analiza poslovanja podjetja x z · 2018-05-18 · b&b – višja strokovna šola diplomsko delo...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Ekonomist

Modul: Računovodja – računovodstvo za gospodarstvo

ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA X Z

RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI

Mentorica: Mag. Erna Štefe, univ. dipl. ekon. Kandidatka: Magda Gorjanc

Lektorica: Ana Peklenik, prof.

Kranj, september 2013

IZJAVA

»Študentka Magda Gorjanc izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisala pod mentorstvom mag. Erne Štefe.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V diplomski nalogi je z računovodskimi kazalniki analizirano poslovanje podjetja X v

obdobju od leta 2008 do 2011. Osnova za pridobivanje podatkov za izračune so bili

temeljni računovodski izkazi, predvsem bilance stanja, iz katerih smo pridobivali

podatke o višini in strukturi sredstev in obveznostih do virov sredstev na zadnji dan

posameznega leta, in izkaza poslovnega izida, kjer so prikazani prihodki in odhodki

podjetja v določenem časovnem obdobju.

V prvem, teoretičnem delu je opredeljeno analiziranje poslovanja podjetja,

predstavljeni so računovodski izkazi in računovodski kazalniki. V drugem,

praktičnem delu pa je predstavljeno podjetje X in analizirano njegovo poslovanje v

obdobju 2008–2011 z nekaterimi računovodskimi kazalniki.

S pomočjo računovodskih kazalnikov smo ugotovili, da je imelo podjetje v

opazovanem obdobju premajhen delež kapitala, da je bilo preveč zadolženo in da je

med dolgovi prevelik delež kratkoročnih dolgov, kar lahko negativno vpliva na

likvidnost podjetja. Podjetje je v letih 2008–2011 poslovalo z izgubo.

KLJUČNE BESEDE

Računovodsko analiziranje

Računovodski kazalniki

Računovodski izkazi

ABSTRACT

This dissertation studies the managing of the Company X in the period between

2008 and 2011 with accounting indicators. The base for data collection, used in the

calculations, was basic accounting statements, mostly balance sheets. The

information about the magnitude and structure of resources and liabilities to sources

of means on the last day of the individual year and profit and loss account, which

presents incomes and outcomes of a company in a particular time frame were

acquired that way.

It was discovered, with the help of accounting indicators, that the company had not

have enough capital, was highly indebted and the ratio of short-term against long-

term loans was too high. The consequence of those factors could have affected the

company's liquidity. The firm produced losses in the period from 2008 to 2011.

The Firm X, which had struggled economically before the recent global economic

crisis, managed even worse in 2009. Strong competition, mainly from China, caused

the deterioration in the business.

KEYWORDS

Accounting analyses

Accounting indicators

Accounting statements

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................ 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA .......................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE ................................................................................ 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................... 1

1.4 METODE DELA ................................................................................................. 2

2 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE POSLOVANJA PODJETJA IN

RAČUNOVODSKI IZKAZI ................................................................................. 2

2.1 OPREDELITEV RAČUNOVODSKEGA ANALIZIRANJA ................................... 2

2.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI ................................................................................. 4

2.2.1 Bilanca stanja ............................................................................................. 5

2.2.2 Izkaz poslovnega izida ............................................................................... 6

2.2.3 Izkaz denarnih tokov .................................................................................. 7

2.2.4 Izkaz gibanja kapitala ................................................................................. 9

3 ANALIZIRANJE POSLOVANJA PODJETJA Z RAČUNOVODSKIMI

KAZALNIKI ...................................................................................................... 10

3.1 OPREDELITEV RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV ........................................ 10

3.2 VRSTE RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV ..................................................... 10

3.2.1 Kazalniki stanja financiranja oziroma vlaganja ......................................... 11

3.2.2 Kazalniki stanja investiranja oziroma naložbenja ...................................... 13

3.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja ............................................... 14

3.2.4 Kazalniki gospodarnosti in donosnosti ...................................................... 17

3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ANALIZIRANJA POSLOVANJA Z

RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI .................................................................... 19

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA X Z RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI ... 20

4.1 PREDSTAVITEV PODJETJA .......................................................................... 20

4.2 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA X Z RAČUNOVODSKIMI KAZALNIKI ... 21

4.2.1 Analiza s kazalniki stanja financiranja ...................................................... 21

4.2.2 Analiza s kazalniki stanja investiranja ....................................................... 22

4.2.3 Analiza s kazalniki vodoravnega finančnega ustroja ................................. 23

4.2.4 Analiza s kazalniki gospodarnosti ............................................................. 26

5 SKLEP ............................................................................................................ 27

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 29

SEZNAM PRILOG .................................................................................................. 31

KAZALO GRAFOV ................................................................................................. 31

KAZALO TABEL ..................................................................................................... 31

Priloga 1: Podatki iz bilanc stanja podjetja X za OBDOBJE 2008–2011 ............ 32

Priloga 2: Podatki iz izkaza poslovnega izida podjetja X v OBDOBJU 2008–2011

.......................................................................................................... 37

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Magda Gorjanc: Analiza poslovanja podjetja X z računovodskimi kazalniki stran 1 od 31

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Za dobro poslovanje je pomembno, da ima podjetje postavljene jasne in realne cilje,

da opredeli tveganja in tudi ukrepe za njihovo obvladovanje. Pri načrtovanju imata

pomembno vlogo računovodstvo in finance, ki s pomočjo preračunavanj pripomoreta

k lažjemu načrtovanju in nadziranju.

Podjetje X se je že pred gospodarsko krizo soočalo z izgubo in likvidnostnimi

težavami. Podobni proizvodi, kot jih proizvaja obravnavano podjetje, sicer manj

kvalitetni, pa zato cenovno ugodnejši, predvsem s Kitajske, so postali huda

konkurenca. Z analizo poslovanja z računovodskimi kazalniki smo ugotavljali, kako

uspešno je bilo podjetje X v boju z zaostrenimi gospodarskimi pogoji.

1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen diplomske naloge je predstaviti poslovanje podjetja X z računovodskimi

kazalniki v obdobju 2008–2011. Namen analize je oceniti, kako je podjetje v

obravnavanem obdobju poslovalo, in ugotoviti, ali se je gospodarska kriza odrazila

tudi na poslovanju obravnavanega podjetja.

Cilj diplomske naloge je na podlagi analize poslovanja prepoznati računovodske

kazalnike, ki za podjetje niso ugodni, in predlagati ukrepe za izboljšanje.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili strokovno literaturo, za praktični

del pa letna poročila podjetja v opazovanih letih. Glede na to, da poslovanje podjetja

v opazovanih letih ni bilo najbolj uspešno, podjetja ne bomo imenovali.

Pri analizi poslovanja podjetja so bili uporabljeni le javno objavljeni podatki oziroma

računovodski izkazi podjetja.



1.4 METODE DELA

V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo, ki temelji

na proučevanju teorije.

V praktičnem delu smo z analitično metodo razčlenili posamezne dele in jih

natančneje proučili. S sintetično metodo smo posamezne računovodske kazalnike

združili v celoto. Primerjalno metodo pa smo uporabili za primerjanje računovodskih

kazalnikov med posameznimi leti.

2 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE POSLOVANJA

PODJETJA IN RAČUNOVODSKI IZKAZI

2.1 OPREDELITEV RAČUNOVODSKEGA ANALIZIRANJA

Koletnik (1997, str. 28–29) analiziranje poslovanja opredeli kot strokovno opravilo,

kot dejavnost, posebno obliko proučevanja, posebno funkcijo v informacijskem

procesu ali kot metodo preučevanja. Analiza izvira iz grške besede analysis in

pomeni razstavljanje neke celote na dele z namenom, da pridemo do vzrokov, ki so

povzročili nastanek pojava. Gre za razstavljanje celote oziroma pojava na sestavine.

Namen členitve je spoznati vse pomembne vplivne dejavnike oziroma tiste

sestavine pojava, ki pomembno vplivajo na njegov nastanek. Proučevanje je

prisotno v vsakem ciljnem delovanju, kjer so aktivnosti poslovnega ali drugega

sistema usmerjene k zadanemu cilju. Vse to pa zahteva najprej načrtovanje samih

ciljev in poti za njihovo uresničitev, nato pa presojanje pravilnosti in ugodnosti vsega

uresničenega (Koletnik, 2006, str. 27).

Slovenski računovodski standardi 2006 (v nadaljevanju SRS 2006) opredeljujejo

računovodsko proučevanje kot presojanje kakovosti pojavov in računovodskih

podatkov o njih. Obsega proučevanje, povezano s sestavljanjem računovodskih

poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. Povečuje kakovost

računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje in dosežke pri delovanju, ter podlage

za izboljšanje procesov in stanj. Računovodsko proučevanje je del celotnega

proučevanja delovanja podjetja in je pomembno, kadar so njegov predmet

računovodski podatki oziroma informacije za notranje in zunanje potrebe.

Bergant (2010, str. 197) razdeli naloge računovodskega analiziranja glede na tri

vidike.

1. Izvajalni vidik:

zbiranje podatkov za namene analiziranja,



urejanje in obdelovanje podatkov za namene analiziranja,

ugotavljanje stanj in sprememb,

ugotavljanje razlik med dejanskimi in želenimi stanji oziroma spremembami,

ugotavljanje vzrokov sprememb in razlik,

oblikovanje predračunskih, obračunskih in nadzorstvenih informacij ter

analitičnih poročil,

oblikovanje predlogov poslovnega ukrepanja v okviru temeljnih poslovnih funkcij

in na ravni združbe kot celote.

