analiza stanja poŠkodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste … · 2016. 12. 7. ·...

ANALIZA STANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNEGA MLADJA OD RASTLINOJEDE PARKLJASTE DIVJADI V

LETIH 2010 IN 2014


LETIH 2010 IN 2014

Ljubljana 2016


Poročilo o stanju objedenosti mladja v Sloveniji

Zavod za gozdove Slovenije 2

Naslov: Analiza poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v

letih 2010 in 2014

Avtorji: Hafner Miran, Černe Blaž, Stergar Matija, Terglav Peter, Jonozovič Marko, Aleš Poljanec

Založnik: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana

Leto izida: 2016



KAZALO VSEBINE 1 UVOD IN NAMEN ANALIZE .................................................................................... 6

2 METODE DELA ....................................................................................................... 8

2.1 Inventura objedenosti gozdnega mladja ........................................................................8

2.2 Priprava in analiza podatkov ....................................................................................... 10

3 REZULTATI POPISA NA RAVNI SLOVENIJE ...................................................... 14

3.1 Stopnja poškodovanosti mladja in primerjava poškodovanosti med obema popisoma 14

3.2 Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma ...................................... 15

3.3 Primerjava drevesne pestrosti med obema popisoma ................................................. 16

4 REZULTATI POPISA NA RAVNI POPISNIH ENOT .............................................. 18

4.1 Poškodovanost gozdnega mladja v popisih 2010 in 2014 ........................................... 18

4.2 Izraženost problematike poškodovanosti mladja po popisnih enotah .......................... 23

4.3 Primerjava poškodovanosti gozdnega mladja med obema popisoma ......................... 27

4.4 Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma ...................................... 31

4.5 Pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju v popisih 2010 in 2014 ............................. 36

4.5.1 Indeks pestrosti v razredu R1 - popis 2010 ..........................................................37




4.6 Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 .............................................. 41

4.6.1 Razmerje indeksov pestrosti R4/R1 popis 2010 ...................................................41

4.6.2 Razmerje indeksov pestrosti R4/R1 popis 2014 ...................................................42

4.7 Spremembe drevesne pestrosti in izenačenosti med obema popisoma ...................... 43

4.8 Sinteza ugotovitev na ravni popisnih enot ................................................................... 45

5 RAZPRAVA ........................................................................................................... 48

6 POVZETEK ........................................................................................................... 56

7 VIRI ....................................................................................................................... 61

8 PRILOGE ............................................................................................................... 68

Priloga 1: Poškodovanost (%) mladja od rastlinojede parkljaste divjadi (objedenost) po popisnih enotah ......................................................................................................... 69

Priloga 2: Preraščanje, sestava mladja in pestrost drevesnih vrst po popisnih enotah .... 100



KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2010 ............................14

Preglednica 2: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2014 ............................14

Preglednica 3: Skupna (R1-R4) sestava mladja (%) v popisih 2010 in 2014 in primerjava z deleži v lesni zalogi ..............................................................................................................15

Preglednica 4: Sestava mladja (%) v zgornjem sloju (R4) v popisih 2010 in 2014 ................16

Preglednica 5: Shannon-Wienerjevi indeksi vrstne (drevesne) pestrosti in indeksi vrstne (drevesne) izenačenosti za popis 2010 in 2014 na ravni Slovenije .......................................17

Preglednica 6: Frekvenca pojavljanjanj popisnih enot v 3. in 4. kvartilu ...............................27

Preglednica 7: Primerjava poškodovanosti med popisoma 2010 in 2014 po popisnih enotah .............................................................................................................................................28

Preglednica 8: Spremembe deležev jelke, plemenitih listavcev in mehkih listavcev v višinskih razredih mladja R0, R1-R4 in R4 med obema popisoma (- zmanjšani deleži, + povečani deleži) ..................................................................................................................................33

Preglednica 9: Frekvenca pojavljanj popisnih enot glede na obravnavane kazalnike ............46



KAZALO SLIK

Slika 1: Protokol postavitve ploskve za popis objedenosti ..................................................... 8

Slika 2: Popisne enote z lokacijami ploskev popisa 2010 in 2014 .......................................... 9

Slika 3: Skupna poškodovanost v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 .....18

Slika 4: Skupna poškodovanost v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 .....18

Slika 5: Poškodovanost iglavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 ....19

Slika 6: Poškodovanost iglavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 ...20

Slika 7: Poškodovanost listavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 ...21

Slika 8: Poškodovanost listavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 ...21

Slika 9: Poškodovanost bukve v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 .......22

Slika 10: Poškodovanost bukve v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4 .....23

Slika 11: Spremembe v skupnem (iglavci in listavci) deležu poškodovanih osebkov v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010 ............................29

Slika 12: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov iglavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010 ............................................................30

Slika 13: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov listavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010 ............................................................30

Slika 14: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010 ..........................................................................31

Slika 15: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R1 v letu 2014.....................................35

Slika 16: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R4 v letu 2014.....................................35

Slika 17: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R1 popisa 2010 po popisnih enotah.......37




Slika 21: Delež pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 glede na razred R1 popisa 2010 po popisnih enotah ....................................................................................................................41

Slika 22: Delež pestrosti drevesnih vrst v razredu R4 glede na razred R1 popisa 2014 po popisnih enotah ....................................................................................................................42

Slika 23: Spremembe indeksa vrstne (drevesne) pestrosti v razredih R1-R4 med obema popisoma..............................................................................................................................43

Slika 24: Spremembe indeksa vrstne (drevesne) izenačenosti v razredih R1-R4 med obema popisoma..............................................................................................................................44

Slika 25: Izraženost problematike stanja mladja po popisnih enotah glede na 20 različnih kazalnikov ............................................................................................................................47

Slika 26: Biomasa odvzete parkljaste divjadi v kg na 100 ha lovne površine (brez divjega prašiča) ................................................................................................................................52



1 UVOD IN NAMEN ANALIZE Naravno gozdno mladje, ki omogoča doseganje naravnih pestrih in stabilnih gozdnih sestojev, je ključni element sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa je tudi pomemben sestavni del hrane rastlinojedi parkljasti divjadi. Gozdno mladje na različnih rastiščih gradijo različne drevesne vrste. Le-te so divjadi različnih vrst različno priljubljene, razlikujejo pa se tudi v občutljivosti na poškodbe zaradi objedanja. S hranjenjem (objedanjem) z različnimi drevesnimi vrstami in njihovimi deli rastlinojeda parkljasta divjad vpliva na vrstno sestavo in kakovost gozdnih sestojev, s tem pa posledično tudi na sestavo in razvojno dinamiko gozdnih ekosistemov. Objedenost mladja in spremembe v njegovi drevesni sestavi so zato pomemben kazalnik usklajenosti populacijskih gostot velikih rastlinojedov z gozdom, kot najpomembnejšim sestavnim delom njihovega življenjskega okolja. V zadnjem stoletju se je gostota in prostorska razširjenost velikih rastlinojedov, predvsem srnjadi (Capreolus capreolus) in navadne jelenjadi (Cervus elaphus) v Sloveniji močno povečala. S podobnimi trendi istih ali drugih sorodnih vrst velikih rastlinojedov se srečujejo tudi v večjem delu evropskih držav, pa tudi marsikje drugje, npr. v Severni Ameriki (npr. Gruell, 1986; Ammer, 1996; Motta, 1996; Ward, 2005; Milner in sod., 2006; Apollonio in sod., 2010). V prejšnjem stoletju (od sredine petdesetih let dalje) sta bili v Sloveniji naseljevani tudi dve tujerodni vrsti parkljarjev, in sicer muflon (Ovis ammon musimon) ter damjak (Dama dama). V celotni Sloveniji je med velikimi rastlinojedi prisotna srnjad, v večjem delu Slovenije se ji pridružuje navadna jelenjad, v gorskem svetu pa tudi gams. V nekaterih delih Slovenije sta kolonije na območjih nekdanjih naselitev oblikovala tudi muflon in damjak. Z naraščajočimi gostotami, prostorsko širitvijo habitatov in številom vrst se logično povečujejo tudi negativni vplivi teh vrst in njihovih populacij na gozdne ekostisteme. Visoka stopnja objedenosti mladja gozdnega drevja predvsem v južnem in severnem delu Slovenije, to je v predelih s tradicionalno prisotno jelenjadjo, in s tem povezana problematika zagotavljanja naravnega pomlajevanja gozdov, je že nekaj desetletij eden glavnih gozdnogospodarskih problemov na teh predelih. Vplivi rastlinojede parkljaste divjadi na gozdne sestoje so bili s popisi stanja objedenosti gozdnega mladja v preteklih desetletjih tudi že večkrat analizirani (npr. Perko, 1977; Perko, 1979; Perko, 1980; Perko, 1981; Veselič, 1981; Perko, 1982; Veselič 1982; Accetto, 1986a; Accetto, 1986b; Perko, 1986; Accetto, 1988; Veselič 1991; Robič in Bončina, 1990; Udovič, 1995; Jarni s sod., 2004). Večina teh analiz je lokalnega značaja, metodologije popisov objedenosti se med njimi pogosto razlikujejo, nekatere ugotovitve so primerjane z ograjenimi ploskvami, na katerih je bil vpliv rastlinojede parkljaste divjadi v celoti izločen, glavna pomankljivost teh študij pa je v tem, da ne prikazujejo problematike za večje prostorske enote (npr. regija, država). Za reševanje problematike usklajenosti med rastlinojedo parkljasto divjadjo in njenim okoljem (gozdom) je pomembno strokovno lovsko upravljavsko in gozdnogospodarsko načrtovanje. Strokovno načrtovanje zahteva dobro poznavanje stanja populacij rastlinojede divjadi in njihovega življenskega okolja. Pomemben kazalnik življenskega okolja rastlinojede divjadi ter razvojne dinamike gozdnih ekosistemov je poznavanje kazalcev stanja gozdnega mladja (npr. drevesna sestava, preraščanje drevesnih vrst med posameznimi višinskimi razredi, stopnja objedenosti). Informacije o teh kazalcih lahko pridobimo na različne načine. Periodični popisi objedenosti gozdnega mladja so eden izmed možnih in tudi pogosto uporabljenih načinov pridobivanja tovrstnih informacij. Takšni popisi, ob drugih kazalnikih stanja okolja in populacij divjadi, nudijo tudi pomembne povratne informacije o pravilnosti in učinkovitosti postavljenih lovsko upravljavskih in gozdnogospodarskih ciljev in ukrepov.



