analiza - mk.gov.si · 2 okvirne ugotovitve o prevedbi na podlagi spremljanja prehoda v nov plačni...

1

ANALIZA

prehoda javnih uslužbencev na področju kulture v javnem sektorju v nov plačni sistem

Podlage za nov plačni sistem in njegova uvedba Javni uslužbenci v pravnih osebah javnega prava na področju kulture (v nadaljevanju: zaposleni v javnem sektorju kulture) so prešli na nov plačni sistem v okviru prehoda celega javnega sektorja, s 1. avgustom leta 2008. Podlage za uvedbo novega plačnega sistema so Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Kolektivna pogodba za javni sektor in Aneksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS. Med predpise, ki ob naštetih urejajo ravnanja v novem plačnem sistemu, pa sodijo še vladne uredbe o napredovanju v javnem sektorju, o plačah direktorjev v javnem sektorju, o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter pravilniki o strokovnih nazivih na področju kulturne dediščine in knjižnične dejavnosti in merila za nazive prvakov in za delovna mesta priznanih ustvarjalcev. Prehod zajema okoli 4100 zaposlenih v 194 javnih zavodih in dveh javnih skladih, Javna agencija za knjigo pa je vstopila že neposredno v novi plačni sistem. Država je ustanoviteljica 25 javnih zavodov, obeh skladov in agencije, vsi drugi javni zavodi so občinski, pri čemer je država pretežna plačnica javne službe za 40 občinskih javnih zavodov (večinoma regionalnega dosega in pomena). V to analizo ni zajet javni zavod RTV Slovenija, zato določeni zaključki v zvezi s plačnim sistemom za zaposlene v celotni skupini G niso enaki tistim v analizi Direktorata za plače v javnem sektorju. Tehnično izvedbo prevedbe plač in uvrstitve zaposlenih v plačne razrede, to se je dogajalo pretežno v mesecih julij in avgust 2008, je podpirala računalniška aplikacija simulacije, ki jo je izdelal Direktorat za plače v javnem sektorju na Ministrstvu za javno upravo, ter razlage in napotila s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za kulturo. Pri tem je bilo Ministrstvo za kulturo pristojno predvsem podajati razlage za pravo razumevanje določb Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture in za navodilo o prevedbi strokovnih nazivov v knjižničarstvu, kjer pravilnik ni bil sprejet pravočasno. Ministrstvo za kulturo je v mesecih od oktobra 2008 do aprila 2009 opravilo več kot trideset svetovalnih pregledov pravilnosti prevedbe v določenem naboru javnih zavodov in v enem skladu ter vodstvom podalo nasvete za rešitev določenih težav ali odpravo nepravilnosti, v primeru ZVKD in RTV pa kontrolo opravlja skupno telo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za javno upravo. Ministrstvo za kulturo je do konca aprila 2009 na prošnje javnih zavodov in skladov izdalo desetim zavodom svoje mnenje k njihovim prevzemom delovnih mest iz katalogov drugih področij zunaj kulture in dve soglasji za uporabo višje plačne uvrstitve na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS.

2

Okvirne ugotovitve o prevedbi Na podlagi spremljanja prehoda v nov plačni sistem prek številnih komunikacij z vodstvi javnih zavodov in skladov, z zaposlenimi in s predstavniki obeh reprezentativnih sindikatov Glosa in Sviz ter ugotovitev iz pregledov je mogoče sklepati naslednje:

- v javnem sektorju kulture se je prehod v nov plačni sistem izvedel v predvidenih rokih;

- prehod pomeni povprečni dvig plač zaposlenih k ravnem, primerljivim s primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju šolstva, hkrati pa tudi povečanje razlik med plačami zaposlenih v kulturi in v določeni meri spremembo prejšnjih razmerij med plačami posameznih kategorij zaposlenih v kulturi;

- pri sami prevedbi so nastopale težave:

a) zaradi prevajanja zatečenega stanja iz julija 2008, pri čemer je le-to vsebovalo določene nepravilnosti že iz prejšnjega plačnega sistema (nejasne sistemizacije, uporaba nepravilnih količnikov, arbitrarna napredovanja), b) zaradi izpada pomembnega dela prejšnjih dodatkov, c) zaradi dopustov v času glavnine dela pri prevedbi plač zaposlenih, d) zaradi operativno premalo skrbno podprtega dela strokovnih služb in vodstev zavodov in e) zaradi želje vodstev nekaterih zavodov, da bi hkrati s prevedbo izpeljali tudi določene reorganizacije;

- pričakovanja zaposlenih v kulturi so bila na podlagi javnih izjav odgovornih v

povprečju višja, kot so se nato uresničila s plačami za avgust, precej zaposlenih se je čutilo prizadetih, zato je prišlo do večjega števila pritožb na svete javnih zavodov. V času do marca 2009 je bila večina tovrstnih primerov rešenih. Po ne natančnih podatkih pa je bilo sproženih tudi nekaj sodnih tožb.

