovenske glasbene kulture.
L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij . Sojar Voglar, Feferoni
Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.
3.3.1 Tehnine in muzikalne prvine
Dijaki:
ker imajo levo in desno roko funkcionalno e postavljeno, nadgrajujejo svoje znanje na
viji teavnostni stopnji;
razvijajo obutek za istost in lepoto tona; pridobivajo zanesljivo sproenost gibalnega
aparata;
izboljujejo raven obvladovanja gibov; igrajo lestvice tudi v dvojemkah z zanesljivo
intonacijo (terce in sekste);
spoznavajo znailnosti zanesljive igre flageolettov, naravnih, kvartnih;
urijo spretnost v menjavi leg v hitrejih tempih, v razlinih prstnih kombinacijah in
ritmih;
samostojno ugotavljajo in poizkuajo razreiti tehnine probleme;
iejo monosti za raznoliko glasbeno izraanje.
Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakordi z obrati in septakord), sekste
L. R. Feuillard, Vsakodnevne vaje za violonelo
J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2
3.3.2 Etude
Dijaki:
zdruujejo pridobljeno tehnino in muzikalno znanje v enovito glasbeno celoto;
izboljujejo lokovanje z vejo natannostjo v prehodih ez strune in pri menjavah leg.
D. Popper, 40 etud A.-F. Servais, 6 Caprices pour Violoncelle,
op. 11
A.-J. Franchomme, 12 etud, 12 caprices J. L. Duport, Etude
3.3.3 Sonate in sonatine
Dijaki:
ponotranjijo slog partiture skladbe z osebno prepriljivostjo ob upotevanju skladateljeve
zamisli in raziskujejo razline vidike tehnike
igre na violonelo, ki to omogoajo;
razvijajo lastno glasbeno izraznost in obutek za glasbeno estetiko;
irijo osebno glasbeno obzorje ob slogovno raznolikem koncertnem repertoarju;
razvijajo vibrato, primeren znaaju skladb in slogovnim znailnostim;
razvijajo glasbeni spomin;
Sonate:
L. Boccherini, Sonata v C-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 2. in 3
Repertoar za izjemno nadarjene:
B. Martin, Variacije na slovako temo J. Brahms, Sonata v e-molu R. Schumann, Fnf Stcke im Volkston R. Schumann, Fantasiestcke S. Barber, Sonata
-
12
z razvojem pomnjenja glasbenih vsebin zagotavljajo igranje na pamet, kar je pogoj za
poglobljeno delo in bolj prepriljivo
izvajanje;
spoznavajo repertoar za violonelo.
3.3.4 Koncerti in koncertini
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.
olski koncerti:
G. Goltermann, Koncert t. 1 v a-molu G. Goltermann, Koncert t. 2 v d-molu K. Davidov, Koncert t. 1 v h-molu K. Davidov, Koncert t. 2 v a-molu K. Davidov, Koncert t. 4 v e-molu Repertoarni koncerti:
C. Saint-Sans, Koncert v a-molu J. Haydn, Koncert v C-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru D. Kabalevski, Koncert v g-molu S. Prokofjev, Concertino
3.3.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje, ki so identini kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3.
Virtuozne skladbe:
D. Popper, Kolovrat R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Frescobaldi, Toccata D. Popper, Madarska rapsodija M. de Falla, Ples ognja N. Paganini, Variacije Mojzes G. Faur, Metuljek G. Cassad, Ples zelenega vraga J. Brahms, Madarski ples t. 5
Melodine skladbe:
M. Bruch, Kol Nidrei A. Dvoak, Klid P. I. ajkovski, Nokturno Skladbe 20. in 21. stoletja:
B. Martin, P. Hindemith idr.
3.3.6 Skladbe slovenskih avtorjev
Dijaki:
spoznavajo in izvajajo glasbo slovenskih avtorjev;
vzgajajo odnos do slovenske glasbene kulture.
L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij . Sojar Voglar, Feferoni
Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.