Zavod za gozdove Slovenije je zato v letu 1996 uvedel periodično spremljavo stanja objedenosti mladja gozdnega drevja na kontrolnih ploskvah velikosti 5x5 m. Metodologija je bila zasnovana na osnovi določil kontrolne metode (Simonič, 1982) ob drugih metodah spremljave stanja usklajenosti velikih rastlinojedov z gozdom kot najpomembnejšim delom njihovega življenjskega okolja, kot sestavni del tedanjega lovsko gojitvenega (sedanjega lovsko upravljavskega) načrtovanja. Metoda spremljave stanja objedenosti mladja je bila enotna v celotni Sloveniji, izvajala se je periodično na 4 leta (podrobni popis), oziroma 2 leti (hitri-enostavni popis). V letih 2008 in 2009 je bila metoda prenovljena. Prvi popis po prenovljeni metodi je bil izveden v letu 2010, drugi pa v letih 2013 in 2014 (v nadaljevanju: popis 2014). Zbrane podatke iz obeh popisov smo podrobno analizirali in jih prikazujemo v pričujoči študiji. Namen študije je ugotoviti stanje objedenosti gozdnega mladja na nacionalni ravni in na ravni popisnih enot. Z analizo želimo odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja:

• Kakšno je stanje objedenosti gozdnega mladja na ravni Slovenije in ali se je objedenost gozdnega mladja na ravni Slovenije med obema popisoma spremenila?

• Kakšno je stanje objedenosti gozdnega mladja na ravni popisnih enot in ali se je le-to med obema popisoma spremenilo?

• V katerih popisnih enotah je stanje objedenosti gozdnega mladja najbolj problematično, oziroma v katerih popisnih enotah bo treba v nadaljnjih procesih gozdnogospodarskega in lovsko upravljavskega načrtovanja posvetiti posebno pozornost ukrepom za povečanje usklajenosti gostot rastlinojede parkljaste divjadi z njenim življenskim okoljem?


2 METODE DELA

2.1 Inventura objedenosti gozdnega mladja Metoda popisa poškodovanosti sloni na razdelitvi Slovenije na 35 popisnih enot, ki predstavljajo osnovne celice spremljanja objedenosti in drugih kazalnikov stanja mladja. Popisne enote so bile oblikovane upoštevaje meje gozdnogospodarskih enot, meje populacijskih območij rastlinojede parkljaste divjadi (predvsem navadne jelenjadi) in težko prehodne ovire, kot so večje reke in avtoceste. Velikost popisnih enot je praviloma med 30.000 in 100.000 ha. V vsaki popisni enoti se najprej dolotemeljijo na mreži stalnih vzorčnih ploskev (v nadaljevanju SVP), namenstanja in razvoja gozdov in so sestavni del gozdne inventure. Pogoj za dolopopis objedenosti gozdnega mladja je, da SVP leži v sestojih v obnovi ali debeljakih, ki imajo smernico za obnovo, in kjer je delež mladja najmraznomernih sestojih. V vsaki popisni enoti se nato iz nabora vseh možnih ploskev nakljuizbere 51 ploskev. Pri vsakem ponovnem popisu se tretjino popisnih ploskev za objedenost zamenja. Popisna ploskev je na terenu oddaljena od SVP od 12 do 50 m. Pri tem mora biti pomlajena površina večja od popisne ploskve, sestojni sklep na ploskvi je lahko najvezastirati grmovnega sloja. Na ploskvi mora biti vsaj 50 osebkov, ki so vemanjši od 150 cm. Ploskev je v osnovi pravokotne oblike s krajšo stranico 2 m in daljšo stranico 10 m.

Slika 1: Protokol postavitve ploskve za popis objedenosti

čilo o stanju objedenosti mladja v Sloveniji

Inventura objedenosti gozdnega mladja

Metoda popisa poškodovanosti sloni na razdelitvi Slovenije na 35 popisnih enot, ki spremljanja objedenosti in drugih kazalnikov stanja mladja.

Popisne enote so bile oblikovane upoštevaje meje gozdnogospodarskih enot, meje ij rastlinojede parkljaste divjadi (predvsem navadne jelenjadi) in težko

je reke in avtoceste. Velikost popisnih enot je praviloma med

V vsaki popisni enoti se najprej določi vse možne ploskve za popise gozdnega mladja, ki čnih ploskev (v nadaljevanju SVP), namenjenih za spremljanje

stanja in razvoja gozdov in so sestavni del gozdne inventure. Pogoj za določitev ploskve za popis objedenosti gozdnega mladja je, da SVP leži v sestojih v obnovi ali debeljakih, ki imajo smernico za obnovo, in kjer je delež mladja najmanj 10 %, ali v prebiralnih in drugih raznomernih sestojih. V vsaki popisni enoti se nato iz nabora vseh možnih ploskev nakljuizbere 51 ploskev. Pri vsakem ponovnem popisu se tretjino popisnih ploskev za objedenost

u oddaljena od SVP od 12 do 50 m. Pri tem mora biti pomlajena ja od popisne ploskve, sestojni sklep na ploskvi je lahko največ 70 % in ne sme

zastirati grmovnega sloja. Na ploskvi mora biti vsaj 50 osebkov, ki so večji od 15 cm in cm. Ploskev je v osnovi pravokotne oblike s krajšo stranico 2 m in daljšo

A – središče stalne vzorčne ploskve B – začetna točka ploskve za popis C – končna točka ploskve za popis α1 – azimut smeri od središča stalne vzorčne p začetni točki ploskve za popis R – razdalja med središčem stalne vzorčne ploskve in začetno točko ploskve za popis α2 – azimut smeri od začetne proti drugi točki ploskve za popis

: Protokol postavitve ploskve za popis objedenosti

Metoda popisa poškodovanosti sloni na razdelitvi Slovenije na 35 popisnih enot, ki spremljanja objedenosti in drugih kazalnikov stanja mladja.

Popisne enote so bile oblikovane upoštevaje meje gozdnogospodarskih enot, meje ij rastlinojede parkljaste divjadi (predvsem navadne jelenjadi) in težko

je reke in avtoceste. Velikost popisnih enot je praviloma med

i vse možne ploskve za popise gozdnega mladja, ki jenih za spremljanje

čitev ploskve za popis objedenosti gozdnega mladja je, da SVP leži v sestojih v obnovi ali debeljakih, ki imajo

anj 10 %, ali v prebiralnih in drugih raznomernih sestojih. V vsaki popisni enoti se nato iz nabora vseh možnih ploskev naključno izbere 51 ploskev. Pri vsakem ponovnem popisu se tretjino popisnih ploskev za objedenost

u oddaljena od SVP od 12 do 50 m. Pri tem mora biti pomlajena č 70 % in ne sme čji od 15 cm in

cm. Ploskev je v osnovi pravokotne oblike s krajšo stranico 2 m in daljšo

ne ploskve proti

ne ploskve in

čki ploskve za


V primeru, da je na ploskvi manjše število osebkov kot je zahtevano (50 osebkov od višine 15 cm do vključno 150 cm), se lahko ploskev podaljša za največ 2 m. Popisno ploskev razdelimo na pomožne kvadrante (1 × 1 m). Popisovati začnemo na levi strani ploskve, nazaj pa se vračamo po desni. S popisovanjem končamo, ko imamo popisanih vsaj 100 osebkov. Osebke popisujemo ločeno po drevesnih vrstah, ki jih razvrščamo glede na poškodovanost (poškodovano, nepoškodovano, tekoče poškodovano) in višinske razrede (R0=