2. Z vidika informiranja:

komuniciranje z uporabniki informacij,

posredovanje in prikazovanje ugotovitev in poročil,

sprotno in naknadno pojasnjevanje informacij,

arhiviranje analitskih poročil in ustrezne dokumentacije,

informiranje o nadziranju analiziranja.

3. Z vidika poslovodenja:

dolgoročno in kratkoročno načrtovanje analiziranja,

pripravljanje analiziranja,

nadziranje procesa analiziranja.

Bergant (2010, str. 200) naloge računovodskega analiziranja prikaže v okviru

procesa analiziranja, kot prikazuje slika 1.



Zbiranje podatkov

Obdelovanje podatkov

Slika 1: Proces računovodskega analiziranja z vidika nalog (Vir: Bergant, 2010, str. 200)

2.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI

Računovodski izkazi so končni rezultat računovodskega spremljanja poslovanja

podjetja. Njihov namen je zagotavljanje informacij o premoženjskem in finančnem

položaju podjetja ter o njegovi uspešnosti poslovanja, koristnih pri odločanju

širokega kroga zainteresiranih uporabnikov, ki nimajo možnosti dostopanja do

podrobnejših podatkov o poslovanju podjetja (Igličar in Hočevar, 2011, str. 181).

Računovodska poročila morajo biti jasna, razumljiva, ustrezna in primerljiva,

pravočasna, potrebno je upoštevati predpostavke o nastanku poslovnih dogodkov in

neomejenosti delovanja.

Arhiviranje

analitskih poročil

Prikazovanje in

pojasnjevanje

Ugotavljanje vzrokov

sprememb in razlik

Izdelava analitskih

poročil in predlogov

Informiranje o nadziranju

analiziranja

Poslovodni

vidik

Izvajalni

vidik

Informacijski

vidik

Načrtovanja

Analiziranja

Pripravljanje

Analiziranja

Nadziranje

analiziranja



Zakon o gospodarskih družbah (58. in 59. člen) in SRS predpisujejo, da morajo

podjetja sestaviti računovodske izkaze in letno poročilo ter jih po zaključku

poslovnega leta predložiti Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Z letnim poročilom prikažemo poslovanje podjetja v preteklem letu ter predstavimo

strategijo in načrte za prihodnost. Računovodsko poročilo je zbir poročil, vsebuje

računovodske podatke in računovodske informacije, pa tudi njihove razlage, in je

podlaga za sestavo poslovnega poročila (Koželj in Dolinšek, 2012, str. 107). Letno

poročilo je sestavljeno iz računovodskega in poslovnega poročila, kot je prikazano

na sliki 2.

Slika 2: Sestava letnega poročila (Vir: Lasten)

2.2.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno

prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (na

koncu poslovnega leta ali medletnega obdobja), za katero se sestavlja (SRS 24.1.).

Bilanca stanja je dvostranski prikaz, na aktivni strani je stanje sredstev, na pasivni

pa obveznosti do virov sredstev na določen dan. Aktiva mora biti enaka pasivi, kar

imenujemo temeljno bilančno pravilo. Bilanca stanja je kumulativni izkaz, ker je

končno stanje v bilanci stanja preteklega poslovnega leta enako začetnemu stanju

naslednjega leta.

LETNO POROČILO

Računovodsko

poročilo

Računovodski izkazi

Bilanca stanja

Izkaz poslovnega izida

Izkaz denarnih tokov

Izkaz gibanja kapitala

Pojasnila k

računovodskim izkazom

Poslovno

poročilo



Bilanca stanja daje bistvene računovodske informacije za potrebe obvladovanja

ekonomskega položaja in rasti podjetja. Biti mora pravočasna in služiti upravljanju.

Iz nje so razvidne informacije o:

premoženjskem stanju podjetja (obsegu in sestavi premoženja), finančnem

položaju podjetja (obsegu in sestavi virov sredstev, finančni skladnosti

premoženja in njihovih virov) in

financiranju podjetja (gibanju naložb in virov) (Mayr, 2000, str. 63).

SREDSTVA ZNESEK OBVEZNOSTI DO VIROV

SREDSTEV ZNESEK

A. Dolgoročna sredstva A. Kapital

1. Neopredmetena sredstva in

dolgor. AČR 1. Vpoklicani kapital

2. Opredmetena osnovna sredstva 2. Kapitalske rezerve

3. Naložbene nepremičnine 3. Rezerve iz dobička

4. Dolgoročne finančne naložbe 4. Presežki iz prevrednotovanja

5. Dolgoročne poslovne terjatve 5. Preneseni čisti poslovni izid

6. Odložene terjatve za davek B. Rezervacije in dolgoročne PČR

B. Kratkoročna sredstva 1. Rezervacije

1. Sredstva za prodajo 2. Dolgoročne PČR

2. Zaloge C. Dolgoročne obveznosti

3. Kratkoročne finančne naložbe 1. Dolgoročne finančne obveznosti

4. Kratkoročne poslovne terjatve 2. Dolgoročne poslovne obveznosti

5. Denarna sredstva 3. Odložene obveznosti za davek

C. Kratkoročne AČR Č. Kratkoročne obveznosti

1. Obveznosti, vključene za

skupine za odtujitev

2. Kratkoročne finančne obveznosti

3. Kratkoročne poslovne obveznosti

D. Kratkoročne PČR

Skupaj Skupaj

Slika 3: Poenostavljena shema dvostranske bilance stanja

(Vir: Koželj in Dolinšek, 2012, str. 31)

2.2.2 Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in

pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se

sestavlja (SRS 25.1.).

V izkazu poslovnega izida je prikazana gospodarska uspešnost poslovanja v

določenem obdobju, prikazani so prihodki in odhodki podjetja v tem obdobju. Če so



prihodki večji od odhodkov, je podjetje poslovalo pozitivno in doseglo dobiček, če pa

so prihodki manjši od odhodkov, je podjetje poslovalo negativno in ustvarilo izgubo.

Izkaz poslovnega izida je dinamičen računovodski izkaz, ki se nanaša na določeno

obdobje in ne na določen trenutek. Izkaz poslovnega izida ni kumulativen

računovodski izkaz, ker se seštevajo le prihodki in odhodki v določenem časovnem

obdobju, ne upoštevajo pa se predhodna obdobja.

SRS 25.4. določa, da je izkaz poslovnega izida lahko sestavljen v eni izmed dveh

stopenjskih oblik (različica I – nemška, različica II – ameriška). V Sloveniji večji del

podjetij izbere različico I, ki zajema naslednje postavke.

BILANČNA POSTAVKA ZNESEK

A. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov

– B. Nabavna vrednost ali proizvajalni stroški prodanih količin

= C. Kosmati dobiček iz prodaje

– Č. Stroški prodaje

– D. Stroški uprave

+ E. Drugi prihodki od poslovanja

= F. Dobiček iz poslovanja ali izguba iz poslovanja

+ G. Prihodki na podlagi deležev iz dobička podjetij v skupini

+ H. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih povezanih podjetij

+ I. Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih

+ J. Prihodki iz obresti in drugi prihodki od financiranja

– K. Odpisi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb

– L. Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja

= M. Dobiček iz rednega delovanja ali izguba iz rednega delovanja

+ N. Izredni prihodki (tudi prihodki za poravnavo izgube prejšnjih let)

– O. Izredni odhodki (tudi za poravnavo izgube prejšnjih let)

= P. Celotni dobiček ali izguba

– R. Davki iz dobička

– S. Drugi davki

= Š Čisti dobiček poslovnega leta ali čista izguba poslovnega leta

Slika 4: Izkaz poslovnega izida, različica I (Vir: Mayr, 2000, str. 65, in lasten)

2.2.3 Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in

pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali

medletna obdobja, za katera se sestavlja (SRS 26.1.). V izkazu denarnih tokov so

prikazani prejemki, ki povečujejo denarna sredstva, in izdatki, ki denarna sredstva

zmanjšujejo. Izkaz denarnih tokov se nanaša na določeno obdobje in če so v tem

obdobju prejemki večji od izdatkov, se denarna sredstva povečajo, če pa so izdatki



večji od prejemkov, se denarna sredstva zmanjšajo. V izkazu denarnih tokov

pridobimo informacije o poslovanju, financiranju in naložbenju, izvemo, kako

podjetje pridobiva in porablja sredstva, kakšno je stanje sredstev na začetku in

koncu obdobja in ugotavljamo vzroke za povečanje ali zmanjšanje denarnih

sredstev v tem obdobju.

SRS 26.2. določa, da se izkaz denarnih tokov lahko sestavi po:

Neposredni metodi – različici I, tej metodi dajejo SRS prednost, podjetje pa

lahko samo izbere metodo. Ta metoda se uporablja, ko imamo na razpolago

podatke o prejemkih in izdatkih, kar pomeni povečanje in zmanjšanje denarnih

sredstev.

Posredni metodi – različici II, pri tej metodi pa izhajamo iz dveh zaporednih

bilanc stanja, izkaza poslovnega izida in dodatnih podatkov, s katerimi

računamo pritoke (so z novim financiranjem ali dezinvestiranjem povezane

spremembe sredstev v določenem obdobju) in odtoke (so z definanciranjem ali

investiranjem povezane spremembe sredstev v obračunskem obdobju).