-
13
3.4.1 Tehnine in muzikalne prvine
Dijaki:
pridobijo zanesljivo sproenost gibalnega aparata;
usklajujejo gibe v skladu z vijo teavnostno stopnjo programa;
razvrajo spoznanja in vedenja o pomenu pronosti telesa in soudelebe vseh dejavnikov
violonelistine igre;
obvladujejo menjave leg v vseh kombinacijah; obvladujejo igro dvojemk in akordov na viji in
virtuozni teavnostni stopnji;
dosegajo hitreje uenje na pamet, analitino pomnjenje glasbenih vsebin;
razvijajo analitien pristop k vadbi; dosegajo raven sistematine in efektivne vadbe; razvijajo samostojnost v izpopolnjevanju
tehninih in umetnikih vidikov
violonelistine igre.
Lestvice (durove in molove), razloeni akordi (kvintakordi z obrati in septakord),
sekste, terce
L. R. Feuillard, Vsakodnevne vaje za violonelo
J. Klengel, Vsakodnevne vaje za violonelo
O. evik, ola lokovne tehnike, op. 2
3.4.2 Etude
Dijaki:
zdruujejo tehnine in glasbene izrazne prvine; dosegajo dejavno preverjanje intonacije; izpopolnjujejo natanno in karakterno igro
lokovanja v skladu z glasbenimi zahtevami
izbranih vsebin;
obvladujejo pronost loka, pronost strune in tenost roke v gibanju z namenom
napredovanja v kakovostnejem tonskem
izrazu.
J. L. Duport, Etude D. Popper, 40 etud A.-J. Franchomme, 12 etud, 12 caprices M. Bukinik, Etude A. Piatti, 12 Capprici A.-F. Servais, 6 Caprices pour Violoncelle,
op. 11
V. Depalj, Pet etud
3.4.3 Sonate in sonatine
Dijaki:
irijo glasbeno obzorje z unim in koncertnim repertoarjem;
razvijajo umetniko glasbeno predstavljivost; uporabljajo vibrato kot bogato izrazno sredstvo
skladno z zahtevami programa;
razvijajo osebni glasbeni izraz in dvigujejo raven glasbenega okusa;
ponotranjijo slog partiture skladbe z osebno prepriljivostjo;
dosegajo intonacijsko natannost, stabilnost v melodinih linijah in harmonskih strukturah v
skladbah z vijo teavnostno stopnjo in v
virtuoznih skladbah;
upotevajo znailnosti sloga v glasbi; spoznavajo in postopno obvladujejo nove
tehnine in muzikalne prvine v skladu z
zahtevami izbranega programa;
spoznavajo koncertni repertoar za violonelo.
G. Valentini, Sonata v E-duru L. Boccherini, Sonata v C-duru J. S. Bach, Suita za violonelo solo t. 2, 3,
4
Repertoar za izjemno nadarjene:
B. Martin, Variacije na slovako temo F. Francoeur, Sonata v E-duru J. Brahms, Sonata v e-molu R. Schumann, Fnf Stcke im Volkston R. Schumann, Fantasiestcke S. Barber, Sonata D. ostakovi, Sonata v d-molu, op. 40
-
14
3.4.4 Koncerti in koncertini
Dijaki:
uresniujejo operativne cilje, ki so enaki kot pri sonatah in sonatinah v poglavju 3.1.3;
pripravijo koncert v celoti.
C. Saint-Sans: Koncert v a-molu J. Haydn, Koncert v C-duru L. Boccherini, Koncert v B-duru D. Kabalevski, Koncert v g-molu E. Lalo, Koncert v d-molu E. Elgar, Koncert v e-molu P. I. ajkovski, Variacije na rokokojsko temo D. Milhaud, Koncert
3.4.5 Skladbe 19., 20. in 21. stoletja
Dijaki:
e naprej razvijajo vse vidike tega sklopa vsebin, ki so jih obravnavali med dosedanjim
uenjem;
skuajo z izvedbo del tega sklopa e posebej izraziti svoje individualne izrazne,
muzikalne, virtuozne ali kakne druge
umetnike kvalitete ali posebnosti.
Virtuozne skladbe:
D. Poppert, Kolovrat K. Davidov, Pri vodnjaku R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Frescobaldi, Toccata D. Popper, Madarska rapsodija M. de Falla, Ples ognja N. Paganini, Variacije Mojzes G. Faur, Metuljek G. Cassad, Ples zelenega vraga J. Brahms, Madarski ples t. 5 P. I. ajkovski, Pezzo capriciosso D. Popper, Elfentanz K. Davidov, Tarantella A. Dvoak, Rondo
Melodine skladbe:
M. Bruch, Kol Nidrei A. Dvoak, Klid P. I. ajkovski, Nokturno
Skladbe 20. in 21. stoletja:
R. edrin, In style of Albniz G. Cassad, Requiebros G. Cassad, Ples zelenega vraga
3.4.6 Skladbe slovenskih avtorjev
Dijaki:
spoznavajo dela slovenskih skladateljev; pripravijo delo slovenskega skladatelja za
maturo.