2.2 Priprava in analiza podatkov Poškodovanost gozdnega mladja je določena kot razmerje med številom osebkov s poškodovanim (objedenim) terminalnim poganjkom in številom vseh popisanih osebkov določene drevesne vrste, oziroma skupine drevesnih vrst. Ker rastlinojeda parkljasta divjad zaradi vrstno specifične priljubljenosti (za prehrano) in različne občutljivosti različnih drevesnih vrst na poškodbe prek objedanja mladih razvojnih faz gozda vpliva na vrstno sestavo mladja, smo poleg stopnje poškodovanosti gozdnega mladja in primerjave stopnje poškodovanosti med obema popisoma, analizirali tudi nekatere druge skupine kazalnikov, ki kažejo na vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozdnih sestojev. Tako smo analizirali tudi spremembe sestave mladja med obema popisoma s poudarkom na jelki, plemenitih listavcih in mehkih listavcih, sestavo mladja v pogledu drevesne pestrosti v različnih obdobjih in višinskih razredih ter prevrščanje drevesnih vrst med višinskimi razredi. Rezultate popisa poškodovanosti gozdnega mladja smo za različne prostorske ravni izpisali s pomočjo računalniškega programa xOm. Dobljene rezultate smo v excellu oblikovali v enotno bazo podatkov in jih v nadaljevanju s programom Mapinfo povezali z grafičnim slojem popisnih ploskev. To nam je omogočilo tudi izdelavo prostorskih prikazov, ki dodatno opozarjajo na območja z najbolj izraženo problematiko neusklajenosti populacij rastlinojedov z njenim življenskim okoljem. S podatki, ki smo jih pridobili iz popisov poškodovanosti mladja, prikazujemo analize po naslednjih vsebinskih sklopih: Poškodovanost gozdnega mladja v letih 2010 in 2014 Kot prvo skupino kazalnikov prikazujemo stopnjo poškodovanosti mladja posebej za leto 2010 in posebej za leto 2014. Oba popisa poškodovanosti predstavljata časovni izsek v rasti in razvoju mladja na popisnih ploskvah. Rastlinojeda parkljasta divjad je vplivala na popisano mladje že pred letom 2010 in bo vplivala tudi po letu 2014, današnje stanje mladja je tako tudi odraz objedanja v preteklosti. Za vsakega od obeh popisov smo za vse popisne enote enotno prikazali stopnjo poškodovanosti gozdnega mladja za iglavce in listavce skupaj, za iglavce, listavce in posebej za bukev. Za takšen prikaz smo se odločili, ker med strokovnjaki v slovenskem prostoru še ni poenotenega mnenja, za katere drevesne vrste oziroma njihove skupine prikazovati stopnjo poškodovanosti kot najbolj primeren kazalnik vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. Za vse skupine (iglavci, listavci, skupaj) velja, da so po različnih popisnih enotah vrstno zelo različno sestavljeni, kljub temu pa je veliko dosedanjih primerjav izdelanih prav za te skupine. Med posameznimi drevesnimi vrstami smo se odločili za bukev, ker bi bila po nekaterih mnenjih (npr. Jerina, 2008) najprimernejši kazalnik vpliva rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozdnih sestojev. Bukev namreč velja med divjadjo za srednje priljubljeno vrsto, za katero je značilno, da dobro odraža spremembe v populacijski gostoti rastlinojedih parkljarjev (Jerina, 2008). Prav tako smo se odločili za bukev tudi zaradi njene dobre zastopanosti v vseh popisnih enotah (v 25 popisnih enotah je najpogosteje zastopana drevesna vrsta). Tako smo oblikovali osem (8) različnih kazalnikov stanja (poškodovanosti) gozdnega mladja, in sicer: i-skupna poškodovanost vseh drevesnih vrst v letu 2010, ii-poškodovanost iglavcev v letu 2010, iii-poškodovanost listavcev v letu 2010, iv-poškodovanost bukve v letu 2010, v-skupna poškodovanost vseh drevesnih vrst v letu 2014, vi-poškodovanost iglavcev v letu 2014, vii-poškodovanost listavcev v letu 2014 in viii-poškodovanost bukve v letu 2014.



Podatkovne vrednosti kazalnikov poškodovanosti mladja smo za oba popisa na ravni popisnih enot razdelili na kvartilne razrede (0,25, 0,50, 0,75 kvantil). Za vsak kvartil smo določili opisne kazalnike relativne jakosti poškodovanosti in sicer: 1. kvartil – najnižja poškodovanost, 2. kvartil – nižja, 3. kvartil – višja in 4. kvartil – najvišja poškodovanost. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov poškodovanosti razvrstili popisne enote. Za leto 2014 smo zraven vsake popisne enote pripisali oznako (+), (-) ali (0) s čimer pojasnjujemo ali se je objedenost med obema popisoma povečala, znižala, oziroma se ni občutneje spremenila. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z višjo in najvišjo poškodovanostjo. Primerjava poškodovanosti mladja gozdnega drevja med obema popisoma Primerjavo poškodovanosti mladja med obema popisoma smo izdelali za 4 skupine drevesnih vrst in sicer iglavci in listavci skupaj, iglavci, listavci in bukev. Tako smo oblikovali štiri (4) kazalnike stanja (poškodovanosti) gozdnega mladja in sicer i-povečanje skupne poškodovanosti mladja v letu 2014 glede na leto 2010, ii- povečanje poškodovanosti iglavcev, iii-povečanje poškodovanosti listavcev in iv- povečanje poškodovanosti bukve v letu 2014 glede na leto 2010. Primerjava sestave gozdnega mladja med obema popisoma Sestavo mladja po skupinah drevesnih vrst med obema popisoma smo izdelali na osnovi podatkov izpisa Skupna objedenost – po skupinah drevesnih vrst in višinskih razredih (OM3). Sestavo mladja v popisu 2010 in 2014 smo podrobno analizirali le za tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (v celotni Sloveniji n=900). Analizirali smo deleže jelke, plemenitih listavcev in mehkih listavcev. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo upoštevali vse popisne enote, v katerih smo med obema popisoma ugotovili zmanjšane deleže plemenitih listavcev v vseh razredih skupaj (R1-R4). Pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju v letih 2010 in 2014 Pestrost drevesnih vrst je odvisna od nadmorske višine in geografske regije, nanjo pa vpliva tudi rastlinojeda parkljasta divjad. Ker so popisne enote oblikovane enotno veliko površinsko in vse izkazujejo velik razpon nadmorskih višin od nižinskega do montanskega ali celo altimontanskega pasu, je s tem (v pogledu primerjave pestrosti med popisnimi enotami) vpliv nadmorske višine že v veliki meri izločen. Ker je rastlinojeda parkljasta divjad vplivala na sestavo gozdnega mladja in oblikovala tudi njegovo pestrost že leta pred prvim popisom (2010) smo ocenili, da kot kazalnike prikažemo drevesno pestrost tako v letu 2010 kot tudi v letu 2014. Oblikovali smo štiri (4) kazalnike, in sicer: i-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2010, ii-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu 2010, iii-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2014 in iv-pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu 2014. Razred R1 obsega višino mladja 15-30 cm in je prvi popisani razred na celotni popisni površini, razred R4 pa obsega višino mladja 100-150 cm in je zadnji popisani razred na celotni popisni površini. Višinski razred R4 je obenem tudi razred, kjer terminalni poganjki mladja gozdnega drevja postopno že uhajajo gobcem rastlinojede parkljaste divjadi, mladje v tem razredu pa že tvori zasnovo bodočih sestojev. Indeks pestrosti sestave drevesnih vrst smo opredelili z Shannonovim indeksom pestrosti in vrstne izenačenosti. Izračunali smo ga le za tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (v celotni Sloveniji n=900).


Indeks pestrosti smo izračunali po slede

pri čemer je S=skupno število vrstpi=delež vrste i Vrstno izenačenost smo izračunali po formuli: J = H/HPri čemer je H=Shannonov indeks, Hje S=število vrst v vzorcu, za katerega izraManjša kot je spremenljivost v združbi med vrstami, ve Podatkovne vrednosti različnih kazalnikov pestrosti v populaciji popisnih enot smo razdelili na razrede - 4 kvartile in sicer: 1. kvartil 4. kvartil – najnižja pestrost drevesnih vrst v mladju. V te razrede smo glede na velipodatkovnih vrednosti kazalnikov pestrosti razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z nižjo in najnižjo pestrostjo. Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo preverjali tudi z razmerjem pestrosti drevesnih vrst med razredoma R4 in R1. Oblikovali smo dva (2) kazalnika: iglede na razred R1 v letu 2010 in ii2014. Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 smo izraobeh indeksov, podatek prikazuje delež pestrosti (%), ki se glede na višinski razred R1 še pojavlja v razredu R4. Podatkovne vrednosti razmerij (R4/R1) v populaciji popisnih enot smo razdelili na 4 kvartile in sicer: 1. kvartil – najnižje razmerje, 2. kvartil razmerje pestrosti drevesnih vrst v gozdnem mladju. V te razrede smo glede na velikospodatkovnih vrednosti kazalnikov razmerij razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z nižjim in najnižjim razmerjem. Upoštevali smo le tiste ploskve, ki so bile popisane vpopisih. Spremembe pestrosti gozdnega mladja med obema popisoma Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo prikazali tudi s spremembo pestrosti drevesnih vrst v času med obema popisoma. Primerjavo pestrosti drevesnih vrst smo izdelali za vse razredskupaj (R1-R4). Oblikovali smo en (1) kazalnik (neugodnega stanja mladja), in sicer: izmanjšana pestrost drevesnih vrst v razredu R1Spremembo pestrosti izražamo v odstotkih (%), ki smo jih pridobili s primerjanjem vrs(drevesne) pestrosti v letu 2014 z vrstno (drevesno) pestrostjo v letu 2010 v vseh razredih skupaj (R1-R4).

čilo o stanju objedenosti mladja v Sloveniji

unali po sledeči formuli.

emer je S=skupno število vrst

čunali po formuli: J = H/Hmax eks, Hmax= maksimalna vrednost H in je enaka ln(S), pri

je S=število vrst v vzorcu, za katerega izračunavamo indekse. Vrednost J je med 0 in 1. Manjša kot je spremenljivost v združbi med vrstami, večji je J.

kazalnikov pestrosti v populaciji popisnih enot smo razdelili 4 kvartile in sicer: 1. kvartil – najvišja pestrost, 2. kvartil - višja, 3. kvartil

najnižja pestrost drevesnih vrst v mladju. V te razrede smo glede na velipodatkovnih vrednosti kazalnikov pestrosti razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z

Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1

Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo preverjali tudi z razmerjem pestrosti drevesnih vrst med razredoma R4 in R1. Oblikovali smo dva (2) kazalnika: i-razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu 2010 in ii-razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu 2014. Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 smo izračunali s primerjavo obeh indeksov, podatek prikazuje delež pestrosti (%), ki se glede na višinski razred R1 še

j (R4/R1) v populaciji popisnih enot smo razdelili na 4 kvartile najnižje razmerje, 2. kvartil - nižje, 3. kvartil - višje in 4. kvartil

razmerje pestrosti drevesnih vrst v gozdnem mladju. V te razrede smo glede na velikospodatkovnih vrednosti kazalnikov razmerij razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z nižjim in najnižjim razmerjem. Upoštevali smo le tiste ploskve, ki so bile popisane v

Spremembe pestrosti gozdnega mladja med obema popisoma

Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo prikazali tudi s spremembo pestrosti drevesnih vrst v asu med obema popisoma. Primerjavo pestrosti drevesnih vrst smo izdelali za vse razred