V času po prevedbi plač je določeno število javnih zavodov začelo in do aprila 2009 že izvedlo postopke za spremembo svoje sistemizacije delovnih mest, pri čemer jim Ministrstvo za kulturo svetuje, naj se pred tem dejansko dogovorijo z ustanoviteljem ali glavnim javnim financerjem o tem, ali jih bo pri kadrovskih spremembah finančno spremljal.

Ugotovitve učinkov s statistično analizo Statistična analiza učinkov novega plačnega sistema temelji na podatkih za 3733 zaposlenih v 165 zavodih in skladih. Pridobljeni so bili od zavodov in skladov januarja 2009 s posebno anketo. Vzorec zajema blizu 90 % celotne populacije zaposlenih v javnem sektorju kulture zunaj RTV in omogoča zanesljivo sklepanje, razen za majhne ali posebne skupine. Razporeditev zaposlenih med podskupine je naslednja:

3

1. Skupine v kulturi

2. Skupine po tarifnih razredih

Nekaj zaposlenih pa spada v skupino I (skladi ipd.) in D (šolstvo). Legenda k obema prikazoma:

- plačna skupina G, uporabljena v tej analizi, zajema delovna mesta na področju javnega sektorja kulture, ne pa na področju informiranja (RTV),

- plačna skupina J zajema spremljajoča delovna mesta, predvsem iz kataloga delovnih mest v aneksu h kolektivni pogodbi za kulturo (tam jih je 180), pa tudi delovna mesta, ki so jih osebe javnega prava v kulturi vzele iz širšega kataloga J,

- plačna podskupina G1 zajema 62 delovnih mest v zavodih z umetniško produkcijo (gledališče, glasba),

- plačna podskupina G2 zajema 196 delovnih mest in strokovnih nazivov v zavodih na področju kulturne dediščine, arhivistike in v knjižničarstvu,

- plačna podskupina J1 zajema strokovne delavce, - plačna podskupina J2 zajema administrativne delavce, - plačna podskupina J3 zajema druge tehnične delavce.

4

Tarifni razredi praviloma korespondirajo s stopnjami formalne šolske izobrazbe (navajamo dosedanje stopnje):

- I je nedokončana osnovna šola, - II je dokončana osnovna šola, - III je eno ali dvoletna strokovna šola, - IV je dvoletna ali triletna strokovna šola, - V je končana štiriletna srednja šola, - VI je višja strokovna šola, - VII/1 je visoka strokovna šola, - VII/2 je univerzitetna izobrazba, - VIII je magisterij, - IX je doktorat znanosti.

Zbrani podatki omogočajo opazovanje spremembe plač med julijem in oktobrom 2008 ter razporejenost zaposlenih po plačnih razredih. Julij je bil izbran, ker je tudi vladna analiza učinkov uporabila ta mesec, hkrati pa eskalacija plač julija do neke mere odtehta običajni upad dodatkov zaradi dopustov. V oktobrskih plačah pa so že upoštevana tudi določena napredovanja.

I. Povečanje bruto plač od julija 2008 do oktobra 2008

1. Bruto plače v javnem sektorju kulture so se v času od julija 2008 do oktobra 2008 v povprečju povečale za 9,5 odstotkov. To se močno ujema z izračunom na podlagi statistike AJPES – 9,4 odstotkov za kulturo brez RTV.

2. Prikaz povečanja plač po glavnih skupinah G in J

5

3. Prikaz povečanja plač po tarifnih razredih – skupaj skupini G in J

4. Prikaz povečanja plač po tarifnih razredih za skupino G

5. Prikaz povečanja plač po tarifnih razredih za skupino J

6

6. Prikaz povečanja plač po izbranih podskupinah: vsi zaposleni po vrstah zovodov gledališča, knjižnice, muzeji in galerije, arhivi, ZVKD, kulturni domovi.

7. Prikaz povečanja plač po izbranih podskupinah: ključne skupine Upoštevane so naslednje ključne skupine: igralci, orkestrski glasbeniki, baletni plesalci (tarifnih razredov V, VI in VII), solo pevci, zboristi, kustosi (tarifnih razredov VII, VIII in IX), konservatorji in restavratorji (tarifnih razredov VII, VIII in IX), arhivisti (tarifnih razredov VII, VIII in IX), bibliotekarji (tarifnih razredov VII, VIII in IX), scenski delavci (tarifnih razredov IV,V in VI), vodje.

Komentar V obdobju julij – oktober 2008 so se bruto plače v kulturi brez RTV povišale precej neenakomerno. Bolj plače na umetniških in strokovnih nosilnih delovnih mestih tarifnih razredov od VII/2 (univerzitetna diploma in več) navzgor, manj plače na spremljajočih delovnih mestih nižjih tarifnih skupin. Nad povprečni dvig plač za 9,5 odstotkov se izrazito uvrščajo orkestrski glasbeniki, dramski igralci in baletni plesalci, torej iz podskupine G1.