L. M. kerjanc, Pet lirinih melodij M. Lipovek, Balada B. Pucihar, Summer Sonata, op. 8 V. Avsec, tiri kratke skladbe . Sojar Voglar, Fantazija . Sojar Voglar, To je to! D. kerl, Trije intermezzi
Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.
-
15
4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
Temeljni standardi znanja so doloeni s teavnostno stopnjo posameznih sklopov predpisanih
vsebin v posameznih letnikih in se nanaajo na umetniki glasbeni izraz, tehnine vidike igre
violonela ter na natannost in zanesljivost izvedbe programa.
Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (koliina in kakovost znanja,
spretnosti in vein), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno)
in so tista kakovost in koliina znanja, spretnosti in vein, ki sta nujni za nadaljnje
uenje in razvoj pri doloenem predmetu. So mejna kategorija obvladovanja glasbila,
pri emer sta tehnika in izraznost muziciranja omejeni in je mogoe ugotoviti teave v
doseganju kakovostnega tona oz. zvoka. Kljub temu da se pojavljajo napake v notah,
ritmu, slogu in je mnogo v partituri predpisanih glasbenih oznak spregledanih ali ne
popolnoma pravilno izvedenih, da sta omejeni interpretacija in muzikalna izvedba ter je
morda malo laji tudi sam glasbeni program, pa dijakova duevna in telesna
vzdrljivost e vedno izkazuje sprejemljivo izvedbo celotnega programa, zahtevano
ustrezno razvito tehniko ter e sprejemljivo razumevanje in izvajanje glasbe.
Minimalni standardi znanja so izraeni v izpitnih vsebinah po posameznih letnikih.
Na izpitih dijaki ves program izvajajo na pamet.
1. letnik letni izpit:
lestvica, razloeni akordi v obsegu treh ali tirih oktav;
dve etudi (ena v palni legi) iz poglavja 3.1.2;
stavek iz suite J. S. Bacha iz poglavja 3.1.3;
dva stavka predklasicistine sonate ali stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja
3.1.3 ali 3.1.4;
skladba po izboru.
2. letnik letni izpit:
lestvica, razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter sekste;
dve etudi iz poglavja 3.2.2;
stavek iz suite J. S. Bacha iz poglavja 3.2.3;
dva stavka sonate ali stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.2.3 ali 3.2.4;
skladba po izboru.
3. letnik letni izpit:
lestvica in razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter dvojemke (terce, sekste);
-
16
dve etudi iz poglavja 3.3.2;
stavek iz suite J. S. Bacha iz poglavja 3.3.3;
stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.3.4;
skladba po izboru.
4. letnik letni izpit:
Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja letnega izpita. V
tem primeru dijak kona predmet v 4. letniku z razredno oceno.
lestvica in razloeni akordi v obsegu tirih oktav ter dvojemke (terce, sekste in
oktave);
dve etudi iz poglavja 3.4.2;
stavek iz suite J. S. Bacha iz poglavja 3.4.3;
stavek koncerta (1. ali 2. in 3.) iz poglavja 3.4.4;
skladba po izboru.
5 DIDAKTINA PRIPOROILA
Delo temelji na poznavanju dijakovega tehninega in muzikalnega znanja ter njegovih
psihofizinih sposobnosti. Uni narti so le podlaga za delo. Praksa kae, da prihaja v razvoju
posameznikov do precejnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni
mogoe predvideti. Tako so odstopanja od letnega in izpitnega programa dopustna in celo
nujna. V praksi to pomeni prilagajanje naina pouevanja in napredovanja dijakovim
individualnim psihofizinim in emocionalnim sposobnostim. Tudi izpitna komisija naj to
primerno upoteva pri ocenjevanju.