R4). Oblikovali smo en (1) kazalnik (neugodnega stanja mladja), in sicer: izmanjšana pestrost drevesnih vrst v razredu R1-R4 v letu 2014 glede na leto 2010.Spremembo pestrosti izražamo v odstotkih (%), ki smo jih pridobili s primerjanjem vrs(drevesne) pestrosti v letu 2014 z vrstno (drevesno) pestrostjo v letu 2010 v vseh razredih

= maksimalna vrednost H in je enaka ln(S), pri čemer unavamo indekse. Vrednost J je med 0 in 1.

kazalnikov pestrosti v populaciji popisnih enot smo razdelili višja, 3. kvartil - nižja in

najnižja pestrost drevesnih vrst v mladju. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov pestrosti razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z

Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo preverjali tudi z razmerjem pestrosti drevesnih vrst razmerje pestrosti v razredu R4

R4 glede na razred R1 v letu unali s primerjavo

obeh indeksov, podatek prikazuje delež pestrosti (%), ki se glede na višinski razred R1 še

j (R4/R1) v populaciji popisnih enot smo razdelili na 4 kvartile višje in 4. kvartil – najvišje

razmerje pestrosti drevesnih vrst v gozdnem mladju. V te razrede smo glede na velikost podatkovnih vrednosti kazalnikov razmerij razvrstili popisne enote. Kot kazalnik (neugodnega) stanja mladja smo v nadaljevanju upoštevali vse popisne enote v razredih z nižjim in najnižjim razmerjem. Upoštevali smo le tiste ploskve, ki so bile popisane v obeh

Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi smo prikazali tudi s spremembo pestrosti drevesnih vrst v asu med obema popisoma. Primerjavo pestrosti drevesnih vrst smo izdelali za vse razrede

R4). Oblikovali smo en (1) kazalnik (neugodnega stanja mladja), in sicer: i-R4 v letu 2014 glede na leto 2010.

Spremembo pestrosti izražamo v odstotkih (%), ki smo jih pridobili s primerjanjem vrstne (drevesne) pestrosti v letu 2014 z vrstno (drevesno) pestrostjo v letu 2010 v vseh razredih



Seznam obravnavanih kazalnikov

1. Skupna poškodovanost v letu 2010 2. Poškodovanost iglavcev v letu 2010 3. Poškodovanost listavcev v letu 2010 4. Poškodovanost bukve v letu 2010 5. Skupna poškodovanost v letu 2014 6. Poškodovanost iglavcev v letu 2014 7. Poškodovanost listavcev v letu 2014 8. Poškodovanost bukve v letu 2014 9. Povečanje skupne poškodovanosti v letu 2014 glede na leto 2010 10. Povečanje poškodovanosti iglavcev v letu 2014 glede na leto 2010 11. Povečanje poškodovanosti listavcev v letu 2014 glede na leto 2010 12. Povečanje poškodovanosti bukve v letu 2014 glede na leto 2010 13. Zmanjšanje deleža plemenitih listavcev v razredu R1-R4 14. Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2010 15. Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu 2010 16. Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R1 v letu 2014 17. Pestrost drevesnih vrst v mladju v razredu R4 v letu 2014 18. Razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu 2010 19. Razmerje pestrosti v razredu R4 glede na razred R1 v letu 2014 20. Zmanjšana pestrost drevesnih vrst v razredu R1-R4 v letu 2014 glede na leto 2010

V nadaljevanju študije so predstavljeni rezultati vseh navedenih kazalnikov stanja mladja. Frekvence pojavljanj popisnih enot glede na različne kazalnike stanja mladja, ugotovljenega s popisi 2010 in 2014, smo nato razdelili na kvartile. S kvartili smo tako dobili 4 razrede popisnih enot, ki kažejo na stanje gozdnega mladja, in sicer:

• Zelo ugodno stanje mladja (»neproblematične« popisne enote), • Ugodno stanje mladja (popisne enote s »sprejemljivim stanjem«), • Neugodno stanje mladja (»problematične« popisne enote), • Zelo neugodno stanje mladja (»ogrožene« popisne enote).



3 REZULTATI POPISA NA RAVNI SLOVENIJE 3.1 Stopnja poškodovanosti mladja in primerjava poškodovanosti med obema popisoma Ob prvem popisu v letu 2010 je bilo v prostoru celotne Slovenije popisanih 1.623 ploskev v 32 popisnih enotah, ob popisu 2014 pa je bilo popisanih 1.584 ploskev v 31 popisnih enotah. Preglednica 1: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2010

št.

vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. %

Smreka 856 14 8.591 13 4.882 6 18 4.210 8,1 17 1.522 10,2 15 423 11,3 15 11.037 7,6

Jelka 451 7 4.116 4 1.349 28,4 3 674 28,6 3 253 32,9 3 98 16,6 4 2.373 28,5

Bori 84 71 152 17,4 1 171 13,7 1 67 12 1 25 1,8 1 416 14,1

Macesen 24 5 27,3 18 24,4 18 27,5 7 33,3 48 27,1

Ostali iglavci 24 58 64 4,9 54 13,2 26 7 9 10 153 8,5

Bukev 1.210 13 8.229 28 10.292 11,8 39 8.814 18,2 50 4.384 22,7 56 1.571 17,9 33 25.061 16,3

Hrasti 533 13 8.329 11 3.961 17,9 4 865 39,2 2 146 50,2 1 25 46,4 8 4.997 22,7Plemeniti listavci 1.069 35 22.134 27 10.079 45,8 15 3.446 65,6 8 699 71,1 6 164 61,7 22 14.389 51,9

Drugi trdi listavci 963 17 10.374 15 5.682 28,7 17 3.937 47,9 16 1.396 58 14 399 41,8 16 11.414 39,3Mehki listavci 500 1 602 2 702 48,1 3 636 57,6 4 314 57,9 3 96 40,8 2 1.747 52,9

Iglavci 1.004 21 12.837 17 6.452 10,9 22 5.128 11,1 21 1.885 13,4 20 562 12 20 14.027 11,4

Listavci 1.587 79 49.668 83 30.717 27,7 78 17.698 36,5 79 6.938 36,8 80 2.255 26,6 80 57.608 31,4

Skupaj 1.623 100 62.505 100 37.169 24,8 100 22.825 30,8 100 8.823 31,8 100 2.817 23,7 100 71.635 27,5

R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4Skup. DV

< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm

Preglednica 2: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanosti po višinskih razredih in drevesnih vrstah za celotno Slovenijo v letu 2014

št.

vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. %

Smreka 846 8 4.860 14 4.380 4,5 19 4.370 6,8 19 1.750 9,8 16 584 9,7 16 11.083 6,5

Jelka 450 8 4.413 4 1.385 22,8 3 749 24,2 3 295 29,6 3 115 17,3 4 2.544 23,8

Bori 60 46 46 12,7 45 16,3 21 6,5 5 9,1 117 12,8

Macesen 24 3 11 32 22 26,5 25 29,6 1 20 20 79 26,6

Ostali iglavci 21 10 10 4,8 12 7,4 5 8,3 5 32 5,6

Bukev 1.218 18 10.625 26 8.319 17,3 40 9.099 25,2 52 4.949 28,6 57 2.117 24,5 34 24.484 23,1

Hrasti 453 11 6.263 10 3.132 14,8 4 818 33,1 2 147 46,1 1 42 16,3 7 4.139 19,5Plemeniti listavci 1.045 37 21.765 27 8.484 49,9 12 2.776 61,3 6 548 64 4 158 54 20 11.966 53,2Drugi trdi listavci 931 17 10.072 17 5.264 26,8 18 4.002 42,6 16 1.507 48,5 15 554 30,3 17 11.327 35,4Mehki listavci 442 1 653 2 701 51,1 3 594 60,4 2 209 51,4 3 96 31,1 2 1.600 53,4

Iglavci 991 16 9.332 18 5.832 9 23 5.198 9,4 22 2.096 12,7 20 730 11,1 20 13.855 9,8

Listavci 1.541 84 49.378 82 25.899 30,5 77 17.289 36,6 78 7.360 36,3 80 2.967 27,3 80 53.515 33,1

Skupaj 1.584 100 58.710 100 31.731 26,5 100 22.487 30,3 100 9.456 31,1 100 3.697 24,1 100 67.371 28,3

Skup. DV< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4

Skupna objedenost gozdnega mladja na ravni Slovenije se med obema popisnima obdobjema ni pomembneje spremenila, povečanje znaša le 0,8 odstotne točke, kar predstavlja 3 %. Podobno velja za iglavce, kjer smo ugotovili zmanjšanje za 1,6 odstotne točke (14 %) in za listavce, kjer smo ugotovili povečanje za 1,7 odstotne točke (5 %). (Preglednici 1 in 2). Če primerjamo poškodovanost po posameznih drevesnih vrstah, oz. skupinah drevesnih vrst, so te razlike nekoliko večje. Najmanjšo poškodovanost beležimo pri drevesnih vrstah, ki so pri divjadi manj priljubljene (npr. smreka, bori), največjo pa nasprotno



pri vrstah, ki so divjadi izrazito priljubljen prehranski vir, pri plemenitih in mehkih listavcih. Še največje razlike med obema popisoma smo zabeležili pri bukvi, kjer se je objedenost povečala za 6,8 odstotne točke (42 %) ter pri jelki, kjer se je znižala za 4,7 odstotnih točk (17 %). Pri ostalih drevesnih vrstah so razlike v stopnji objednosti med popisoma manjše in s tem praktično zanemarljive. Nekaj večje razlike med popisoma beležimo znotraj posameznih višinskih razredov, kar je zaradi preraščanja mladja v višje višinske razrede (objedenost se po višinskih razredih razlikuje) tudi pričakovano. Po višinskih razredih beležimo najvišjo stopnjo poškodovanosti v R2 in R3, kjer je bila v obeh popisih ugotovljena približno 30 % poškodovanost. V ostalih dveh razredih R1 ter R4 pa je poškodovanost za cca 5 odstotnih točk nižja. Če primerjamo rezultate poškodovanosti po posameznih popisnih enotah so te razlike bistveno večje, kot je razvidno iz prikazov v naslednjih poglavjih. Predvsem v popisnih enotah jugozahodne Slovenije so se stopnje poškodovanosti občutneje povečale, medtem ko so se stopnje zmanjšale v nekaterih enotah severne in osrednje Slovenije. Med posameznimi popisnimi enotami so opazne tudi občutne razlike v poškodovanosti po višinskih razredih. V popisnih enotah, kjer jelenjad ni prisotna, se delež poškodovanosti v najvišjem višinskem razredu R4 bistveno zmanjša, v popisnih enotah z njeno prisotnostjo pa se praviloma delež poškodovanosti povečuje in je najvišji prav v razredu R4. V popisnih enotah, kjer je večinoma prisotna zgolj srnjad je stopnja poškodovanosti največja v višinskih razredih R2 in R3. 3.2 Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma Deleži posameznih drevesnih vrst se s preraščanjem v višje višinske razrede spreminjajo kot posledica različne rastne dinamike, nanje pa lahko prek selektivnega objedanja vpliva tudi rastlinojeda parkljasta divjad. V naši analizi nas zanimajo spremembe v drevesni sestavi med obema popisoma, ki izhajajo iz vpliva rastlinojede divjadi. V primerjavo smo vključili zgolj ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (n=900). Preglednica 3: Skupna (R1-R4) sestava mladja (%) v popisih 2010 in 2014 in primerjava z deleži v lesni zalogi