7

Okoli povprečnega dviga plač se uvrščajo zaposleni v muzejih in arhivih, vodje in kustosi in zaposleni v knjižnicah. Podpovprečen dvig plač pa imajo zaposleni na ZVKD, zlasti konservatorji/restavratorji in scenski delavci, torej v grobem iz podskupine G2. Pri konservatorjih/restavratorjih je to deloma posledica ukinitve določenih prejšnjih dodatkov, pri scenskih delavcih pa generalno nižji dvigi plač v nižjih tarifnih razredih. Prav tako beležimo podpovprečen dvig plač v vseh podskupinah skupine J. Glede na tarifne razrede so se plače najbolj povečale za razrede od VII/2 naprej, nabolj za tarifni razred IX, kjer pa je malo zaposlenih. Največje finančno breme zato prinesejo dvigi plač v tarifnem razredu VII/2, kar pa je posledica ene od od namer plačne reforme. II. Povprečne plače izbranih skupin delovnih mest julija in oktobra 2008 O spremembah plač je bolj realno soditi s pogledom na ravni povprečnih bruto plač izbranih skupin julija in oktobra 2008. Nekaj prikazov.

1. Povprečne bruto plače glavnih skupin delovnih mest

julij oktober vsa DM 1.453,94 € 1.597,54 € G 1.581,30 € 1.753,41 € G01 1.732,29 € 2.066,28 € G02 1.531,25 € 1.649,69 € J 1.116,44 € 1.184,66 € J01 1.449,68 € 1.554,68 € J02 1.242,59 € 1.265,28 € J03 864,49 € 913,65 €

8

2. Povprečne bruto plače vseh zaposlenih po javnih zavodih glede na ustanovitelja in pretežnega javnega financerja

3. Povprečne bruto plače izbranih nosilnih skupin delovnih mest

julij oktober Arhivist 1.797,47 € 2.031,97 € Bibliotekar 1.637,11 € 1.800,13 € Konservator 1.908,72 € 2.015,91 € Kustos 1.767,91 € 1.957,95 € Igralec 1.946,03 € 2.330,62 € baletni plesalec 1.326,33 € 1.539,52 € operni pevec 1.545,45 € 1.692,38 € orkestrski glasbenik 1.781,58 € 2.182,02 €

Pri arhivistih, bibliotekarjih, konservatorjih / restavratorjih in kustosih so upoštevani tarifni razredi VII/2, VIII in IX, pri orkestrskih glasbenikih in igralcih VII/2, pri baletnih plesalcih V, VI in VII, pri pevcih VI.

9

4. Najvišje in najnižje plačanih 20 delovnih mest, oktobra 2008, v zneskih bruto plač Najvišje Najnižje VRHUNSKI GLASBENIK 5.142,00 GARDEROBER III. 564,81 PRVAK V DRAMSKEM IN LUTKOVNEM GLEDALIŠČU 4.575,54 ČISTILKA 589,18

PRVAK V DRAMSKEM IN LUTKOVNEM GLEDALIŠČU 4.308,03 MANIPULANT 589,19

VRHUNSKI GLASBENIK - DIRIGENT 4.301,68 TEHNIČNI

DELAVEC II 597,27

KUSTOS SVETNIK 4.173,52 ČISTILKA II 603,28 PRVAK V DRAMSKEM IN LUTKOVNEM GLEDALIŠČU 4.131,76 ČISTILKA II 605,01

PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 4.089,11 ČISTILKA 614,86

VRHUNSKI GLASBENIK 4.052,00 ČISTILKA 618,69 PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 4.050,56 ČISTILKA 623,09

VRHUNSKI GLASBENIK 4.044,97 ČISTILKA II 628,33 PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 4.041,35 POMOŽNI

DELAVEC I 638,00

VRHUNSKI GLASBENIK 4.040,00 ČISTILKA 638,62 PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 4.007,30 GARDEROBER III. 644,78

PRIZNANI BALETNI PLESALEC SOLIST 3.996,10 ČISTILKA II 648,16

PRVAK V DRAMSKEM IN LUTKOVNEM GLEDALIŠČU 3.986,11 MANIPULANT III 649,00

KUSTOS SVETNIK 3.973,30 ČISTILKA II 649,07 PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 3.953,03 KURIR II 649,34

PRVAK V OPERNEM IN BALETNEM GLEDALIŠČU 3.949,56 SCENSKI DELAVEC

III 649,95

VRHUNSKI GLASBENIK 3.909,00 ČISTILKA 652,97 PRVAK V DRAMSKEM GLEDALIŠČU 3.889,45 MUZEJSKI ČUVAJ II 654,73

OPOMBI: - prvak je naziv za pet let, ki se lahko ponavlja, in v času trajanja naziva

omogoča doseganje višje plače, - določeno število zaposlenih dejansko prejema nižje bruto plače, vendar gre za zaposlene za krajši delovni čas.

10

5. Nekaj izbranih primerov dvigov povprečnih bruto plač po javnih zavodih Vir: podatki AJPES ( http://www.ajpes.si/Storitve/Place_-_javni_sektor/Podatki_prejsnjih_obdobi ) j

Kultura z RTV jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.

Število zaposlenih 5.959 5.968 5.981 100,14 100,37 Znesek izplačanih plač 9.166.496 10.270.386 10.660.522 112,04 116,30 Povprečna izplačana plača 1.538 1.721 1.782 111,90 115,86

Samo RTV jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


Kultura brez RTV jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


Cankarjev dom jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.