Med olanjem je treba posebno pozornost nameniti tistim tehninim prvinam, ki jih dijak
obvlada slabe. irok izbor literature za elo uitelju omogoa izbor del, ki bodo posamezniku
najbolj koristila. Dijak naj znanje stopnjuje glede na zmonosti in pri tem ne izpua
temeljnih znanj, ki mu omogoajo kasnejo izvedbo zahtevnejih del.
Posebno pozornost velja nameniti pomnjenju. To naj temelji na oblikovni in harmonski
analizi, ne samo na akustinih in vizualnih predstavah. Dijake je treba spodbujati k
samostojnemu tudiju skladb v okviru unega programa in tudi posebnih zanimanj, ki jih
dijak oblikuje med olanjem. Prav tako ne smemo zanemariti igre a vista in improvizacije, ki
omogoata dijaku, da se hitreje znajde v nepredvidljivih okoliinah.
-
17
Priporoljivo je, da dijak nastopa na internih in javnih nastopih v okviru ole. Koristno pa je
tudi sodelovanje na nastopih zunaj ole, na revijah ter raznih tekmovanjih doma in v tujini.
Doseganje ciljev in uresnievanje nalog unega programa za violonelo je odvisno od
dijakovih sposobnosti, interesa in kontinuiranega dela, vendar je uspeh dijaka v mnogem
odvisen od strokovnega znanja in pedagoke usposobljenosti uitelja.
Uitelju violonela priporoamo, da:
dijaku omogoa redno in kontinuirano sodelovanje s korepetitorjem;
spremlja sodobna dognanja stroke in poglablja svoje znanje;
se usposablja na podrojih specialne didaktike, metodike in drugih posebnih disciplin;
razvija kritien odnos do izbora glasbenega repertoarja, ki naj dijaka vodi k razvoju
vseh vidikov igre na violonelo;
zagotavlja uravnoteenost izbranega repertoarja v njegovih muzikalnih principih,
razlinih slogovnih obdobjih, po glasbenih zvrsteh in oblikah ter po tehninih
zahtevah;
individualno pristopa k izbiri vsebin glede na predznanja in sposobnosti dijaka;
s kakovostno izvedbo demonstrira dijaku predlagane vsebine, spodbude in reitve;
spodbuja dijaka k razvoju samostojnosti in osebnega umetnikega izraza;
ponuja dijaku predloge za posluanje in ogled izbranih izvedb na avdio in video
posnetkih;
usmerja dijaka v spoznavanje literature za violonelo in samostojno iskanje in
raziskovanje literature;
po temeljiti presoji in v skladu z razvojem dijakove nadarjenosti dopolnjuje seznam
navedenih gradiv z gradivi podobne ali vije teavnostne stopnje;
kombinira navedene cilje med letniki glede na program in presojo v skladu z
dijakovim individualnim razvojem;
sledi uresniitvi vseh navedenih ciljev do konca olanja.
Uni nart nadgrajuje poznavanje glasbe, ki se v praksi lahko udejanji s skrbno in gospodarno
nartovanimi in izpeljanimi unimi urami. Uitelj avtonomno oblikuje posamezne une
sklope, tako da smiselno povezuje posamezne glasbene dejavnosti z operativno-procesnimi
razvojnimi cilji in vsebinami. Zaporedje in globino vsebin ter metode in oblike dela uitelj
prilagaja glede na potrebe, zmonosti in priakovanja dijakov.
Uitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku koncertov prireditev, ki so pomemben vir izkuenj in
informacij, ki jih ne more dati sam pouk; dijak tako spoznava bogastvo glasbene literature in
se sreuje z interpretativnimi doseki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniko
-
18
osebnost; ob tem spoznava zakonitosti poklicnega dela v glasbi in svojega podroja tudi s
praktinih, z organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na dijakov razvoj.
Priporoljiva strokovna literatura za uitelje violonela: J. J. F. Dotzauer, ola za
violonelo; K. Davidov, ola za violonelo; R. Saponikov, ola igre na violonelu; L. R.
Feuillard, Metoda za mlade violoneliste; A. Marderovski, ola igre na violonelu.
5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja
Pomembno je, da loimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za
ocenjevanje.