Popis 2010 Popis 2014 Delež v LZ Smreka 14,50 15,64 31,7 Jelka 3,75 3,16 7,4 Bori 0,30 0,14 5,9 Macesen 0,44 0,41 1,2 Ostali iglavci 0,30 0,14 0,2 Bukev 56,19 57,07 31,8 Hrasti 0,30 1,56 7,0 Plemeniti listavci 6,27 3,92 4,9 Drugi trdi listavci 14,06 14,90 8,1 Mehki listavci 3,89 3,11 1,7 Iglavci 19,29 19,45 46,4 Listavci 80,71 80,55 53,6

V celotnem vzorcu popisanih osebkov v vseh slojih skupaj na ravni Slovenije so razlike v sestavi mladja majhne, po posameznih vrstah, oziroma skupinah, se deleži razlikujejo za manj kot eno odstotno točko. Minimalni premiki v sestavi gredo v smer povečevanja deležev smreke in bukve, presenetljivo tudi jelke in zmanjševanja deleža plemenitih listavcev. V obdobju od 2010 do 2014 se je povečal delež iglavcev in zmanjšal delež listavcev. Razlike na ravni celotne Slovenije ne prikazujejo večjih odmikov v vrstni sestavi, čeprav so lokalno lahko zaznane večje razlike.



Preglednica 4: Sestava mladja (%) v zgornjem sloju (R4) v popisih 2010 in 2014

Popis 2010 Popis 2014 Smreka 14,50 15,64 Jelka 3,75 3,16 Bori 0,30 0,14 Macesen 0,44 0,41 Ostali iglavci 0,30 0,14 Bukev 56,19 57,07 Hrasti 0,30 1,56 Plemeniti listavci 6,27 3,92 Drugi trdi listavci 14,06 14,90 Mehki listavci 3,89 3,11 Iglavci 19,29 19,45 Listavci 80,71 80,55

Posebej smo analizirali in primerjali drevesno sestavo v najvišjem višinskem sloju R4 (od 100-150 cm). Razlike v sestavi mladja med proučevanima obdobjema so nekaj večje kot v vseh slojih skupaj. V omenjenem obdobju se je predvsem povečal delež smreke, bukve, hrastov in drugih trdih listavcev, zmanjšal pa delež plemenitih listavcev, mehkih listavcev in jelke. Razlike v razmerju med iglavci in listavci so majhne. Od leta 2010 do leta 2014 se je torej v zgornjem sloju gozdnega mladja zmanjšal delež tistih vrst, ki so rastlinojedim parkljarjem bolj priljubljene. Drevesno sestavo mladja smo primerjali tudi s trenutnem stanjem drevesne sestave v lesni zalogi. Drevesna sestava v lesni zalogi se je v zadnjih desetletjih spremenila. Spremembe se kažejo predvsem v povečevanju obilja listavcev (Poljanec in sod., 2010), regresiji jelke (Ficko in sod., 2011) ter v splošnem izboljšanju ohranjenosti naravne drevesne sestave gozdov (Poljanec 2008). Podatki kažejo, da je v bodoče moč pričakovati občutnejše spremembe v drevesni sestavi. Delež iglavcev, predvsem smreke in jelke, se bo še zmanjševal, nasprotno pa pričakujemo povečanje lesne zaloge bukve ter nekaterih ostalih listavcev. Presenetljiv je tudi zelo velik upad hrasta v drevesni sestavi mladja. V nekaterih popisnih enotah so spremembe še posebej izrazite. Na območju GGO Postojna znaša delež jelke v lesni zalogi 26,3 %, na območju GGO Kočevje pa 17,7 %. Po podatkih popisa objedenosti je delež jelke v popisnih enotah, ki ležijo na tem območju v razredu R4 manjši od 1 %, kar pomeni, da se bo delež jelke na tem območju zmanjševal še bistveno hitreje kot drugje v Sloveniji.



3.3 Primerjava drevesne pestrosti med obema popisoma Za raven celotne Slovenije smo izračunali Shannonov indeks pestrosti in indeks vrstne izenačenosti za drevesno sestavo za oba popisa 2010 in 2014, in sicer skupaj za razrede R1-R4 in posebej za razreda R1 in R4. Upoštevali smo zgolj ploskve, ki so bile popisane v obeh popisih (n=900). Preglednica 5: Shannon-Wienerjevi indeksi vrstne (drevesne) pestrosti in indeksi vrstne (drevesne) izenačenosti za popis 2010 in 2014 na ravni Slovenije

Leto Vrstna pestrost 2014/2010 Vrstna izenačenost 2014/2010 R1-R4 2010 2,16 0,58 2014 2,15 1,00 0,56 0,97 R1 2010 2,22 0,60 2014 2,28 1,03 0,61 1,02 R4 2010 1,72 0,50 2014 1,65 0,96 0,46 0,92

Primerjava indeksov vrste pestrosti za višinske razrede od R1-R4 ni pokazala razlik med obema popisoma, malenkostne razlike (zmanjšanje) smo ugotovili pri indeksu vrstne izenčenosti. Po višinskih razredih so razlike nekaj večje. V najnižjem razredu R1 (15-30 cm) se je vrstna pestrost med obdobjema nekoliko povečala, medtem ko se je v razredu R4 (100-150 cm) vrstna pestrost zmanjšala. Primerjava gibanja indeksa vrstne izenačenosti v razredu R1 ni pokazala razlik, v razredu R4 pa se je zmanjšala.

Oba indeksa, ki pojasnjujeta vrstno pestrost sta se v najvišjem višinskem razredu R4, med obdobjema zmanjšala. To zmanjšanje sicer ni občutno je pa pomembno, saj predstavlja ta razred potencial bodočih sestojev.


4 REZULTATI POPISA NA RAVNI POPISNIH ENOT 4.1 Poškodovanost gozdnega mladja v popisih 2010 in 2014

Slika 3: Skupna poškodovanost v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

Slika 4: Skupna poškodovanost v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4


Primerjava podatkov obeh popisov je pokazala, da se je skupna poškodovanost med popisoma povečala v 21 popisnih enotah, zmanjšala pa v 10 enotah. V 6 od 21 popisnih enotah so razlike manjše. Kljub rahlemu povečanju poškodovanosti, lahko teh 6 enot obravnavamo kot enote, kjer se poškodovanosti med popisoma ni pomembneje spremenila. Podobno je tudi z enotami, kjer se je poškodovanost zmanjšala. Nekaj večje zmanjšanje smo ugotovili v 7 od 10 popisnih enot. Skupna poškodovanost v deležu 30 in več odstotkov je bila v letu 2010 ugotovljena v 14 popisnih enotah, leta 2014 pa v 15 enotah (slika 3 in 4). 40 in več odstotni delež poškodovanosti je bil v obeh popisih ugotovljen v 4 popisnih enotah in sicer je bil leta 2010 tak delež na Pohorju, Dravskem polju, Ljubljanskem vrhu in Tolminu. Leta 2014 je bil delež nad 40 % poškodovanosti v treh popisnih enotah Notranjske (Snežnik, Ljubljanski vrh, Javornik) ter v Tolminu. Po drevesnih vrstah najvišje stopnje poškodovanosti beležimo pri plemenitih listavcih, ki so najbolj poškodovani v 12 popisnih enotah, drugi trdi listavci imajo najvišje stopnje poškodovanosti v 9 popisnih enotah, mehki listavci imajo najvišji delež v 8 popisnih enotah medtem ko je v 2 popisnih enotah najbolj objedena jelka.