Število zaposlenih 161 144 161 89,14 99,91 Znesek izplačanih plač 223.555 266.731 262.741 119,31 117,53 Povprečna izplačana plača 1.386 1.856 1.631 133,91 117,68 NARODNI DOM MARIBOR jul.08 okt.08 dec.08

Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.

Število zaposlenih 24 22 23 93,10 96,40 Znesek izplačanih plač 31.577 29.447 31.397 93,25 99,43 Povprečna izplačana plača 1.336 1.339 1.378 100,22 103,14

SNG OPERA IN BALET LJ jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


SNG MARIBOR jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


SNG DRAMA LJUBLJANA jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


http://www.ajpes.si/Storitve/Place_-_javni_sektor/Podatki_prejsnjih_obdobij�

11

SLO. MLADINSKO GLED. jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


ZGODOVINSKI ARHIV LJ jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


NARODNI MUZEJ SLO jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


NARODNA GALERIJA jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


ZVKDS jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


NUK jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


MESTNA KNJIŽNICA LJ jul.08 okt.08 dec.08 Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.

Število zaposlenih 218 212 212 97,36 97,48 Znesek izplačanih plač 372.223 401.300 430.538 107,81 115,67 Povprečna izplačana plača 1.710 1.893 2.029 110,70 118,65 MARIBORSKA KNJIŽNICA jul.08 okt.08 dec.08

Indeks okt./jul. Indeks dec./jul.


Opomba: Podatki vsebujejo zneske izplačanih plač (redna izplačila) in število zaposlenih, ki so prejeli plačo pri posamezni osebi javnega sektorja.

12

6. Primerjava povprečnih bruto plač v kulturi, šolstvu in RTV, julij in oktober 2008

7. Primerjava povprečnih bruto plač v kulturi, šolstvu in RTV, julij in oktober 2008, zaposleni v tarifnem razredu VII julij oktober kultura 1737 1958 Šolstvo 1988 2028 RTV 1850 ?

Legenda: - v kulturi so zajeti vsi zaposleni v tarifnem razredu VII, dejansko to pomeni tarifni razred VII/2, - v šolstvu so zajeti vsi zaposleni strokovni delavci v tarifnih razredih VII/1 in VII/2, vendar brez visokega šolstva, - na RTV so zajeti zaposleni v tarifnem razredu VII/2. V tem okviru novinarji, VII/2, dosegajo višje povprečne plače, in sicer julija 1.923 evrov bruto.

Komentar Pogajalska strategija na področju kulture je bila doseči, na ključnih in med seboj primerljivih delovnih mestih, ravni bruto plač v šolstvu. Podatki kažejo, da je kultura zmanjšala plačni zaostanek za šolstvom, ni pa se v tem pogledu (do konca lanskega leta) še povsem izenačila z njim. Podatek o gibanju povprečnih bruto plač vseh zaposlenih v kulturi in šolstvu pokaže, da se je plačni zaostanek v velikosti 14 % z julija znižal na zaostanek okoli 9 % oktobra 2008, če pa opazujemo le zaposlene na VII. stopnji, in to na ravni osnovnega in srednjega šolstva v šolstvu, pa se je plačni zaostanek v velikosti 13 % v juliju znižal na zaostanek v velikosti 4 % v oktobru 2008. Pred dokončnim sklepanjem o uspehu pogajalske strategije pri kolektivnih pogajanjih na področju kulture je treba upoštevati dejstvo, da je delež zaposlenih na delovnih mestih do vključno VI. tarifnega razreda v kulturi bistveni višji kot v šolstvu, in preveriti, ali se morda povprečne starosti učiteljev in vzgojiteljev kaj razlikujejo od povprečne starosti in s tem možnosti za plačna napredovanja zaposlenih na delovnih mestih tarifnega razreda VII/2 v kulturi. Ob upoštevanju pričakovanja, da naj bi povprečno plače v kulturi do marca 2010 rasle