Preverjanje
Pri preverjanju znanja uitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo
mo dojemanja, raven znanja in zmonosti, pa tudi daje dijaku povratne informacije o
njegovem napredovanju. Sprotno razlenjevanje dijakovih dosekov znanja in morebitnih
pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in realno sliko o napredku in morebitnih
zagatah posameznega dijaka; na tem temelju uinkoviteje pripravimo nart nadaljnjega dela,
dajemo jasneje napotke za plodovitejo vadbo oz. uenje.
Preverjati je treba redno in na razline naine, na podrojih, kot so navedena.
Uitelj preverja znanje:
pri vsaki individualni uri pouka,
na internih in javnih nastopih.
K preverjanju lahko uitelj obasno povabi tudi druge uitelje istega ali sorodnega predmeta,
kar bo okrepilo skupinsko delo, izmenjavo izkuenj in usklajevanje meril.
Ocenjevanje
Glede na naravo intrumentalnega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo izbranih
glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjujemo tehnino obvladovanje glasbila,
natannost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter teavnost sporeda. Na letnem
izpitu doloi konno oceno izpitna komisija.
-
19
Priporoamo doloen okvirni obseg snovi, ki jo je treba predelati med posameznim tudijskim
letom, da nartovano in uspeneje zagotovimo skladno rast v spretnostih igranja, kar je
podlaga pri ustreznejem umetnikem izraanju.
1. letnik: ve lajih etid (npr. S. Lee, L. Grigorian, R. Matz) ter tri teje (npr. D.
Popper, J. J. F. Dotzauer); vsaj tri stavke iz Suit za vilonelo solo J. S. Bacha; dva
kontrastna stavka iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve
melodini in ena virtuozna skladba.
2. letnik: ve lajih ter tri teje etude; vsaj tri stavki iz Suit za violonelo solo J. S
Bacha; dva kontrastna iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve
melodini in ena virtuozna skladba.
3. letnik: ve lajih ter tri teje etude; vsaj tri stavki iz Suit za violonelo solo J. S
Bacha; dva kontrastna iz predklasine sonate; dva kontrastna stavka koncerta; dve
melodini in ena virtuozna skladba.
4. letnik: ve lajih in tri teje etude; vsaj tri stavke iz Suit J. S. Bacha; koncert v
celoti; dve melodini in ena virtuizna skladba.
5.2 Medpredmetne povezave
Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je moneja
vez ter vzajemno uinkovanje in prenosljivost znanja, s imer gradimo pogoje za vejo
ustvarjalnost, podjetnost in boljo didaktino uinkovitost na vseh vpletenih predmetnih
podrojih. Veja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejo osebnost, ki se lae spopada
z razlinimi izzivi v stroki in v ivljenju. Zmonost povezovanja razlinih znanj, uvidov in
spretnosti pa hkrati prispeva k veji kulturni in etini zavesti ter osebnostni trdnosti
posameznika.
Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi
predmetnimi podroji, sodelovanje uiteljev razlinih predmetnih podroij v uno-vzgojnih
dejavnostih, vzajemno nartovanje skupne ali soasneje obravnave sorodnih vsebin in
podobno. Uitelj se povezuje z drugimi strokovnimi lani pedagokega aktiva, sodeluje pri
nartovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju unega procesa.
Dijaki se razlino medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki: pri komorni
igri, v vokalno-intrumentalnih sestavih, pri igranju v razlinih orkestrih, pri korepeticijah
ipd. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta,
oblikoslovja, pa tudi zgodovine, umetnostne ter zlasti glasbene zgodovine, pa lahko
-
20
uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar je v prid boljemu razumevanju
in posledino tudi bolj kakovostni izvedbi skladb. Ob razloevanju in pronicanju v slogovne
posebnosti npr. baroka, klasike, romantike ipd. si dijaki ustvarjajo moneji osebni uvid v
znaaj, vsebino in posebnosti doloenega zgodovinskega obdobja slovenske in evropske
zgodovine.
Obstajajo tudi druge medpredmetne povezave, ki so bolj splone narave, o emer govorijo
tevilne specifine mednarodne tudije in raziskave.
6 MATERIALNI POGOJI
Primerno velika, akustino in zvono izolirana uilnica, standardna oprema za individualni
pouk, notno stojalo, stensko ogledalo, metronom, klavir ali pianino, avdio in video oprema,
strokovna literatura.
7 ZNANJE IZVAJALCEV
Izvajalec Znanja
Uitelj Violonelo
Korepetitor Klavir
top related