Bilančna postavka Znesek

A DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a Prejemki (prodaja proizvodov, storitev, blaga ...)

b Izdatki (nakupi materiala, plačilo storitev, plače, dajatve …)

c Prebitek (razlika med Aa in Ab)

B DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a Prejemki (od obresti, deležev, prodaja premoženja …)

b Izdatki (nakupi sredstev: opredmetenih in neopredmetih, naložbe)

c Prebitek (razlika med Ba in Bb)

C DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a Prejemki (vplačani kapital, povečane finančne obveznosti …)

b Izdatki (za obresti, dividende, vračilo kapitala …)

c Prebitek (razlika med Ca in Cb)

Č KONČNO STANJE DENARJA (seštevek Ca in Cb)

a Denarni izid v obdobju (seštevek Ac, Bc in Cc)

b Začetno stanje denarja

Slika 5: Poenostavljena shema izkaza denarnih tokov po različici II

(Vir: Koželj in Dolinšek, 2012, str. 112)



2.2.4 Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in

pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali medletna

obdobja, za katera se sestavlja (SRS 27.1.). Izkaz gibanja kapitala je lahko

sestavljen tako, da prikazuje (SRS 27.2.):

spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, bodisi v skupinah

bodisi posamično (osnovno razčlenjevanje) ali

spremembe tistih sestavin kapitala, ki predstavljajo oblikovanje celotnih

pripoznanih dobičkov in izgub v obdobju, pri čemer spremembe drugih sestavin

kapitala in stanja sestavin kapitala na začetku in koncu obdobja izkazuje v

pojasnilih k računovodskim izkazom.

Izkaz gibanja kapitala morajo sestaviti vsa podjetja, katerih računovodski izkazi se

revidirajo (Koželj in Dolinšek, 2012, str. 112). Izkaz gibanja kapitala je namenjen

zunanjemu poročanju in notranjemu informiranju. Prikazuje gibanje sestavin

kapitala, kako se uporablja čisti dobiček in kako se pokriva izguba.

Sestavine kapitala Znesek

I. VPOKLICANI KAPITAL

1. Osnovni kapital

2. Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)

II. KAPITALSKE REZERVE

III. REZERVE IZ DOBIČKA

1. Zakonske rezerve

2. Rezerve za lastne delnice ali deleže

3. Lastne delnice ali deleži (odbitna postavka)

4. Statutarne rezerve

5. Druge rezerve iz dobička

IV. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA

V. PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID

1. Preneseni čisti dobiček

2. Prenesena čista izguba

VI. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA

1. Čisti dobiček poslovnega leta

2. Čista izguba poslovnega leta (odbitna postavka)

Slika 6: Poenostavljena shema izkaza gibanja kapitala (Vir: Koželj in Dolinšek, 2012, str. 113)



3 ANALIZIRANJE POSLOVANJA PODJETJA Z


3.1 OPREDELITEV RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV

SRS 29.25. računovodske kazalnike opredeljuje kot relativna števila, ki se nanašajo

na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so:

koeficienti, ki so relativna števila in izražajo razmerja med dvema raznovrstnima

podatkoma, stopnje udeležbe, ki so relativna števila in izražajo razmerja med

dvema istovrstnima podatkoma, prvi je del, drugi pa celota istega pojava, ali

indeksi, ki so relativna števila in izražajo razmerje med dvema istovrstnima

podatkoma.

Analiza s kazalniki je najbolj razširjena metoda oziroma tehnika analiziranja

računovodskih izkazov. Izračunavanje računovodskih kazalnikov je navadno

najpreprostejši del analiz, bistveno pomembnejše je vsebinsko razlaganje

izračunane vrednosti in ugotavljanje ugodnosti ali slabosti izkazane vrednosti (Igličar

in Hočevar, 2011, str. 259). Pravo vrednost kazalniki dobijo, če njihove izračunane

vrednosti primerjamo s priporočljivimi vrednostmi posameznih kazalnikov, z

načrtovanimi vrednostmi posameznih kazalnikov, z vrednostmi posameznih

kazalnikov iz preteklih obdobij, z vrednostmi posameznih kazalnikov z drugimi

podjetji v panogi.

Bergant (2013, str. 165) trdi, da so kazalniki razmerja (primerjave) med

posameznimi istovrstnimi ali raznovrstnimi kategorijami. S kazalniki spreminjamo

absolutne kategorije v relativne in tako ugotavljamo težo posamezne absolutne

kategorije, tako da jo merimo oziroma primerjamo z neko drugo kategorijo.

3.2 VRSTE RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV

SRS 29.28. razvrsti računovodske kazalnike glede na izhodišče v bilanci stanja in

izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po finančnem in gospodarskem načinu

presojanja na:

kazalnike stanja financiranja (vlaganja),

kazalnike stanja investiranja (naložbenja),

kazalnike vodoravnega finančnega ustroja,

kazalnike obračanja,

kazalnike gospodarnosti,

kazalnike dobičkonosnosti,

kazalnike dohodkovnosti in



kazalnike denarne tokovnosti.

Kazalnike lahko delimo glede na uporabnike računovodskih informacij na notranje in

zunanje uporabnike (Helfert, 2000, str. 81–137):

kazalnike, zanimive za poslovodstvo, to so kazalniki za analiziranje poslovanja,

za analiziranje gospodarjenja z dejavniki in za analiziranje dobičkonosnosti

sredstev,

kazalnike, zanimive za lastnike, to so kazalniki dobičkonosnosti, možnosti

zaslužka in tržnih razmer,

kazalnike, zanimive za posojilodajalce, to so kazalniki plačilne sposobnosti,

kazalniki finančnega vzvoda in možnosti poravnavanja dolgov.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo računovodske kazalnike po SRS 29.

3.2.1 Kazalniki stanja financiranja oziroma vlaganja

Kazalniki financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja, pri čemer nas

zanima struktura financiranja in z njo povezana sposobnost podjetja za najemanje

novih dolgov. Pri financiranju podjetja se postavlja temeljno vprašanje, v kolikšni

meri naj se podjetje financira s kapitalom in v kolikšni meri z dolgovi. Različna

struktura financiranja vpliva na finančno tveganje ter posledično na donosnost

podjetja. Načeloma narava poslovanja in struktura sredstev vplivata na to, koliko se

sme podjetje zadolževati. Podjetja s stabilnim, dobro predvidljivim poslovanjem se

lahko bolj zadolžujejo kot podjetja, ki poslujejo z veliko negotovostjo in hitrimi

spremembami v proizvodih, kar povečuje njihovo poslovno tveganje (Igličar in

Hočevar, 2011, str. 260).

Kazalniki stanja financiranja so kazalniki navpičnega finančnega ustroja.

Izračunamo jih na podlagi podatkov pasivne strani bilance stanja, tako da

primerjamo dele obveznosti do virov sredstev s širšimi deli ali s celoto in tako

izračunamo strukturo financiranja podjetja. Ti kazalniki sodijo med statične, saj

pokažejo financiranje podjetja na določen dan, z njimi je izražena stopnja finančne

neodvisnosti oziroma finančne varnosti podjetja (Štefe, 2011, str. 48). Sredstva se

lahko financirajo z lastnimi ali tujimi viri. Za podjetje je ugodno, če ima lastne vire,

med kvalitetnejše sodijo tudi dolgoročni tuji viri financiranja, kratkoročni viri pa sodijo

med manj zanesljive. Kazalniki stanja financiranja nam pomagajo pri načrtovanju

donosnosti, posojilodajalci izvedo, kakšna je zadolžitev podjetja in torej tveganje, da

bo dano posojilo vrnjeno. Pomembnejši kazalniki stanja financiranja so naslednji.



1. Stopnja lastniškosti financiranja

Kazalnik pokaže finančno neodvisnost oziroma varnost podjetja. Visoka vrednost

kazalnika pomeni, da ima podjetje veliko lastnih virov oziroma kapitala in malo

dolgov, kar je ugodno z vidika tveganja poslovanja, po drugi strani pa lahko

zmanjšuje donosnost kapitala. Za podjetje je priporočljiva vrednost okoli 50 %, kar

pa seveda ne velja za vsa podjetja, saj je odvisno od velikosti podjetja in od

dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja (Štefe, 2011, str. 49).

2. Stopnja dolžniškosti financiranja

Kazalnik nam pove, kolikšen del sredstev podjetja se financira z dolgovi. Ta kazalnik

se dopolnjuje s prejšnjim. Višja vrednost kazalnika kaže visoko zadolženost

podjetja, nizka pa, da ima podjetje veliko lastnih virov financiranja. Ta kazalnik je

zanimiv za posojilodajalce, za katere je pomembno, da je vrednost kazalnika čim

nižja, ker to zmanjšuje tveganje za vračilo glavnice in obresti in za lastnike kapitala.

Zanje namreč velja, da manj ko ima podjetje kapitala, večjo dobičkonosnost kapitala

lahko pričakujejo (Igličar in Hočevar, 2011, str. 261).

3. Stopnja dolgoročnosti financiranja

Kazalnik nam prikaže delež trajnega in dolgoročnega financiranja obveznosti do

virov sredstev (Štefe, 2011, str. 49). Visoka vrednost kazalnika kaže velik delež

dolgoročnih virov in s tem manjše tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti. S

trajnimi oziroma dolgoročnimi viri naj bi podjetje financiralo dolgoročna in del

kratkoročnih sredstev.