Slika 5: Poškodovanost iglavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4


Slika 6: Poškodovanost iglavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

Pri iglavcih so stopnje poškodovanosti bistveno nižje kot skupno za vse drevesne vrste oz. samo za listavce. Tako stanje je tudi pričakovano, saj v deležu iglavcev s skoraj 80 % prevladuje smreka, ki velja za vrsto, ki je pri divjadi manj priljubljena in je zato poškodovana z nižjimi deleži. V popisnih enotah, kjer so stopnje poškodovanosti nižje praviloma v drevesni sestavi prevladuje smreka, v enotah z višjo poškodovanostjo pa je ugotovljen nekaj večji delež jelke oz. je delež iglavcev manjši. V letu 2014 najvišje stopnje poškodovanosti iglavcev zaznavamo v Posočju, v gozdovih Notranjske in Kočevske ter zanimivo na območju Haloz (slika 6). (Jelka je v popisni enoti Haloze skupno (razred R1-R4) zastopana s 3 % deležem. V ta istem razredu (R1-R4) znaša njena skupna objedenost 64 %. Presenetljivo je, da se kljub visoki objedenosti, delež jelke z višinsko rastjo povečuje. R1=2%, R2=3%, R3=5%, R4=8%. V najvišjem razredu R4 delež jelke naraste na 8 %, objedenost pa pade na 30 %. Delež ostalih iglavcev je zanemarljiv. V drugih delih Slovenije so stopnje poškodovanosti iglavcev nižje in ne presegajo 15 %. Tudi ob popisu leta 2010 je bilo stanje podobno, s to razliko, da smo višje stopnje poškodovanosti ugotavljali tudi na širšem območju Pohorja (slika 4). Večji delež iglavcev v skupni drevesni sestavi je značilnejši za severozahodni in severni del Slovenije (Gorenjska, Koroška), medtem ko je delež iglavcev v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije bistveno nižji. Delež iglavcev je samo v 4 popisnih enotah severne Slovenije (Koroška) večji od deleža listavcev, na Jelovici in Pokljuki pa je ta delež polovičen. V 13 popisnih enotah je delež iglavcev v drevesni sestavi nižji od 10 %. Delež jelke večji od 5 %, je bil leta 2010 ugotovljen v 6 popisnih enotah, leta 2014 pa v 9 popisnih enotah. V več kot polovici popisnih enot je delež jelke v mladju zanemarljiv, zato jelko v nadaljevanju tudi ne bomo ločeno obravnavali, ampak znotraj okvira skupine iglavcev.

Poleg smreke in jelke je zastopanost ostalih vrst iglavcev praktično zanemarljiva, saj sta macesen oz. bor zgolj v 5 popisnih enotah zastopana z vsaj 1 % v drevesni sestavi gozdnega mladja.


Slika 7: Poškodovanost listavcev v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

Slika 8: Poškodovanost listavcev v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4


Mladje listavcev predvsem zaradi količine (deleža v celotnem mladju) in priljubljenosti večjega števila vrst predstavlja pomemben prehranski vir rastlinojedi parkljasti divjadi v gozdovih in še posebej pride do izraza ob prehranskih ožinah (trajanje snežne odeje). Višje stopnje poškodovanosti listavcev v slovenskem prostoru ugotavljamo predvsem v smeri jugovzhod-severozahod, kar je še posebej lepo razvidno iz slike poškodovanosti listavcev v letu 2014 (slika 8). V navedenem pasu stopnje poškodovanosti po popisnih enotah praviloma presegajo delež 40 %. Ta pas obsega večinoma dinarsko kraški svet s pretežno jelovo bukovimi gozdovi, kjer so večje tudi gostote jelenjadi v primerjavi z ostalo Slovenijo. Primerjava obeh popisov kaže, da so se stopnje poškodovanosti povečale v 20 popisnih enotah, od tega v 15 občutneje (Sliki 6 in 7). V ostalih enotah ugotavljamo znižanje poškodovanosti, od tega se je občutneje znižala v 7 enotah. Razlike v stopnjah poškodovanosti med obema popisoma so pri listavcih najbolj izrazite. Velike razlike zaznavamo tudi med posameznimi popisnimi enotami. V enotah z večjim deležem smreke, je odstotek poškodovanosti listavcev bistveno večji od skupnega, kar je pričakovano. Večje stopnje poškodovanosti beležimo tudi v enotah, kjer je bil na vzorčnih ploskvah evidentiran višji odstotek plemenitih, trdih oz. mehkih listavcev, kar je razumljivo, saj gre za drevesne vrste, ki so rastlinojedi parkljasti divjadi bolj priljubljene. V letu 2010 (slika 7) je bil 40 in več odstotni delež poškodovanosti listavcev ugotovljen v 7 popisnih enotah, leta 2014 pa v 10 enotah. Ob prvem popisu je bil v dveh enotah (Pohorje, Zahodne Karavanke) ugotovljen 50 in več odstotni delež poškodovanosti listavcev mladja. Ob drugem popisu so bile take tri enote (Ljubljanski vrh, Snežnik in Tolmin). Na Snežniku in Ljubljanskem vrhu je bil delež poškodovanosti skoraj 60 %.

Slika 9: Poškodovanost bukve v letu 2010 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

Bukev je številčno najbolj zastopana drevesna vrsta na vzorčnih ploskvah. Prisotnost bukovega mladja je bila ob zadnjem popisu ugotovljena na 1.218 ploskvah od skupno 1.584 posnetih, kar znaša 76,9 %. Njen delež v drevesni sestavi v skupnem znaša 34 %. V 24 popisnih enotah je evidentirana tudi kot vrsta z največjim deležem. Ker je bukev vrsta, ki je med divjadjo srednje priljubljena in je tako prostorsko kot tudi v deležu zelo dobro zastopana, jo v analizah prikazujemo ločeno. Posledično bi lahko veljala za vrsto, ki bi bila še najboljši pokazatelj vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Je pa tudi res, da so ostale vrste, razen smreke, številčno kot tudi prostorsko bistveno skromneje zastopane in je bukev logična izbira.


Slika 10: Poškodovanost bukve v letu 2014 po popisnih enotah - višinski razredi R1-R4

Če primerjamo oba popisa se je poškodovanost prav pri bukvi najbolj povečala, in sicer za 6,8 odstotnih točk, kar pomeni povečanje za 42 %. Največje povečanje smo ugotovili v popisnih enotah severozahodne Slovenije, v gozdovih Notranjske in Kočevske ter v vzhodni Sloveniji. Leta 2010 je bila 25 in več odstotna poškodovanost ugotovljena 3 popisnih enotah, ob popisu leta 2014 pa je bilo takih popisnih enot 12. V primerjavi z letom 2010 se je poškodovanost bukve povečala v 24 popisnih enotah od tega v 19 popisnih enotah občutneje (sliki 9 in 10). Razpon poškodovanosti različnih drevesnih vrst oziroma njihovih skupin v gozdnem mladju je med popisnimi enotami sledeč: skupna poškodovanost (iglavci in listavci skupaj) se med popisnimi enotami v letu 2010 giblje v razponu med 8,6 % (Koroška) in 45,3 % (Pohorje), v letu 2014 pa med 4,4 % (Koroška) in 56,6 % (Snežnik). Poškodovanost iglavcev se v letu 2010 giblje v razponu med 0,1 % (Kras) in 41,6 % (Haloze), v letu 2014 pa med 1,0 % (Koroška) in 60,0 % (Haloze). Poškodovanost listavcev se v letu 2010 giblje v razponu med 18,8 % (Krka) in 54,9 % (Pohorje), v letu 2014 pa v razponu med 11,8 % (Kras) in 59,7 % (Snežnik). Poškodovanost bukve je leta 2010 znašala v razponu med 4,6 % (Bela krajina) in 40,5 % (Pohorje), leta 2014 pa med 4,6 % (Brkini) in 45,5 % (Snežnik). Na splošno lahko rečemo, da je večja stopnja poškodovanosti značilna za popisne enote v katerih je gostota jelenjadi večja, ter manjša v popisnih enotah z manjšimi gostotami jelenjadi oz. je v teh enotah srnjad prevladujoča živalska vrsta. Za nekatere popisne enote (npr. Haloze) je prikazana visoka stopnja poškodovanosti, pa je v njih prisotna zgolj srnjad. Glede na velike razlike v stopnjah poškodovanosti med obema popisoma bo treba poiskati tudi vplive drugih dejavnikov, saj je zelo velike razlike med obema popisoma (tako v smer povečevanja objedenosti kot tudi zniževanja) težko razložiti zgolj z gostotami in vrstami rastlinojedih parkljarjev.



4.2 Izraženost problematike poškodovanosti mladja po popisnih enotah V nadaljevanju prikazujemo popisne enote, kjer je poškodovanost mladja, glede na medsebojno primerjavo, najbolj problematična. Razvrstitev popisnih enot na kvartile - popis 2010 Skupna poškodovanost (igl in list skupaj) 1.kvartil - do 19,5 % (najnižja poškodovanost) Kozjak, Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Dolenjska II, Koroška, Krka, Bela Krajina, Jelovica in Pokljuka 2.kvartil – 19,6 do 27,3 % (nižja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Gorjanci, Zgornja Savinja, Zasavje, Rog, Brkini, Osrednje Karavanke 3.kvartil – 27,4 do 34,5 % (višja poškodovanost) Haloze, Litija, Goteniško pogorje, Bloke Sodražica, Snežnik, Trnovski gozd, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Zgornja Soča 4.kvartil – nad 34,5 % (najvišja poškodovanost) Pohorje, Kras, Javorniki, Ljubljanski vrh, Tolmin, Zahodne Karavanke Poškodovanost iglavcev 1.kvartil – do 6,1 % (najnižja poškodovanost) Dolenjska II, Koroška, Zgornja Savinja, Zasavje, Litija, Krka, Kras, Ljubljanski vrh 2.kvartil – 6,2 do 11,1 % (nižja poškodovanost) Goričko, Kozjak, Kozjansko, Bela Krajina, Trnovski gozd, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka 3.kvartil – 11,2 do 17,6 % (višja poškodovanost) Slovenske gorice, Gorjanci, Bloke Sodražica, Brkini, Javorniki, Brda, Zgornja Soča, Zahodne Karavanke 4.kvartil – nad 17,6 % (najvišja poškodovanost) Haloze, Pohorje, Celjsko Bistriška kotlina, Rog, Goteniško pogorje, Snežnik, Tolmin Poškodovanost listavcev 1.kvartil – do 23,4 % (najnižja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Gorjanci, Dolenjska II, Krka, Bela krajina 2.kvartil – 23,5 do 32,1 % (nižja poškodovanost) Haloze, Kozjak, Koroška, Litija, Rog, Brkini, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka 3.kvartil – 32,2 do 38,7 % (višja poškodovanost) Zasavje, Goteniško pogorje, Bloke Sodražica, Snežnik, Kras, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Zgornja Soča