13

bolj kot v šolstvu, pa gre pričakovati, da se bodo primerljive plače v teh dveh dejavnostih do konca omenjenega obdobja izenačile pri osrednjih delovnih mestih in se še zbližale v povprečju za vsa delovna mesta. To bo predmet ponovnega preverjanja v prvi polovici leta 2010. V odnosu do povprečne plače vseh zaposlenih na RTV se je zaostanek povprečne bruto plače v kulturi s 15 % julija celo povečal na okoli 17 % oktobra 2008. V skupinah zaposlenih VII. tarifnega razreda je zaostajanje plač v kulturi julija znašalo okoli 7 %, (na dan 8.5.09 na podlagi še ne preverjenih podatkov sklepamo, da se je jeseni leta 2008 razlika kljub obojestranskemu povečanju plač ohranila na tej ravni). Povprečne plače novinarjev RTV pa so še nekoliko višje. Ker je kontrola plač v javnem zavodu RTV Slovenija ugotovila nekaj odstopanj navzgor, bi morebitni popravki malenkost zmanjšali v tej analizi opaženo razliko med plačami javnih uslužbencev na RTV Slovenija in v drugih institucijah javnega sektorja kulture. To bo predmet ponovnega preverjanja v začetku leta 2010. Sicer pa prikaz statistike gibanja povprečnih bruto plač julij – oktober 2008 potrjuje ugotovitve prvega poglavja. Najvišje povprečne plače dosegajo zaposleni skupine G1, zlasti igralci, orkestrski glasbeniki, arhivisti, konservatorji in kustosi, v državnih javnih zavodih. Pojavljajo se tudi določene razlike med javnimi zavodi, razložljive bodisi z deleži skupin zaposlenih z višjimi plačami in višjimi porasti plač, bodisi s starostjo zaposlenih zaradi napredovanj, ki so jih dosegli, bodisi z različnimi možnostmi za dodatke v novem plačnem sistemu, deloma pa tudi zaradi posebnih časovnih krivulj njim lastne intenzivnosti delovanja. Posebna opomba: podatki AJPES zaradi drugačne metodologije zajema delovne sile včasih odstopajo od notranjih evidenc po javnih zavodih. Na primer – po notranjih evidencah ima Cankarjev dom oktobra 2008 zaposlenih skupaj z direktorjem in pomočniki 170 oseb, zato je tudi njihov podatek o povprečni bruto plači za oktober nižji od AJPES-ovega. Tem podatkom dajemo v tej analizi pomožno primerjalno vlogo. III. Razporeditev zaposlenih po plačnih razredih v novem plačnem sistemu

1. Razporeditve kustosov VII/2, VIII in IX

14

Legenda: navpično se navaja število zaposlenih, vodoravno se navaja plačne razrede.

2. Razporeditve bibliotekarjev VII/1, VII/2, VIII in IX

3. Razporeditve konservatorjev in restavratorjev VII/2, VIII in IX

4. Razporeditve igralcev in priznanih igralcev

15

5. Razporeditve orkestrskih glasbenikov in priznanih orkestrskih glasbenikov

6. Razporeditve baletnih plesalcev V, VI, VII in priznanih plesalcev

16

7. Razporeditve zboristov VI

8. Razporeditve opernih pevcev

9. Razporeditve scenskih tehničnih delavcev IV, V, VI

17

10. Razporeditve tehnikov v dediščini

11. Razporeditev arhivistov VII, VIII in IX

12. Razporeditev finančnih delavcev V, VI, VII in VIII

18

13. Razporeditve vodstvenih delovnih mest skupine G in J

Opomba: kot vodje so tu upoštevani javni uslužbenci na delovnih mestih z izrecno oznako »vodja«, brez direktorjev in njihovih pomočnikov,. ki se uvrščajo v skupino B. Primerjave med razporeditvami

1. Primerjava med razporeditvami orkestrskih glasbenikov, baletnih plesalcev, opernih pevcev in igralcev

19

2. Primerjava med razporeditvami bibliotekarjev, kustosov, arhivistov in konservatorjev/restavratorjev

3. Primerjava med razporeditvami tehnikov v dediščini in scenskih strokovnih delavcev,

tarifni razred V

20

OPOMBA: pri obeh posebnih skupinah so zajeti zaposleni na delovnih mestih V. terifnega razreda, kar pomeni celotni zajem tehnikov v dediščini, pri scenskih delavcih pa delen zajem vseh, kajti veliko jih ima tudi nižje ali višje tarifne razrede.

Komentar Razporeditve podskupin zaposlenih po lestvici plačnih razredov so sicer mejno določene z izpogajanimi plačnimi razponi zanje v kolektivni pogodbi, v veliki meri pa so odraz števila napredovanj in torej tudi dolžine delovne dobe oziroma starosti zaposlenih. Opaziti je nekaj posebnosti pri razporeditvah. Kustosi VII/2 se izrazito grupirajo v začetnem plačnem razredu in skupaj s kustosi višje akademske izobrazbe in višjih strokovnih nazivov še na 40. plačnem razredu. Bibliotekarji se grupirajo v območju svojega prvega in deloma še drugega strokovnega naziva, konservatorji in restavratorji pa tudi okoli svojega tretjega naziva, hkrati pa imajo v svojih vrstah nadpovprečen delež zaposlenih s tarifnim razredom VIII. Razporeditev orkestrskih glasbenikov zaradi solistov lega čez sredino plačnega razpona, priznani pa tvorijo grupacijo v višjem razponu med 45. in 50. plačnim razredom. Najbolj izrazito posebnost se opazi pri igralcih, kjer se slaba polovica zaposlenih grupira v prvi polovici plačnega razpona, dobra polovica v plačnih razponih za priznane igralce, plačni razpon med 35. in 40. plačnim razredom pa ostaja skoraj prazen ! To je mogoče razložiti predvsem s tem, da so igralci v relativno ne zelo dolgem času svoje kariere v večjem številu dosegli kriterije za uvrstitev med igralce z višjimi količniškimi skupinami oziroma po novem – med priznane igralce. Vrzel daje oporo razmišljanju o tem, ali so pogoji za plačne preskoke prav uravnoteženi. Pri baletnih plesalcih se odraža njihova profesionalna pot, ki se začenja v plačnih razredih V. tarifnega razreda, sega pa prek solistov in priznanih plesalcev tudi proti 50. plačnemu razredu. Operni pevci se razporejajo po celotnem plačnem razponu, a z izrazitim vrhom v 35. plačnem razredu. Scenski delavci tako iz skupine G2 kot J1 se grupirajo na srednjem delu širokega plačnega razpona od 10. do 35. plačnega razreda, tehniki na področju kulturne dediščine pa izrazito v svojem najvišjem plačnem razredu, kar gre pripisati sicer s strani Ministrstva za javno upravo legaliziranemu predlogu sindikatov o načinu upoštevanja napredovalnih razredov tehnikov z nazivom samostojni tehnik. Srednji vodstveni delavci enakomerno zasedajo plačne razrede srednjih in višjih vrednosti in v primerjavi z