4. Stopnja kratkoročnosti financiranja



Kazalnik prikaže delež kratkoročnih virov v obveznostih do virov sredstev.

Kratkoročni dolgovi sodijo med manj kvalitetne vire sredstev in če je vrednost

kazalnika visoka, to lahko slabo vpliva na stabilnost podjetja.

5. Koeficient dolgovno kapitalskega razmerja

Kazalnik prikazuje strukturo financiranja in kaže finančno moč podjetja. Visoka

vrednost pomeni visoko stopnjo zadolženosti in s tem večje finančno tveganje.

Vrednost kazalnika 1 pomeni, da ima podjetje toliko kapitala kot dolgov (Štefe, 2011,

str. 50).

3.2.2 Kazalniki stanja investiranja oziroma naložbenja

S kazalniki stanja investiranja analiziramo strukturo sredstev, izračunamo jih na

podlagi podatkov iz aktivne strani bilance stanja, tako da primerjamo ožje dele

sredstev s širšimi deli sredstev ali s celoto. Sodijo med kazalnike navpičnega

finančnega ustroja. Pomembni so za menedžment podjetja, za odločanje o

investicijah. Priporočljive vrednosti se težko opredelijo, ker so odvisne od dejavnosti,

s katero se podjetje ukvarja, in od računovodske politike amortiziranja osnovnih

sredstev ter vrednotenja obratnih sredstev v posameznem podjetju (Mayr, 2000, str.

40–41). Mednje sodijo naslednji kazalniki.

1. Stopnja osnovnosti investiranja

Kazalnik pove, kolikšen je delež neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih

(Mayr, 2000, str. 41). Višja vrednost kazalnika glede na pretekla obdobja pomeni, da

podjetje vlaga v obnovo in rast, zmanjšanje pa lahko pomeni hitro rast in povečanje

kratkoročnih sredstev ali pa dezinvestiranje osnovnih sredstev. Visok delež

osnovnih sredstev v vseh sredstvih pomeni počasno obračanje osnovnih sredstev in

tako manjšo sposobnost prilagajanja podjetja. Vrednost kazalnika je odvisna od

dejavnosti, v tehnološko intenzivnih panogah je vrednost tega kazalnika praviloma

višja kot v delovno intenzivnih panogah (Igličar in Hočevar, 1997, str. 235). Na

vrednost kazalnika močno vpliva tudi politika amortiziranja osnovnih sredstev.



2. Stopnja obratnosti investiranja

Kazalnik kaže delež obratnih sredstev med vsemi sredstvi. Povečanje vrednosti

lahko pomeni izboljšanje poslovanja, če se obratna sredstva povečajo zaradi

povečane dejavnosti, lahko pa se kazalnik poveča tudi zaradi povečanja obratnih

sredstev (zalog in poslovnih terjatev), ne poveča pa se hkrati tudi dejavnost, kar ni

dober znak. Na vrednost kazalnika ima podjetje lahko velik vpliv s politiko

vrednotenja obratnih sredstev (Štefe, 2011, str. 52).

3. Stopnja dolgoročnosti investiranja

Kazalnik pove, kolikšen je delež dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih. Vrednost je

odvisna od panoge, v kateri podjetje dela – praviloma je večja v tehnološko

intenzivnih panogah kot v delovno intenzivnih. Znižanje kazalnika lahko kaže

povečanje poslovanja podjetja ali pa so se povečala kratkoročna sredstva, lahko pa

pomeni tudi zmanjšanje osnovnih sredstev (Igličar in Hočevar, 2011, str. 265).

4. Stopnja kratkoročnosti investiranja

Kazalnik pove, kolikšen je delež kratkoročnih sredstev v vseh sredstvih. Višja

vrednost lahko pomeni izboljšanje poslovanja, če se kratkoročna sredstva povečajo

zaradi povečanja dejavnosti, če pa se kratkoročna sredstva povečajo, ne da bi se

povečalo tudi poslovanje, je to lahko slab znak, saj bi to lahko pomenilo povečanje

zalog ali porast poslovnih terjatev (Igličar in Hočevar, 2011, str. 266).

3.2.3 Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Pri teh kazalnikih primerjamo postavke sredstev z njihovimi viri in obratno. Njihova

izraznost je bogata. Ti kazalniki so pomembni pri presojanju kvalitete financiranja

(pokritost posameznih sredstev z ustreznimi viri financiranja) (Mayr, 2005, str. 63).

Po pravilu naj bi bila najmanj stalna sredstva financirana s kapitalom. Pri

financiranju nas zanima, v kolikšni meri se podjetje financira z dolgovi in v kolikšni s



kapitalom. Podjetja, ki dobro poslujejo, se lahko bolj zadolžujejo kot podjetja, ki

poslujejo z negotovostjo in hitrimi spremembami v proizvodih.

Med kazalnike vodoravnega finančnega ustroja sodijo naslednji.

1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev

Kazalnik nam prikaže financiranje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev s

kapitalom. Priporočljivo je, da so osnovna sredstva financirana s kapitalom, to kaže

kazalnik z vrednostjo 1: če je večji kot 1, so vsa osnovna sredstva in poleg njih še

del drugih sredstev financirana s kapitalom, če pa je kazalnik manjši od 1, pomeni,

da je le del osnovnih sredstev financiran s kapitalom, ostali del pa s krediti, kar pa ni

nujno slabo, če so ta osnovna sredstva financirana z dolgoročnimi krediti (Štefe,

2011, str. 54).

2. Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev

Ta kazalnik je pomemben za ugotavljanje kreditne sposobnosti podjetja. Banke za

ugotavljanje kreditne sposobnosti podjetja uporabljajo razmerje med kapitalom in

dolgoročnimi sredstvi, povečanimi za zaloge (Štefe, 2011, str. 54).

Vrednost 1 ali več nam pove, da so dolgoročna sredstva financirana s kapitalom. Če

je 80 % dolgoročnih sredstev in zalog financiranih iz lastnih virov, je to dober

rezultat, ki velja predvsem v trgovini in proizvodnji (Štefe, 2011, str. 54).

3. Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev

S tem kazalnikom ugotavljamo, v kolikšnem delu so dolgoročna sredstva pokrita z

dolgoročnimi viri. Vrednost 1 pove, da so dolgoročna sredstva pokrita z dolgoročnimi

viri, vrednost, manjša od 1, pomeni, da so dolgoročna sredstva financirana tudi s

kratkoročnimi viri in da je podjetje podkapitalizirano, zato je večja verjetnost

likvidnostnih težav (Štefe, 2011, str. 54).



4. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti / hitri koeficient

Kazalnik, imenovan tudi 'hitri koeficient', kaže na sposobnost podjetja poravnavati

kratkoročne dolgove. Vrednost, večja od 1, pove, da so kratkoročni dolgovi manjši

od likvidnih sredstev in da je podjetje zmožno poravnavati predmetne dolgove in

obratno, če je vrednost manjša od 1, potem so likvidna sredstva manjša od dolgov,

kar je slabo, saj podjetje ni sposobno poravnavati predmetnih dolgov (Kazalniki

pokritosti: http://www.si-revizija.si/, dostopno 18. 5. 2013).

Kazalnik ima to slabost, da ne pove, ali je podjetje v danem trenutku plačilno

sposobno in ali bo plačilno sposobno v bližnji prihodnosti, ampak pokaže razmerje

med likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi v danem trenutku (Turk et.al.,

1999, str. 616).

5. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti oziroma

pospešeni koeficient

S tem koeficientom ugotavljamo pokritost kratkoročnih obveznosti z likvidnimi

sredstvi in kratkoročnimi terjatvami in tako ugotavljamo kratkoročno plačilno

sposobnost. Vrednost več kot 1 je dobra, saj kaže na to, da bo podjetje sposobno

kratkoročne obveznosti pokriti z likvidnimi sredstvi in prilivi iz kratkoročnih terjatev

(Kazalniki pokritosti: http://www.si-revizija.si/, dostopno 18. 5. 2013). Vrednost tega

kazalnika naj ne bi bila nižja od 0,8, kar pomeni, da podjetje 80 % kratkoročnih

obveznosti poplača z likvidnimi sredstvi in unovčitvijo kratkoročnih terjatev, ostalih

20 % pa s prodajo zalog in izterjavo dolgoročnih terjatev. Vrednost kazalnika je

odvisna tudi od panoge, v kateri podjetje deluje (Štefe, 2011, str. 55).

6. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti oziroma

kratkoročni koeficient

Koeficient pokaže sposobnost plačevanja kratkoročnih obveznosti s kratkoročnimi

terjatvami, s tem pa prikazuje kratkoročno plačilno sposobnost podjetja. Visoka

vrednost kazalnika kaže na to, da je podjetje sposobno redno plačevati svoje

obveznosti, na drugi strani pa visoka vrednost za podjetje lahko pomeni

neučinkovito porabljen kapital, prevelike zaloge ali neustrezno politiko kreditiranja

http://www.si-revizija.si/

http://www.si-revizija.si/dokumenti/srs/srs_2006/srs/srs29.pdf



kupcev. Priporočljiva vrednost je 1,5, je pa odvisna tudi od panoge, v katero podjetje

sodi. V panogah, kjer so zaloge in terjatve večje, naj bi bila tudi vrednost

kratkoročnega koeficienta višja (Štefe, 2011, str. 56).