4.kvartil – nad 38,7 % (najvišja poškodovanost) Pohorje, Zgornja Savinja, Javorniki, Trnovski gozd, Ljubljanski vrh, Tolmin, Zahodne Karavanke Poškodovanost bukve 1.kvartil – do 12,1 % (najnižja poškodovanost) Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Dolenjska II, Koroška, Krka, Bela krajina, Bloke Sodražica, Brkini 2.kvartil – od 12,2 do 16,7 % (nižja poškodovanost) Gorjanci, Zasavje, Litija, Rog, Snežnik, Javorniki, Trnovski gozd, Brda, Ljubljanski vrh 3.kvartil – od 16,8 do 21,0 % (višja poškodovanost) Goričko, Slovenske gorice, Kozjak, Goteniško pogorje, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Tolmin, Osrednje Karavanke 4.kvartil – nad 21,0 % (najvišja poškodovanost) Haloze, Pohorje, Zgornja Savinja, Kras, Jelovica in Pokljuka, Zgornja Soča, Zahodne Karavanke Razvrstitev popisnih enot na kvartile - popis 2014 Skupna poškodovanost (igl in list skupaj) 1. kvartil - do 19,3 % (najnižja poškodovanost ) Kozjak (-), Pohorje (-), Celjsko Bistriška kotlina (0), Dolenjska II (0), Koroška (-), Krka (0), Brkini (-), Kras (-) 2. kvartil - 19,4 do 29,5 % (nižja poškodovanost) Kozjansko (+), Gorjanci (0), Zgornja Savinja (0), Zasavje (0), Litija (0), Bela Krajina (+), Goteniško pogorje (-), Cerkljansko in Škofjeloško hribovje (-) 3. kvartil - 29,6 do 36,1 % (višja poškodovanost) Goričko (+), Slovenske gorice (+), Haloze (+), Rog (+), Bloke Sodražica (0), Osrednje Karavanke (+), Jelovica in Pokljuka (+), Zahodne Karavanke (0) 4. kvartil - nad 36,1 % (najvišja poškodovanost) Snežnik (+), Javorniki (+), Trnovski gozd (+), Brda (+), Ljubljanski vrh (+), Tolmin (+), Zgornja Soča (+) Poškodovanost iglavcev 1. kvartil - do 6,7 % (najnižja poškodovanost) Slovenske gorice (0), Dolenjska II (-), Koroška (-), Litija (+), Krka (0), Brkini (0), Trnovski gozd (0), Ljubljanski vrh (-) 2.kvartil - 6,8 do 10,5 % (nižja poškodovanost) Goričko (0), Kozjak (-), Pohorje (-), Gorjanci (0), Zgornja Savinja (+), Zasavje (+), Bloke Sodražica (0), Zahodne Karavanke (-)



3.kvartil - 10,6 do 17,1 % (višja poškodovanost) Celjsko Bistriška kotlina (-), Kozjansko (+), Bela Krajina (+), Rog (0), Kras (0), Cerkljansko in Škofjeloško hribovje (0), Osrednje Karavanke (+), Jelovica in Pokljuka (+) 4. kvartil - nad 17,1 % (najvišja poškodovanost) Haloze (+), Goteniško pogorje (+), Snežnik (-), Javorniki (+), Brda (0), Tolmin (0), Zgornja Soča (+) Poškodovanost listavcev 1.kvartil - do 26,9 % (najnižja poškodovanost) Celjsko Bistriška kotlina (+), Gorjanci (0), Dolenjska II (0), Koroška (-), Krka (0), Bela Krajina (+), Brkini (-), Kras (-) 2.kvartil - 27,1 do 34,0 % (nižja poškodovanost) Goričko (+), Kozjak (0), Pohorje (-), Kozjansko (+), Zgornja Savinja (-), Zasavje (0), Litija (0), Goteniško pogorje (-) 3.kvartil - 34,1 do 43,6 % (višja poškodovanost) Slovenske gorice (+), Haloze (+), Rog (+), Bloke Sodražica (+), Javorniki (0), Brda (+), Cerkljansko in Škofjeloško hribovje (-), Osrednje Karavanke (+) 4.kvartil - nad 43,6 % (najvišja poškodovanost) Snežnik (+), Trnovski gozd (+), Ljubljanski vrh (+), Tolmin (+), Jelovica in Pokljuka (+), Zgornja Soča (+), Zahodne Karavanke (0) Poškodovanost bukve 1.kvartil - do 14,4 % (najnižja poškodovanost) Gorjanci (0), Dolenjska II (-), Koroška (0), Litija (0), Krka (+), Bela Krajina (+), Brkini (-), Kras (-) 2.kvartil - 14,5 do 21,6 % (nižja poškodovanost) Pohorje (-), Celjsko Bistriška kotlina (+), Kozjansko (+), Zgornja Savinja (0), Zasavje (0), Bloke Sodražica (+), Javorniki (+), Cerkljansko in Škofjeloško hribovje (0) 3.kvartil - 21,7 do 30,8 % (višja poškodovanost) Goričko (+), Haloze (0), Kozjak (+), Rog (+), Goteniško pogorje (+), Trnovski gozd (+), Brda (+), Ljubljanski vrh (+) 4.kvartil - nad 30,8 % (najvišja poškodovanost) Slovenske gorice (+), Snežnik (+), Tolmin (+), Osrednje Karavanke (+), Jelovica in Pokljuka (+), Zgornja Soča (+), Zahodne Karavanke (0)



V popisih 2010 in 2014 se glede na opravljene primerjave kazalnikov poškodovanosti mladja (poškodovanost skupaj, poškodovanost iglavcev, listavcev, bukve) v 3. in 4. kvartilu, to je v razredih z najvišjimi stopnjami objedenosti/poškodovanosti pojavljajo popisne enote razvidne iz preglednice 6. Frekvenc pojavljanj v najnižjem in nižjem razredu posebej ne navajamo. Preglednica 6: Frekvenca pojavljanjanj popisnih enot v 3. in 4. kvartilu

Popisna enota Leto 2010 Leto 2014

Skupaj 4. kvartil 3. kvartil 4. kvartil 3. kvartil 4. kvartil

Goričko 1 2 0 Dravsko polje 0 Slovenske gorice 2 2 1 1 Haloze 1 2 3 1 3 Kozjak 1 0 Pohorje 4 4 Celjsko - Bistriška kotlina 1 1 1 Kozjansko 1 0 Gorjanci 1 0 Dolenjska II 0 Koroška 0 Zgornja Savinja 2 2 Zasavje 1 0 Litija 1 0 Krka 0 Bela krajina 1 0 Rog 1 4 1 Goteniško pogorje 3 1 1 1 Bloke – Sodražica 3 2 0 Snežnik 2 1 4 5 Brkini 1 0 Kras 1 2 1 2 Javorniki 1 2 1 2 4 Trnovski gozd 1 1 1 2 3 Brda 3 2 2 2 Ljubljanski vrh 2 1 2 4 Cerklj. Škofjeloško hribovje 3 2 0 Tolmin 1 3 4 7 Osrednje Karavanke 1 3 1 1 Jelovica in Pokljuka 1 2 2 3 Zgornja Soča 3 1 4 5 Zahodne Karavanke 1 3 1 2 5 Večkrat kot se posamezna popisna enota pojavi v zapisih, bolj je izražena problematika poškodovanosti mladja. Posebej smo izpostavili 4. kvartil, najvišji razred poškodovanosti se pojavi v 18 različnih popisnih enotah. Več kot štirikrat se pojavi v 7 popisnih enotah, in sicer na Pohorju, Snežniku, Javornikih, Ljubljanskem vrhu, Tolminu, Zgornji Soči in Zahodnih Karavankah. Problematika je najbolj izražena v gozdovih Notranjske in v predelu zahodne oz. severozahodne Slovenije.



4.3 Primerjava poškodovanosti gozdnega mladja med obema popisoma V skupnem, na ravni celotne Slovenije so spremembe med popisoma v deležu poškodovanih osebkov po drevesnih vrstah in višinskih razredih majhne in na prvi pogled zanemarljive. Podrobnejši pregled oziroma primerjava po popisnih enotah pa pokaže drugačno stanje; pri večini se je stanje močno spremenilo. Skupna poškodovanost (iglavci in listavci skupaj) se je v polovici popisnih enot povečala, v nekaterih pa tudi občutneje zmanjšala. Večje spremembe smo zabeležili v 22 popisnih enotah. V 15 enotah se je objedenost povečala, medtem ko se je zmanjšala v 7 popisnih enotah. V 9 enotah med popisoma ni bilo večjih razlik, v njih so bile spremembe praviloma manjše od treh odstotnih točk.

Preglednica 7: Primerjava poškodovanosti med popisoma 2010 in 2014 po popisnih enotah

Največji indeksi (sprememb) deleža poškodovanih osebkov med popisoma so značilni za popisne enote Goričko, Rog, Snežnik, Jelovico in Pokljuko. V teh enotah je indeks 2014/2010 višji od 150, kar pomeni, da se je poškodovanost povečala za več kot 50 %. Za omenjene enote je značilno, da obsegajo območja, kjer je odvzem jelenjadi na 100 ha/lovne površine največji.