21

drugimi nosilnimi strokovnimi skupinami zaposlenih bi bilo mogoče sklepati, da njihove plače primerjalno zaostajajo. Izrazito neenakomerna razporeditev arhivistov okoli 40. plačnega razreda pa verjetno odraža dejstvo, da je med njimi precej starejših z daljšo delovno dobo in doseženimi višjimi strokovnimi nazivi. Pri finančnih delavcih preseneča zgostitev v 27. plačnem razredu, kar odraža prevlado VI. tarifnega razreda in prevladovanje najmanj srednje starosti zaposlenih in opozarja na verjetno podvrednotenje teh za poslovanje zavodov pomembnih delovnih mest. Prikazi dvigov in ravni povprečnih plač javnih zavodov izražajo njihove posebne strukture delovnih mest.

IV. Plačne primerjave med javnimi zavodi

1. Povprečna bruto plača igralcev Drame Ljubljana, SNG Maribor, SLG Celje in Slovensko mladinsko gledališče

2. Razporeditev igralcev Drame Ljubljana, SNG Maribor, SLG Celje in SMG po skupinah: igralci, priznani igralci in prvaki

22

3. Povprečna bruto plača orkestra Slovenske filharmonije, Opere in baleta Ljubljana, SNG Maribor – operni orkester in RTV

4. Razporeditev orkestrskih glasbenikov SF, Opere Ljubljana, Opere Maribor in RTV po

plačnih razredih

5. Povprečna bruto plača kustosov Narodnega muzeja, Moderne galerije, Pokrajinskega

muzeja Maribor in Dolenjskega muzeja Novo mesto

23

6. Struktura kustosov po tarifnih razredih

7. Razporeditev kustosov v Dolenjskem muzeju, Moderni galeriji, Narodnem muzeju in

Pokrajinskem muzeju Maribor po plačnih razredih

8. Povprečna bruto plača vodij CD, SNG Maribor in ZVKD

24

9. Razporeditev vodij Cankarjevega doma, SNG Maribor in ZVKD po plačnih razredih

10. Povprečna bruto plača bibliotekarjev Mestne knjižnice Ljubljana,

Osrednje knjižnice Kranj, Osrednje knjižnice Celje in NUK

11. Razporeditev bibliotekarjev VII, VIII in IX, knjižnic Ljubljana, Kranj,

Celje in NUK po plačnih razredih

25

Komentar To podpoglavje statistične analize z danim izborom primerjav (izmed možnih), želi opozoriti, da statistične primerjave včasih pokažejo na nepričakovana odstopanja od običajnih predstav o plačnih razmerjih med zavodi oziroma posebnih podskupin med njimi. V takih primerih je potrebna globinska analitika, hipotetična razlaga pa lahko išče vzroke v različni strukturi delovnih mest, v višjih povprečnih starostih zaposlenih, kar pomeni uvrstitve v više plačne razrede, v različni zahtevnosti med zavodi pri napredovanju zaposlenih v preteklosti, v primeru igralcev pa tudi v različnem deležu vseh, ki so uvrščeni med priznane oziroma prvake. Poskusi razlage nekaterih primerov: višje povprečne bruto plače igralcev v Slovenskem mladinskem gledališču se razlaga z dejstvom, da imajo najbolj ugodno razmerje med številom priznanih in drugih igralcev, višje povprečne plače v orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana se razlagajo pretežno z dejstvom, da ima ta orkester slabo tretjino delovnih mest tutistov, orkester Slovenske filharmonije recimo pa dobro polovico tovrstnih delovnih mest, višje povprečne bruto plače bibliotekarjev v Mestni knjižnici Ljubljana od tistih v NUK izvirajo iz dejstva, da glavnina zaposlenih dela z uporabniki in imajo zaradi njim prilagojenega delovnega časa zato precej dodatkov, višje povprečne bruto plače srednjih vodij na ZVKD pa izhajajo iz njihove posebne organizacijske strukture, ipd. V. Plačne uvrstitve direktorjev javnih zavodov