3.2.4 Kazalniki gospodarnosti in donosnosti

S temi kazalniki ugotavljamo, ali podjetje posluje gospodarno in donosno.

Prikazujejo učinkovitost in uspešnost porabe sredstev.

1. Kazalniki gospodarnosti / ekonomičnosti

Osnova za izračun teh kazalnikov je izkaz poslovnega izida. S kazalniki ugotavljamo

rezultate v odvisnosti od vložkov potrebnih za dosego teh rezultatov. Visoka

vrednost kazalnika kaže na učinkovitost podjetja, ker je določen obseg poslovanja

doseglo z nizkimi stroški. Med kazalnike gospodarnosti uvrščamo naslednje.

Koeficient gospodarnosti poslovanja

Kazalnik odraža razmerje med ustvarjenimi prihodki in povzročenimi odhodki iz

poslovanja. Večja ko je vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovanje gospodarske

družbe, seveda pod pogojem, da izkazuje čisti dobiček. Če je kazalnik manjši od 1,

gospodarska družba izkazuje negativni rezultat iz poslovanja

(http://www.ajpes.si/fipo, dostopno 20. 5. 2013).

Koeficient celotne gospodarnosti

Kazalnik najbolj nazorno odraža razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi

odhodki. Gospodarska družba je poslovno uspešnejša, če je vrednost kazalnika

večja od 1, pod pogojem, da hkrati izkazuje čisti dobiček. V tem primeru je

gospodarska družba na evro skupnih odhodkov dosegla več kot evro skupnih

prihodkov. Ko je obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki

in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav

gospodarska družba izkazuje čisto izgubo. Pri presoji tega kazalnika je treba

upoštevati še kritje morebitne izgube iz preteklih let (http://www.ajpes.si/fipo,

dostopno 20. 5. 2013).

2. Kazalniki dobičkonosnosti / donosnosti oziroma rentabilnosti

http://www.ajpes.si/fipo



Dobiček je pomemben, ker privablja nove vlagatelje, omogoča rast in širitev

delovanja podjetja. Na dobičkonosnost podjetja vplivajo tudi računovodske

usmeritve, predvsem vrednotenje zalog in amortizacija. S kazalniki dobičkonosnosti

se odražajo delovanje, sposobnosti in učinkovitost poslovodstva (Štefe, 2011, str.

61–62). Med te kazalnike uvrščamo naslednje.

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala /ROE1

Čista donosnost kapitala je eden najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih

kazalnikov pri presojanju uspešnosti upravljanja s premoženjem gospodarske

družbe.

Kazalnik pove, koliko čistega dobička/izgube je gospodarska družba ustvarila na

evro vloženega kapitala. Vrednost kazalnika je negativna, če gospodarska družba

izkazuje izgubo. Večja vrednost kazalnika pomeni poslovno uspešnejšo

gospodarsko družbo, vendar pa po drugi strani lahko višji rezultat pomeni večje

tveganje na račun velikega zadolževanja gospodarske družbe.

Pri presojanju doseganja podobne donosnosti kapitala različnih poslovnih subjektov

je nujno upoštevati donosnost kapitala kot zmnožek kazalnikov čiste

dobičkonosnosti prihodkov, proizvodnosti sredstev ter razmerja med sredstvi in

kapitalom (http://www.ajpes.si/fipo, dostopno 20. 5. 2013).

Pogosto ga primerjamo z obrestno mero za dolgoročno vezavo pri bankah. Dobra

vrednost je enaka ali večja, kot je ta obrestna mera.

Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev – ROA2

Ta kazalnik kaže, kako uspešno je poslovodstvo upravljajo s sredstvi. Razmerje

pove, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je gospodarska družba izkazala

na evro sredstev. Čim večja je vrednost kazalnika, tem uspešnejša je gospodarska

družba (http://www.ajpes.si/fipo, dostopno 20. 5. 2013).

1 ROE (Return On Equity) – povračilo kapitala

2 ROA (Return On Assets) – koeficient dobičkonosnosti vseh sredstev





Kazalnik je večji, če se poveča dobiček ali če se zmanjšajo sredstva (zaradi

prodaje), kar pa ni nujno pokazatelj dobrega poslovanja.

3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ANALIZIRANJA POSLOVANJA Z


Analiziranje poslovanja z računovodskimi kazalniki ima tako prednosti kot

pomanjkljivosti. V nadaljevanju jih nekaj navajamo.

Tyran (1992, 11–12; v Štefe, 2011, str. 64) navaja prednosti analiziranja poslovanja

z računovodskimi kazalniki:

jasnost in razumljivost informacij o poslovanju podjetja ter primerljivost s

preteklimi izidi in različno velikimi konkurenčnimi podjetji,

opredelitev nenormalnih ali spreminjajočih se razmer ter ugotavljanje

pomembnejših odmikov,

vpogled v posamezne računovodske informacije, ki lahko opozorijo na

nezaželene in krizne razmere,

ureditev informacij, ki nazorno in pregledno olajša uresničevanje ciljev podjetja

ter pomaga pri odločanju poslovodstva o dobičkonosnosti, finančni trdnosti,

plačilni sposobnosti, gospodarnosti, konkurenčnosti, rasti, razvoju ter uspešnosti

in učinkovitosti poslovanja,

prikaz prednosti in slabosti poslovanja glede na okolje podjetja,

oblikovanje mnenja o preteklem poslovanju in napoved prihodnje uspešnosti

podjetja.

Duhovnikova (1993, str. 15; v Štefe, 2011, str. 64–65) navaja pomanjkljivosti

analiziranja poslovanja z računovodskimi kazalniki:

izračuni temeljijo na podatkih iz preteklosti, za katere je verjetno, da se v

prihodnosti ne bodo ponovili,

številna podjetja poslujejo v več različnih vrstah panog, zaradi česar je težko

razviti smiseln niz panožnih povprečij za primerjalne namene; zato so

analiziranja s kazalniki bolj uporabna za majhna, ozko usmerjena podjetja,

samo doseganje povprečnih rezultatov panoge ni vedno prava pot, saj večina

podjetij želi biti boljša od povprečja; s ciljem poslovanja na višji ravni se je treba

osredotočati na kazalnike vodilnih podjetij v panogi,

tovrstno analiziranje lahko deformirajo tudi sezonski dejavniki; ta problem je

mogoče minimizirati z uporabo mesečnih povprečij pri izračunu kazalnikov, kot

so na primer kazalniki obračanja,

primerjave med podjetji lahko deformirajo različne poslovne in računovodske

politike, npr. različne metode vrednotenja zalog in amortiziranja, različni odpisi

terjatev, različna oblikovanja rezervacij itn.,



na splošno je težko določiti, kdaj je kazalnik dober ali slab; podjetje ima lahko

nekaj »dobrih« in nekaj »slabih« kazalnikov, pri čemer se je težko odločiti, ali je

v povprečno dobrem ali slabem položaju samo glede na kazalnike.

Analiziranje poslovanja podjetja z računovodskimi kazalniki ima poleg številnih

prednosti tudi nekaj pomanjkljivosti. Pomembno je, da poznamo tako prednosti kot

pomanjkljivosti in pri poslovnih odločitvah upoštevamo tudi ostale informacije, ki jih o

podjetju imamo.

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA X Z


4.1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Obravnavano podjetje je bilo ustanovljeno leta 1946. Ukvarja se s proizvodnjo in

prodajo električnih ročnih orodij. Je del slovenske korporacije. Ko je podjetje najbolje

poslovalo, je štelo več kot 600 zaposlenih in je imelo hčerinska podjetja v Švici, južni

Ameriki, Angliji, na Poljskem in v državah nekdanje Jugoslavije. Podjetje se ni

uspelo dovolj hitro prilagajati zaostrenim gospodarskim razmeram in vse hujši

konkurenci predvsem s Kitajske, tako da je bilo prisiljeno zapreti večino hčerinskih

podjetij in je konec leta 2011 štelo le še 43 zaposlenih. Podjetje je v najboljših časih

izvozilo več kot 80 % izdelkov. V letu 2011 pa je izvozilo še polovico svojih izdelkov,

od tega na evropske trge okoli 35 %, ostalo pa na trge nekdanje Jugoslavije in južne

Amerike.



4.2 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA X Z RAČUNOVODSKIMI

KAZALNIKI

4.2.1 Analiza s kazalniki stanja financiranja

Kazalniki stanja financiranja so izračunani iz podatkov bilance stanja v letih 2008 do

2011.

Kazalniki stanja financiranja 2008 2009 2010 2011

Stopnja lastniškosti financiranja 22,91 % 25,42 % 21,77 % 20,97 %

Stopnja dolžniškosti financiranja 77,09 % 74,58 % 78,23 % 79,03 %

Stopnja dolgoročnosti financiranja 34,49 % 38,61 % 35,52 % 42,58 %

Stopnja kratkoročnosti financiranja 65,51 % 61,39 % 64,48 % 57,42 %

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja 3,36 % 2,93 % 3,59 % 3,77 %

Tabela 1: Kazalniki stanja financiranja za obdobje 2008–2011

(Vir: Lasten)

Gibanje stopnje lastniškosti in stopnje dolgoročnosti financiranja skozi obravnavana

leta prikazujemo tudi v grafu 1.