1. Plačne uvrstitve državnih javnih zavodov v kulturi

2. Plačne uvrstitve direktorjev občinskih javnih zavodov, ki jih pretežno financira država

26

3. Plačne uvrstitve direktorjev občinskih javnih zavodov

4. Primerjalni prikaz

27

Komentar Razporeditev direktorjev državnih javnih zavodov, tistih občinskih javnih zavodov, ki jih financira pretežno država, in občinskih javnih zavodov, ki jih pretežno financirajo občine, jasno kaže njihovo plačno slojitev v tri skupine: državni imajo osnovne plače izrazito prek 50. plačnega razreda, občinski z državnim financiranjem med 45. in 50. plačnim razredom, občinski pa se pretežno nahajajo med 40. in 50. plačnim razredom. Taka razporeditev, v osnovi vzpostavljena že leta 2006, da vedeti, da se direktorji nahajajo na plačnih ravneh, ki jih dosegajo mnogi drugi zaposleni v kulturi, in se zato pojavlja vprašanje popravka direktorskih plač.

Problemi pri prehodu in njihovo reševanje Pri neposredni prevedbi plač v nov plačni sistem so se poslovodstva javnih pravnih oseb, zaposleni in seveda tudi sodelujoči na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za kulturo srečali s kar nekaj izrazitejšimi skupinami težav in problemov (pri tem ne upoštevamo težav z računalniško podprtim modelom simulacije prevedbe plač niti kadrovskih težav zavodov zaradi dopustov in bolniških niti težav zaradi včasih neskladnih in nepravočasnih razlag in navodil s strani uvajalcev novega sistema, beri Ministrstva za javno upravo in v kulturi še Ministrstva za kulturo): - plače zaposlenih so se prevedle tudi, če so bile določene na podlagi nepravilne uporabe predpisov prejšnje plačne ureditve ali pa rezultat vprašljivega in neenakomernega vrednotenja zaposlenih pri napredovanjih. To je bila v veliki meri posledica poletne naglice, ko se je po relativno kasnih podpisih aneksov h kolektivnim pogodbam upoštevalo splošno navodilo - prevesti stanje plač iz julija 2008, brez časa za sistematično preverjanje upravičenosti plač v prejšnjem plačnem sistemu. Nepravilno upoštevanje dodatkov se je v glavnem hitro razkrilo in odpravilo. Težje pa je bilo reševati težave zaradi uporabe vprašljivih plačnih količnikov. Pravilnik na področju kulture, ki jih je določal za okoli petinštirideset skupin delovnih mest, je bil namreč do neke mere ohlapen in je s tem dopuščal vodstvom javnih zavodov, da so, od leta 2003 naprej brez soglasja Ministrstva za kulturo ali ustanoviteljev, za zaposlene določali tudi nenavadne količnike, kar je pri prevedbi povzročalo zlasti probleme pri štetju napredovalnih plačnih razredov. Precej zaposlenih pa je imelo tudi subjektivne občutke, da niso zadosti napredovali zaradi »šikaniranja« s strani predstojnikov, ti pa obratno menijo, da med zaposlenimi obstajajo razlike glede obsega in kakovosti dela. Poseben problem v tem okviru predstavljajo zaposleni, ki v prejšnjem plačnem sistemu niso smeli napredovati, ker so imeli za svoja delovna mesta prenizko izobrazbo, a so jih predstojniki pri njihovem delu v glavnem pozitivno ocenjevali, prejemali so delovno uspešnost, in v večini javnih zavodov so jih zato napredovali, v manjšini javnih zavodov pa, skladno s predpisi, ne. Ti zadnji so zato zaostali za prvimi tudi pri plačnih uvrstitvah v novem plačnem sistemu; - pri plačnem uvrščanju zaposlenih s strokovnimi nazivi je prišlo med Ministrstvom za kulturo in sindikalno stranjo do različnih razlag o tem, koliko število napredovanj se prenaša, in šele septembra je Ministrstvo za javno upravo na vztrajanje sindikatov dokončno podalo uradno navodilo, da se na izhodiščni plačni razred strokovnega naziva prenesejo vsa dotlej dosežena napredovanja na delovnem mestu. Hkrati pa je moralo Ministrstvo za kulturo podati razlago o

28

tem, kako se prevajajo imena strokovnih nazivov na področju knjižničarstva, ker zahtevani pravilnik o tem ni bil sprejet pravočasno, ampak objavljen več kot pol leta kasneje. Brez navodila sicer ne bi bilo mogoče opraviti prevedbe plač, vendar pa sta navodilo in kasneje pravilnik v tej točki odprla nekaj težav z razumevanjem določb, zato so bile naknadno podane še dodatne interpretacije; - v določenem številu javnih zavodov so želeli hkrati s prevedbo plač opraviti še notranje reorganizacije in spremeniti sistemizacije delovnih mest zaradi poslovnih in programskih potreb ali pa preprosto zato, da bi lahko zaposlenim (bolj) dvignili plače. Reorganizacija jim je bila izrecno odsvetovana s posebnim dopisom državne sekretarke, prav tako tudi sicer s predpisi dopustno poseganje po delovnih mestih iz drugih katalogov javnega sektorja, četudi so bila na voljo včasih nižje vrednotena istovrstna delovna mesta v katalogu za kulturo. Tako so vodstva uporabljala tudi delovna mesta zlasti iz kataloga za RTV in za javne uslužbence v upravi. Naknadni pregledi pravilnosti prevedbe pa so pokazali, da je bilo v kulturi v primerjavi z nekaterimi drugimi področji razmeroma malo primerov, da so poskušali zaposlene neupravičeno uvrščati na delovna mesta v višjih tarifnih razredih. Določena odprta vprašanja pravilnosti prevedbe bodo dobila bodisi sodni epilog ali pa presoje Računskega sodišča, oboje bo lahko dobro sodilo za morda še odprte zadeve. Ostane pa praktično odprto, kako naj zavodi ravnajo v primerih, ko so zaposlene z nepravilnimi potezami privedli v položaj, ko bi morali vračati del previsokih plač. Spoštovanje zakonitosti je samoumevno, toda ob prizadetosti morda celih kategorij podcenjenih delovnih mest bo treba razmisliti tudi o spremembi predpisov oziroma popravljanju plačnih razmerij. Povzetek rezultatov in predlogi za prilagajanje novega plačnega sistema v kulturi v prihodnje S prehodom v nov plačni sistem je bil v javnem sektorju kulture okvirno dosežen osnovni cilj – povprečni dvig plač, v obdobju leto 2008 – leto 2010 za okoli 24,8 %, v obdobju začetek leta 2008 – začetek leta 2009 za okoli 8,5 % in v obdobju julij 2008 – oktober 2008 za okoli 9,5 %. S tem so se povprečne plače zaposlenih v javnem sektorju kulture že približale plačam v šolstvu, niso pa jih še povsem dosegle. Računa se, da bo do izenačenja na primerljivih delovnih mestih prišlo ob koncu obdobja odpravljanja nesorazmerij, torej po marcu 2010. To bi pomenilo, da bi bil pogajalski cilj dosežen. Plače so se najbolj dvignile za umetniška delovna mesta v plačni skupini G1, za tarifne razrede od VII/2 naprej in za višje strokovne nazive na delovnih mestih na področjih kulturne dediščine in knjižničarstva. Najmanj pa so se dvignile na delovnih mestih skupine J in nižjih tarifnih razredov. Pri prevedbi plač v nov plačni sistem se soočamo z nezadovoljstvom določenih kategorij zaposlenih. Vzrok je prenizko vrednotenje njihovih delovnih mest, zlasti to velja za nižje tarifne razrede in delovna mesta skupine J, pa tudi za druga, kjer so zaposleni v prejšnjem plačnem sistemu bili upravičeni do višjih dodatkov kot v novem sistemu. Nadaljnji vzrok so spremenjena plačna razmerja med kategorijami zaposlenih, vključno z opažanjem o relativnem zaostajanju plač vodij in direktorjev. Ta nezadovoljstva bo mogoče deloma odpraviti s pogajanji in s spremembami predpisov.

29

Delodajalska stran pa vidi problem tudi v tem, da bi morala povišanju plač slediti polna in enakomerna delovna obremenjenost in kakovost dela vseh zaposlenih, sicer lahko premik javnih sredstev v sektor plač zmanjša možnosti za druge vrste izdatkov, ki prav tako pomembno vplivajo na obseg in kakovost izvajanja javne službe oziroma programov v interesu javnosti na področju kulture in poveča neenakost med polno in premalo zaposlenimi javnimi uslužbenci. Posebno v času stiske javnih financ. To terja premislek o uvajanju stroškovnega normiranja dejavnosti javnega sektorja v kulturi, normiranju obsega dela zaposlenih ter o podpiranju bolj motivacijskega poslovodenja v zavodih. Občutljiv problem pa pomenijo tiste prevedbe plač in plačne uvrstitve delovnih mest, kjer predpisi niso bili povsem dosledno spoštovani. Precej tovrstnih napak so vodstva zavodov že odpravila, deloma to še poteka, tudi s preurejanjem sistemizacij. Večje težave pa lahko nastopijo tam, kjer so bile prisotne nepravilnosti že v okviru prejšnjega plačnega sistema in so jih, predvsem zaradi določb v zaposlitvenih pogodbah, prevajali v nov plačni sistem. V tem pogledu sta odprti možnosti strogih kontrol in poračunov plač v prid in v škodo zaposlenih ali pa dopolnitve predpisov, ki bi potrdile veljavnost doseženih plač ne glede na vprašljiva izhodišča v prejšnjem plačnem sistemu. Revizije Računskega sodišča in sodne odločitve bodo v prihodnje dragocene dopolnitve pravšnjosti prevedbe plač in plačnih uvrstitev zaposlenih. Izdelali: Ciril Baškovič Urška Gruden Draga Zajc Sonja Hiti Ožinger Toni Jevšenak Prvi krog konsultantk: Biserka Močnik Mojca Jan Zoran Vida Koporc Tatjana Likar Ljubljana, maj 2009, dopolnitve julij 2009

analiza - mk.gov.si · 2 okvirne ugotovitve o prevedbi na podlagi spremljanja prehoda v nov plačni...

Documents