Graf 1: Stopnji lastniškosti in dolgoročnosti financiranja v obdobju 2008–2011

(Vir: Lasten)

Stopnja lastniškosti financiranja pokaže, da ima podjetje prenizek delež kapitala v

vseh obveznostih do virov sredstev. Najvišji delež je kapital dosegel v letu 2009, in

sicer 25,42 %, v letu 2011 pa se je znižal na 20,97 %. Za podjetja je priporočljiva

0%

10%

20%

30%

40%

50%

2008 2009 2010 2011

Stopnji lastniškosti in dolgoročnosti financiranja

Stopnja lastniškosti financiranja Stopnja dolgoročnosti financiranja



vrednost okoli 50 %. Znižanje vrednosti stopnje lastniškosti od leta 2009 do 2011

prikazuje graf 1.

Stopnja dolžniškosti financiranja nam pove, da je delež dolžniških virov v celotnih

obveznostih do virov sredstev v opazovanem obdobju prevelik, trend se v zadnjih

dveh letih celo poslabšuje. V letu 2011 je bil delež dolgov v vseh obveznostih do

virov sredstev kar 79,03 %. Podjetje je preveč zadolženo in odvisno od tujih virov,

kar kaže tudi kazalnik dolgovno kapitalskega razmerja.

Gibanje stopnje dolgoročnosti financiranja, ki je razvidno iz grafa 1, kaže, da ima

podjetje majhen delež dolgoročnih virov financiranja, ki sodijo med kvalitetnejše vire

financiranja. Posledično ima podjetje preveč kratkoročnih virov financiranja, ki so

manj kvalitetni in lahko ogrožajo stabilnost poslovanja. V zadnjem obravnavanem

letu se je sicer razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi viri financiranja za

približno 7 odstotnih točk izboljšalo v korist dolgoročnih virov, kar bi bil lahko dober

pokazatelj, če bo podjetje v prihodnje navedeno razmerje še izboljševalo.

Če strnemo, kazalniki stanja investiranja kažejo premajhen delež kapitala in visoko

zadolženost podjetja, poleg tega pa tudi prenizko vrednost dolgoročnih virov

financiranja, kar vse kaže na slabo finančno stabilnost podjetja in na možne

likvidnostne težave.

4.2.2 Analiza s kazalniki stanja investiranja

Kazalniki stanja investiranja so izračunani iz podatkov bilance stanja v obdobju

2008–2011.

Kazalniki stanja investiranja 2008 2009 2010 2011

Stopnja osnovnosti investiranja 33,60 % 44,22 % 37,31 % 37,87 %

Stopnja obratnosti investiranja 51,97 % 36,79 % 35,47 % 40,22 %

Stopnja dolgoročnosti investiranja 46,26 % 63,19 % 64,52 % 59,78 %

Stopnja kratkoročnosti investiranja 53,74 % 36,81 % 37,31 % 40,22 %

Tabela 2: Kazalniki stanja investiranja za obdobje 2008–2011

(Vir: Lasten)

Kazalniki stanja investiranja so pomembni predvsem pri odločanju za prihodnje

investicije. Stopnja osnovnosti investiranja je bila najvišja v letu 2009, ko je dosegla

44,22 %, v letih 2010 in 2011 pa se je gibala med 37 % in 38 %. Stopnja obratnosti

investiranja je bila najvišja v letu 2008, ko je znašala skoraj 52 %, med leti 2009 in

2011 pa se je gibala med 35 % in 40 %. Vrednosti kazalnikov stopnje osnovnosti in

obratnosti investiranja težko ocenjujemo, ker ne vemo, kakšna je priporočljiva

vrednost kazalnikov za dejavnost, ki jo podjetje opravlja. Stopnja dolgoročnosti



investiranja se je gibala med 46 % in 65 %, najvišja je bila leta 2010, ko je dosegla

64,52 %. Najvišja stopnja kratkoročnosti investiranja je bila v letu 2008, in sicer

53,74 %, najnižja pa leto za tem, 36,81 %.

Iz pojasnil k računovodskim izkazom je razvidno, da je podjetje X v letu 2009

spremenilo način vrednotenja nepremičnin in zemljišč, v letu 2010 pa je spremenilo

način vrednotenje opreme. Novih računovodskih usmeritev niso uporabili za nazaj in

niso zagotovili primerljivih informacij, ker izvedba cenitev za nazaj ni bila izvedljiva.

Iz navedenega izhaja, da primerjava vrednosti posameznih let za kazalnike stanja

investiranja ni smiselna.

4.2.3 Analiza s kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Kazalniki stanja vodoravnega finančnega ustroja so izračunani iz aktivne in pasivne

strani bilance stanja v obdobju 2008–2011.

Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja 2008 2009 2010 2011

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,68 0,57 0,58 0,55

Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,50 0,40 0,34 0,35

Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev 0,75 0,61 0,55 0,71

Hitri koeficient 0,03 0,00 0,01 0,02

Pospešeni koeficient 0,52 0,40 0,37 0,41

Kratkoročni koeficient 0,82 0,60 0,55 0,70

Tabela 3: Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja za obdobje 2008–2011

(Vir: Lasten)

Gibanje koeficienta dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, pospešenega in

kratkoročnega koeficienta v obravnavanih letih prikazujemo tudi v grafu 2.



Graf 2: Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, pospešeni in

kratkoročni koeficient za obdobje 2008–2011

(Vir: Lasten)

S kazalniki vodoravnega finančnega ustroja ugotavljamo, kako so posamezna

sredstva pokrita z ustreznimi viri financiranja.

Kazalnik kapitalske pokritosti osnovnih sredstev nam pove, koliko osnovnih sredstev

ima podjetje pokritih s kapitalom. Priporočljiva vrednost je okoli 1, kar pomeni, da so

vsa osnovna sredstva pokrita s kapitalom. Naše podjetje je imelo leta 2008 68 %,

konec leta 2011 pa le še 55 % osnovnih sredstev financiranih s kapitalom. To

pomeni, da so bila osnovna sredstva financirana tudi z dolžniškimi viri.

Tudi za koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev velja, da naj bi bila

njegova vrednost okrog 1, saj bi bila tako dolgoročna sredstva financirana z lastnimi

viri financiranja. Naše podjetje priporočljive vrednosti v vseh štirih letih ni doseglo,

zaskrbljujoče pa je, da se je koeficient od leta 2008, ko je bila njegova vrednost

0,50, postopno zniževal in je v letu 2011 znašal le še 0,35. To pomeni, so bila

dolgoročna sredstva financirana večinoma z dolgovi.

Oba kazalnika nam kažeta, da ima podjetje premalo kapitala, kar smo ugotovili že s

kazalniki stanja financiranja.

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

2008 2009 2010 2011

Koeficienti dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, pospešeni in

kratkoročni koeficient

Koeficient dolgoročnepokritosti dolgoročnihsredstev

Pospešeni koeficient

Kratkoročni koeficient



Pričakuje se, da so dolgoročna sredstva financirana z lastnimi viri, torej s kapitalom

in pa s tujimi dolgoročnimi viri, v našem primeru pa podjetje dolgoročna sredstva

financira tudi s kratkoročnimi viri financiranja. To kaže koeficient dolgoročne

pokritosti dolgoročnih sredstev, ki v vseh opazovanih letih ni dosegel vrednosti 1,

kar je prikazano tudi v grafu 2.

Hitri koeficient nam prikaže razmerje med likvidnimi sredstvi (torej denarnimi

sredstvi in kratkoročnimi finančnimi naložbami) in kratkoročnimi obveznostmi na

določen dan. Naše podjetje likvidnih sredstev skorajda nima in z likvidnimi sredstvi

ne more pokriti kratkoročnih obveznosti, če bi vse zapadle na dan 31. 12.

Vrednost pospešenega koeficienta naj bi znašala vsaj 0,8, kar bi pomenilo, da je

podjetje z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami sposobno poravnati 80 %

kratkoročnih obveznosti. Naše podjetje priporočljivih vrednosti ne dosega. V

opazovanem obdobju je bila najvišja vrednost pospešenega koeficienta v letu 2008,

ko bi z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami lahko poravnali 52 %

kratkoročnih obveznosti, najnižja vrednost tega koeficienta pa je bila v letu 2010, ko

je bila pokritost le 37 %, kar je razvidno tudi iz grafa 2.

Vrednosti kratkoročnega koeficienta nam kažejo, da v opazovanem času podjetje ni

bilo sposobno odplačati obveznosti, ki zapadejo v enem letu, s sredstvi enake

ročnosti. Podjetje je imelo namreč več kratkoročnih obveznosti kot kratkoročnih

sredstev. Leta 2008 je bil koeficient najvišji, podjetje bi takrat lahko odplačalo 82 %

kratkoročnih obveznosti, med leti 2009 in 2011 pa se ta kazalnik giblje med 55 in 70

%, kar prikazuje graf 2.

Podjetje je proizvajalo električne stroje pod svojo blagovno znamko, del proizvodnje

pa je bilo namenjene OEM3 kupcem. V letu 2011 je OEM kupec, ki je mesečno kupil

približno eno tretjino proizvodnje, napovedal, da bo do konca leta prekinil

sodelovanje s podjetjem, kar je pomenilo veliko dodatno zmanjšanje prihodkov.

Glede na to, da je bil zanesljiv poslovni partner s kratkim plačilnim rokom in reden

plačnik, je to dodatno poslabšalo plačilno sposobnost podjetja.

Vsi kazalniki vodoravnega finančnega ustroja kažejo prenizke vrednosti.

Posamezna sredstva niso pokrita z ustreznimi viri financiranja, zato ima podjetje

likvidnostne težave. S tem podjetjem ni varno poslovati, saj obstaja preveliko

tveganje neplačila prodanih proizvodov.

3OEM (original equipment manufacturer): originalni proizvajalec opreme, ki se prodaja pod

blagovno znamko drugega podjetja



4.2.4 Analiza s kazalniki gospodarnosti

Kazalniki gospodarnosti so izračunani na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega

izida v obdobju 2008–2011.

Kazalniki gospodarnosti 2008 2009 2010 2011

Koeficient gospodarnosti poslovanja 0,97 0,86 0,94 1,06

Koeficient celotne gospodarnosti 0,93 0,86 0,89 0,97

Tabela 4: Kazalniki gospodarnosti za obdobje 2008–2011

(Vir: Lasten)

Podjetje je v času od leta 2008 do 2010 poslovalo z izgubo, kar pomeni, da je imelo

več poslovnih odhodkov kot prihodkov in da mu je že osnovna dejavnost prinašala

izgubo. V letu 2011 je podjetje ustvarilo dobiček iz poslovanja v višini 745.661 €. To

kaže tudi koeficient gospodarnosti poslovanja, katerega vrednost je večja od 1.

Pri koeficientu celotne gospodarnosti primerjamo vse prihodke z vsemi odhodki in

ugotavljamo celotni poslovni izid pred davkom. Rezultat nam pove, da je podjetje kot

celota v vsem opazovanem obdobju poslovalo z izgubo. Največjo izgubo je podjetje

ustvarilo leta 2009, in sicer 1,785.129 €.

Najslabše vrednosti obeh kazalnikov gospodarnosti so bile v letu 2009, od leta 2009

pa se kazalniki postopno izboljšujejo.

Glede na to, da je podjetje v opazovanem obdobju poslovalo z izgubo, koeficientov

donosnosti nismo računali.



5 SKLEP

Z analizo poslovanja podjetja X z računovodskimi kazalniki smo želeli ugotoviti, kako

je podjetje poslovalo v opazovanjem obdobju 2008–2011. Cilj analize je bil raziskati,

ali se je gospodarska kriza, ki je močno zaznamovala poslovanje slovenskih podjetij,

odrazila tudi na poslovanju podjetja X. Huda konkurenca predvsem s Kitajske jim je

poslovanje še otežila.

Analiza z računovodskimi kazalniki je pokazala, da je imelo podjetje v opazovanih

letih veliko težav pri poslovanju. Vsi kazalniki namreč kažejo neugodne vrednosti.

Iz kazalnikov stanja financiranja izhaja, da ima podjetje premajhen delež lastnih

virov, da je preveč zadolženo in posledično preveč odvisno od tujih virov in da je tudi

delež kratkoročnih virov financiranja prevelik, kar kaže na težave z likvidnostjo, ki so

se že odrazile tudi na blokiranih transakcijskih računih. Težave z likvidnostjo

nakazujejo tudi vrednosti kazalnikov vodoravnega finančnega ustroja. Ti pokažejo,

da je imelo podjetje v vseh opazovanih letih nizko pokritost osnovnih sredstev s

kapitalom, enako velja za kapitalsko pokritost dolgoročnih sredstev, ki se celo

znižuje. Likvidnih sredstev ima premalo, zato ni sposobno pravočasno poravnavati

svojih obveznosti.

Podjetje je v letih 2008 do 2010 poslovalo z izgubo. V letu 2011 je sicer ustvarilo

dobiček iz poslovanja, še vedno pa je podjetje kot celota poslovalo z izgubo.

Najnižja vrednost kazalnika gospodarnosti je bila v letu 2009, to je leto po izbruhu

gospodarske krize. Iz izkaza poslovnega izida je razvidno, da so se čisti prihodki od

prodaje v letu 2009 znižali za več kot 40 %, kar je bila posledica gospodarske krize.

Zmanjšanje prihodkov in slabo poslovanje se odraža tudi na številu zaposlenih.

Podjetje je v preteklosti zaposlovalo tudi več kot 600 delavcev, konec leta 2011 pa

le še 43.

Na podlagi opravljene analize lahko sklepamo, da je gospodarska kriza podjetje

močno prizadela. Podjetju, ki je že pred gospodarsko krizo imelo težave, se je

poslovanje v letu 2009 in naslednjih še poslabšalo. Dodatno je k slabšemu

poslovanju prispevala tudi tuja konkurenca. Na policah naših trgovin se pojavlja

vedno več podobnih proizvodov, kot jih proizvaja obravnavano podjetje, predvsem s

Kitajske, ki so bistveno cenejši, hkrati pa tudi manj kvalitetni. To pa zmanjšuje

možnosti prodaje kvalitetnejših, vendar dražjih slovenskih proizvodov. S Kitajsko

konkurenco so se borili tako, da cenejših izdelkov niso več proizvajali sami, temveč

so jih kupovali (tako imenovani dokup) in jih tržili kot »hobi stroje«, dražje,

kakovostnejše stroje za profesionalno rabo pa še proizvajajo v podjetju. Glede na

vrednosti računovodskih kazalnikov ocenjujemo, da se podjetju ni uspelo dovolj hitro

in uspešno prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram.



Podjetje bi nujno moralo povečati delež kapitala v vseh obveznostih do virov

sredstev, saj bi s tem izboljšalo finančno stabilnost podjetja. Zadolženost podjetja je

previsoka, priporočljivo bi bilo del kratkoročnih dolgov preoblikovati v dolgoročne in

tako izboljšati kratkoročno plačilno sposobnost. Posebno pozornost bi bilo potrebno

posvetiti obstoječim kupcem, posebno tistim, kjer so dosežene cene in plačilni ter

drugi pogoji dobri, in iskati nove kupce. Podjetje bi moralo proizvajati nišne

produkte, kjer ni kitajske konkurence, s katero se je zaradi nizkih cen težko boriti, in

povečati tržni delež, kjer si je gospodarstvo že opomoglo po gospodarski krizi.



LITERATURA IN VIRI

Ajpes. Letna poročila podjetja X za leta 2008–2011.

Ajpes FI-PO Finančni podatki. Pridobljeno 20. 5. 2013 z naslova http://www.

ajpes.si/fipo/Pojasnila_za_gd.asp.

Bergant, Ž. (2010). Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo.

Ljubljana: Abeceda Svetovanje.

Bergant, Ž. (2013). Analize poslovanja od teorije do prakse. Ljubljana: Inštitut za

poslovno računovodstvo.

Duhovnik, M. (1993). Kazalniki za presojanje poslovanja podjetja. Ljubljana:

CISEF.

Helfert, E. A. (2000). Tehniques of financial analysis. Boston: Mass,

Irwin/McGrown Hill.

Igličar, A., Hočevar, M. (1997). Računovodstvo za managerje. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

Igličar, A., Hočevar, M. (2011). Računovodstvo za managerje. Ljubljana: GV

založba.

Kazalniki pokritosti. Pridobljeno 18. 5. 2013 z naslova http://www.si-

revizija.si/dokumenti/srs/srs_2006/srs/srs29.pdf.

Koletnik, F. (1997). Analiziranje računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

Koletnik, F. (2006). Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Koželj, S., Dolinšek, T. (2012). Poslovno računovodstvo. Celje: Fakulteta za

komercialne in poslovne vede.

Mayr, B. (2000). Računovodske informacije. Portorož: Visoka šola za

podjetništvo.

Mayr, B. (2005). Izbrane vsebine iz računovodstva in poslovnih financ za

delovodje in poslovodje. Pridobljeno 18. 5. 2013 z naslova

http://www.vsr.si/clanki/racunov_poslfin.pdf.

http://www.vsr.si/clanki/racunov_poslfin.pdf



Kazalniki pokritosti. Pridobljeno 20. 5. 2013 z naslova

http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/40-kazalniki-

pokritosti.

Slovenski računovodski standardi (2006). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Štefe, E. (2011). Analiza bilanc in revizija, Interno gradivo za višjo strokovno

šolo, program ekonomist. Kranj: B&B.

Turk et. al. (1999). Finančno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij

finančnikov in revizorjev.

Zakon o gospodarskih družbah. Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ur. l. RS,

št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.),

10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3,

83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up- 1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011,

91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013 Odl.US: U-

I-311/11-16.

http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/40-kazalniki-pokritosti

http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/9-racunovodstvo-finance/40-kazalniki-pokritosti

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200642&stevilka=1799

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062565




http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20075021















SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Podatki iz bilanc stanja podjetja X za obdobje 2008–2011

Priloga 2: Podatki iz izkaza poslovnega izida podjetja X v letih 2008–2011

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Stopnji lastniškosti in dolgoročnosti financiranja v obdobju 2008–2011 ...... 21

Graf 2: Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, pospešeni in

kratkoročni koeficient za obdobje 2008–2011 ......................................... 24

KAZALO TABEL

Tabela 1: Kazalniki stanja financiranja za obdobje 2008–2011 ............................... 21

Tabela 2: Kazalniki stanja investiranja za obdobje 2008–2011 ............................... 22

Tabela 3: Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja za obdobje 2008–2011 ......... 23

Tabela 4: Kazalniki gospodarnosti za obdobje 2008–2011 ..................................... 26

PRILOGA 1: PODATKI IZ BILANC STANJA PODJETJA X ZA OBDOBJE 2008–2011

BILANCA STANJA

(v EUR) 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2011

SREDSTVA 18,751.859 18,696.418 18,139.491 20,330.285

Dolgoročna sredstva 8,674.081 11,814.374 11,703.153 12,154.116

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1,048.830 1,204.137 1,321.383 1,552.129

Dolgoročne premoženjske pravice 793.259 362.422 326.668 1,266.265

Dobro ime - - - -

Predujmi za neopredmetena sredstva - - - -

Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 255.571 841.715 994.715 285.864

Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Opredmetena osnovna sredstva 5,252.405 7,063.889 5,446.018 6,146.967

Zemljišča in zgradbe 3,073.734 5,026.583 4,931.161 4,812.012

Zemljišča 124.912 1,607.000 1,607.000 1,607.000

Zgradbe 2,948.822 3,419.583 3,324.161 3,205.012

Proizvajalne naprave in stroji 1,771.112 1,856.650 392.840 1,290.754

Druge naprave in oprema 150.917 75.004 57.175 8.801

Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 256.642 105.652 64.842 35.400

Opredmetena osnovna sredstva v gradni in izdelavi 185.435 105.652 33.662 30.975

Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 71.207 - 31.180 4.425

Naložbene nepremičnine - - - -

Dolgoročne finančne naložbe 2,372.846 2,535.494 3,955.010 3,411.875

Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 1,928.257 1,926.504 3,317.925 2,757.059

Delnice in deleži v družbah v skupini 1,900.431 1,898.679 3,290.100 2,729.234

Delnice in deleži v pridruženih družbah - - - -

Druge delnice in deleži 718 718 718 718

Druge dolgoročne finančne naložbe 27.108 27.108 27.107 27.107

Dolgoročna posojila 444.589 608.989 637.085 654.816

Dolgoročna posojila družbam v skupini 439.168 604.881 634.881 653.872

Dolgoročna posojila drugim 5.421 4.109 2.369 944

Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital - - - -

Dolgoročne poslovne terjatve - - - -

Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini - - - -

Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev - - - -

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih - - - -

Odložene terjatve za davek - 1,010.854 980.742 1,043.145

Kratkoročna sredstva 10,077.496 6,880.609 6,434.681 8,169.240

Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 3.284 3.284 3.284 3.284

Zaloge 3,676.488 2,293.235 2,063.258 3,327.931

Material 1,443.655 950.124 733.495 1,016.633

Nedokončana proizvodnja 708.914 594.226 644.332 1,508.173

Proizvodi in trgovsko blago 1,513.379 746.585 671.918 742.200

Predujmi in zaloge 10.540 2.300 13.513 60.925

Kratkoročna finančne naložbe 329.676 - - -

Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil - - - -

Delnice in deleži v družbah v skupini - - - -

Druge delnice in deleži - - - -

Druge kratkoročne finančne naložbe - - - -

Kratkoročna posojila 329.676 - - -

Kratkoročna posojila družbam v skupini 327.398 - - -

Kratkoročna posojila drugim 2.278 - - -

Kratkoročno nevplačani kapital - - - -

Kratkoročne poslovne terjatve 6,058.079 4,569.971 4,264.457 4,648.859

Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 4,136.659 3,222.919 2,853.107 2,870.474

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1,785.231 1,177.019 1,247.561 1,364.771

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 136.189 170.033 163.789 413.614

Denarna sredstva 9.969 14.118 103.682 189.166

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 282 1.436 1.657 6.929

Zunajbilančna sredstva 1,325.863 6,439.371 6,356.481 6,359.544

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 18,751.859 18,696.418 18,139.491 20,330.285

Kapital 4,296.545 4,752.815 3,949.317 4,264.248

Vpoklicani kapital 7,249.037 7,249.037 7,249.037 7,249.037

Osnovni kapital 7,249.037 7,249.037 7,249.037 7,249.038

Nevpoklicani kapital - - - -

Kapitalske rezerve 226.073 226.073 226.073 226.073

Rezerve iz dobička - - - -

Zakonske rezerve - - - -

Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 413.595 413.595 413.595 413.595

Lastne delnice in lastni poslovni deleži –413.595 –413.595 –413.595 –413.595

Statutarne rezerve - - - -

Druge rezerve iz dobička - - - -

Presežek iz prevrednotenja - 1,656.877 1,617.623 2,284.766

Preneseni čisti poslovni izid –1,809.532 –2,594.042 –3,645.466 –5,188.599

Čisti poslovni izid poslovnega leta –1,369.033 –1,785.130 –1,497.950 –307.038

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 95.739 95.738 75.749 179.796

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti - - - 104.047

Druge rezervacije 75.749 75.749 75.749 75.749

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 19.990 19.990 - -

Dolgoročne obveznosti 2,075.801 2,370.804 2,418.837 4,212.530

Dolgoročne finančne obveznosti 2,075.801 1,956.584 2,012.468 3,639.376

Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 73.078 314.533 373.193 383.877

Dolgoročne finančne obveznosti do bank 2,002.723 1,618.755 1,618.755 3,200.172

Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic - - - -

Druge dolgoročne finančne obveznosti - 23.297 20.520 55.327

Druge poslovne obveznosti - - - -

Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini - - - -

Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev - - - -

Dolgoročne menične obveznosti - - - -

Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov - - - -

Druge dolgoročne poslovne obveznosti - - - -

Odložene obveznosti za davek 414.219 406.369 573.154

Kratkoročne obveznosti 12,283.774 11,477.062 11,695.588 11,673.711

Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev - - - -

Kratkoročne finančne obveznosti 8,623.390 8,391.578 8,268.471 6,479.541

Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 12.446 - 1,287.187 972.681

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 8,610.944 8,367.568 6,957.274 5,482.850

Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic - - - -

Druge kratkoročne finančne obveznosti 24.010 24.010 24.010

Kratkoročne poslovne obveznosti 3,660.384 3,085.483 3,427.117 5,194.170

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 337.443 516.990 499.230 924.341

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2,810.620 2,207.229 2,702.232 3,834.519

Kratkoročne menične obveznosti - - - -

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 205 2.079 14.581 18.617

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 512.116 359.185 211.074 416.693

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve - - - -

Zunajbilančne obveznosti 1,325.863 6,493.371 6,356.481 6,359.544

PRILOGA 2: PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA PODJETJA X V OBDOBJU 2008–2011

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v EUR) 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2011

Čisti prihodki od prodaje 18,869.801 10,952.487 11,747.058 11,679.203

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje –665.565 –603.403 85.267 796.427

Usredstveni lastni proizvodi in storitve 111.537 39.500 256.670 375.000

Drugi poslovni prihodki (s prevrednotenimi poslovnimi prihodki) 202.738 354.335 39.014 917.717

Stroški blaga, materiala in storitev 12,895.245 7,507.154 8,941.766 10,087.359

Nabavna vre. prodanega blaga in mat. ter str. porabljenega materiala 10,581.340 5,715.698 6,394.394 7,177.275

Stroški storitev 2,313.905 1,791.456 2,547.372 2,910.084

Stroški dela 5,599.196 4,326.545 2,889.316 1,588.426

Stroški plač 3,417.791 3,054.533 1,814.416 1,023.241

Stroški socialnih zavarovanj 283.455 223.354 96.546 82.886

Stroški pokojninskih zavarovanj 425.039 310.290 269.906 119.602

Drugi stroški dela 1,472.911 738.367 708.448 362.697

Odpisi vrednosti 620.024 569.621 1,023.472 1,276.470

Amortizacija 566.195 555.841 447.114 382.811

Prevredn. poslovni odhodki pri neop. sredstvih in opr. osn. sredstvih 5.605 7.919 248.605 9.147

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 48.224 5.861 327.753 884.512

Drugi poslovni odhodki 70.990 55.559 54.717 70.431

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA –666.944 –1,715.959 –781.262 745.661

Finančni prihodki iz deležev - - 155 5.136

Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini - - - -

Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah - - - -

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah - - - -

Finančni prihodki iz drugih naložb - - 155 5.136

Finančni prihodki iz danih posojil 192.979 149.454 232.371 224.443

Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 50.435 6.062 114.729 134.646

Finančni prihodki iz posojil danih drugim 142.544 143.393 117.642 89.797

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 581.936 150.479 324.287 226.534

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 281.033 -5.074 197.062 82.813

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 300.903 155.554 127.225 143.721

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb - - 468.612 560.866

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 790.936 592.695 788.067 771.877

Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 85.537 9.359 62.482 90.074

Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 678.917 511.218 561.177 555.705

Finančni odhodki iz izdanih obveznic - - - -

Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 26.482 72.119 164.408 126.098

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 687.011 202.127 195.713 240.097

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 187.371 34.039 89.686 49.794

Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 470.321 136.668 62.155 167.810

Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 29.319 31.420 43.872 22.493

POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA –703.032 –494.889 –895.579 –1,116.727

Drugi prihodki –4.972 –394 29.571 -

Drugi odhodki 4.029 218 2.031 87

POSLOVNI IZID IZ IZREDNOSTI 943 –612 27.540 –87

Davek iz dobička - - - -

Odloženi davki

426.331 –151.351 –64.115

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA –1,369.033 –1,785.129 –1,497.950 –307.038

analiza poslovanja podjetja x z · 2018-05-18 · b&b – višja strokovna šola diplomsko delo...

Documents