Skupaj Iglavci Listavci Bukev Skupaj Iglavci Listavci BukevGoričko 19,9 7,9 21,6 17,2 31,4 6,9 33,0 30,8Prekmurje 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Dravsko polje 40,2 11,7 46,2 13,4 0,0 0,0 0,0 0,0Slovenske gorice 23,1 13,8 23,4 19,1 34,4 6,7 35,2 31,5Haloze 31,2 41,6 30,9 24,8 35,3 60,0 34,4 25,9Kozjak 17,8 9,7 30,7 17,1 14,8 7,7 27,5 22,8Pohorje 45,3 38,5 54,9 40,5 18,2 10,5 32,6 19,9Celjsko - Bistriška kotlina 19,2 27,6 17,3 12,1 19,3 17,1 19,7 15,2Kozjansko 19,5 11,1 20,8 5,5 26,9 16,6 28,2 15,5Gorjanci 19,8 12,5 19,9 12,3 20,5 7,6 20,7 12,3Dolenjska II 18,1 4,5 19,0 6,9 17,3 1,1 18,6 5,0Koroška 8,6 2,6 24,8 10,0 4,4 1,0 13,3 12,7Zgornja Savinja 20,2 3,0 39,2 22,7 19,7 7,3 34,0 21,2Zasavje 27,3 4,3 33,3 15,8 27,9 8,9 33,3 15,6Litija 28,4 3,0 32,1 13,2 29,1 5,8 32,8 14,4Krka 15,4 2,9 18,8 5,8 16,6 3,5 20,7 7,6Bela krajina 18,2 7,2 20,1 4,6 24,6 14,0 26,9 8,5Rog 23,8 18,0 24,2 16,7 36,1 16,0 36,9 29,3Goteniško pogorje 33,0 21,9 33,7 17,1 29,5 34,2 29,3 22,4Bloke - Sodražica 33,7 11,7 38,2 7,2 36,0 9,8 43,6 15,1Snežnik 34,5 27,9 35,2 13,0 56,6 17,8 59,7 45,5Brkini 26,4 17,6 26,5 14,7 13,7 2,6 13,8 4,6Slovenska obala 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Kras 38,6 0,1 38,7 40,0 11,8 11,1 11,8 5,4Javorniki 39,0 11,8 40,8 12,9 42,7 33,0 43,5 21,6Trnovski gozd 34,0 6,9 40,8 13,0 37,3 6,6 46,2 24,0Brda 34,5 13,9 35,2 16,7 38,3 20,5 38,6 21,9Ljubljanski vrh 41,9 6,1 49,2 15,9 46,9 4,0 59,2 30,6Ljubljana 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0Cerkl. Škofjeloško hribovje 30,4 10,0 38,5 20,1 27,7 11,0 34,6 27,7Tolmin 40,6 25,9 41,4 21,0 49,8 28,8 51,1 46,9Osrednje Karavanke 25,0 7,4 31,4 19,4 32,8 14,8 41,5 31,2Jelovica in Pokljuka 18,6 6,3 31,1 24,1 31,5 12,0 49,0 35,5Zgornja Soča 27,5 12,6 33,8 23,5 36,2 17,3 45,6 36,9Zahodne Karavanke 36,4 13,6 50,2 34,6 34,5 10,2 46,8 35,6Skupaj 27,5 11,4 31,4 16,3 28,3 9,8 33,1 23,1

Popisna enotaDelež objedenosti popis 2010 Delež objedenosti popis 2014


Slika 11: Spremembe v skupnem (iglavci in listavci) deležu poškodovanih osebkov v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010

V letu 2014 se je, glede na leto 2010, skupna poškodovanost gozdnega mladja (iglavci in listavci skupaj, razred R1-R4) povečala v zahodnem ter skrajno vzhodnem delu Slovenije, medtem ko znižanje ugotavljamo v nekaterih popisnih enotah južne Slovenije ter v severnem delu Slovenije (širše območje Pohorja). Večjih razlik med obema popisoma nismo ugotovili v osrednjem delu Slovenije (Dolenjska, Zasavje, Celjsko) ter v Zahodnih Karavankah (slika 11). Ne glede na seznam v zgornji preglednici na tem mestu ponovno navajamo popisne enote, v katerih se je v letu 2014 glede na leto 2010 stopnja poškodovanosti mladja gozdnega drevja (skupaj iglavci in listavci) povečala: Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Bela Krajina, Rog, Snežnik, Javorniki, Trnovski gozd, Brda, Ljubljanski vrh, Tolmin, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka, Zgornja Soča (slika 11). Po posameznih drevesnih vrstah oz. skupinah drevesnih vrst kot tudi višinskih razredih, so spremembe med popisoma še nekaj večje. Na splošno bi lahko rekli, da so večje razlike pri vrstah, ki so pri divjadi bolj priljubljene, nekaj manjše pa pri bukvi ter smreki.


Slika 12: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov iglavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010

Slika 13: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov listavcev v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010


Primerjava poškodovanosti med popisoma kaže, da se je stopnja poškodovanosti pri iglavcih na ravni celotne Slovenije znižala za nekaj manj kot 2 odstotni točki, medtem ko se je pri listavcih za podoben odstotek povečala. Pri iglavcih se je poškodovanost občutneje povečala v 11 popisnih enotah, znižala v 9 enotah, v 11 enotah večjih razlik nismo ugotovili. Pri listavcih beležimo občutneješe povečanje v 16 popisnih enotah, znižanje v 7, v 8 popisnih enotah pa večjih razlik nismo ugotovili (slika 12). Po popisnih enotah smo vsaj pri iglavcih pričakovali drugačno stanje. Glede na to, da se je poškodovanost v skupnem znižala, bi pričakovali večje število popisnih enot z ugotovljeno nižjo poškodovanostjo. Dejansko pa je kljub zmanjšanju poškodovanosti, še vedno večje število popisnih enot, kjer se je poškodovanost povečala kot zmanjšala. Takšni rezultati so posledica občutnejšega znižanja poškodovanosti v enotah z večjim deležem iglavcem (Pohorje, Koroška), ki so v skupnem vplivali na razliko.

Slika 14: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v gozdnem mladju po popisnih enotah v popisu 2014 glede na popis 2010

Podatki kažejo, da so nekatere drevesne vrste bolj, druge pa manj priljubljene pri divjadi. Priljubljene drevesne vrste izkazujejo močnejšo objedenost že pri nizkih gostotah divjadi, nasprotno pa nepriljubljene vrste izkazujejo močnejšo objedenost šele pri višjih gostotah divjadi. Glede na primerjavo med popisoma, se je skupna objedenost, objedenost listavcev in bukve najbolj povečala na območju Zahodne Slovenije (sliki 13 in 14). Bukev velja pri divjadi za srednje priljubljeno drevesno vrsto in bi bila lahko dober pokazatelj stanja v populacijah divjadi. Znatno povečanje objedenosti bukve bi zato bilo lahko posledica povečanja gostot rastlinojede parkljaste divjadi. Povečanju gostot bi moralo slediti tudi povečanje objednosti iglavcev. Dejansko pa se objedenost iglavcev v številnih popisnih enotah Zahodne Slovenije ni spremenila, kar bi lahko pomenilo dvoje: 1.) da se gostote divjadi niso pomembneje spremenile oziroma povečale ali pa 2.) da so na višjo objedenost poleg gostot vplivali še nekateri drugi dejavniki (npr. slabše prehranske možnosti).



4.4 Primerjava drevesne sestave mladja med obema popisoma Analizirali smo spremembe deležev (zmanjšanje, povečanje) rastlinojedim parkljarjem bolj priljubljenih drevesnih vrst oziroma njihovih skupin med obema popisoma v razredih R0 (



Preglednica 8: Spremembe deležev jelke, plemenitih listavcev in mehkih listavcev v višinskih razredih mladja R0, R1-R4 in R4 med obema popisoma (- zmanjšani deleži, + povečani deleži)

R0 R1-R4 R4 jelka p. list. mehki jelka p.list. mehki jelka p.list. mehki

Goričko Ni

prisotna + + - + - - Niso

prisotni -

Slovenske gorice

Ni prisotna

+ Niso prisotni

+ - - Ni prisotna

- Niso prisotni

Haloze + + Niso

prisotni + - + + - +

Kozjak + + + + - - + - +

Pohorje + + - + - + + Niso

prisotni -

Celjsko - Bistriška kotlina

- + - + + - + + -

Kozjansko + + Niso

prisotni - - + - - Niso

prisotni

Gorjanci Ni

prisotna + Niso

prisotni + - 0 Ni

prisotna - Niso

prisotni

Dolenjska II Ni

prisotna + Niso

prisotni - + + Ni

prisotna + -

Koroška + - + + - - - + - Zgornja Savinja

+ + + + + - - + +

Zasavje Ni

prisotna + Niso

prisotni + - - - - -

Litija Ni

prisotna - + - - - Ni

prisotna + Niso

prisotni

Krka + + Niso

prisotni - + + - - +

Bela krajina - + - + - - + - Niso

prisotni

Rog - + + - - + Ni

prisotna + Niso

prisotni Goteniško pogorje

+ - - - - + Ni prisotna

- Niso prisotni

Bloke - Sodražica

+ + + + - - - - Niso prisotni

Snežnik - - - - + - + - -

Brkini Ni

prisotna + Niso

prisotni Ni

prisotna + - Ni

prisotna + -

Kras - - Niso

prisotni + + Niso

prisotni - + Niso

prisotni Javorniki + - - + + + + - -

Trnovski gozd + + - + - - + - Niso

prisotni

Brda - - + - + - Ni

prisotna + -

Ljubljanski vrh + - - + - + Ni

prisotna + Niso

prisotni Cerklj. Škofjeloško hribovje

+ - + + + + - - +

Tolmin + + - + + - + - - Osrednje Karavanke

+ - - + - - - - -

Jelovica in Pokljuka

+ + + - + - - + +

Zgornja Soča - + + + - + Ni

prisotna - Niso

prisotni Zahodne Karavanke

+ + + - - + + - -



V zgornjem sloju R4 se je delež plemenitih listavcev med obema popisoma zmanjšal v 18 (58 %) popisnih enotah, povečal v 11 (35 %) popisnih enotah, v 2 (6 %) enotah pa plemeniti listavci niso prisotni, kljub temu, da so bili v teh enotah prisotni v vseh višinskih razredih skupaj (R1-R4), torej predvsem v razredih R1-R3. Enote, v katerih plemeniti listavci v razredu R4 niso prisotni, pa so prisotni v teh enotah v skupnih razredih R1-R4 sta Goričko in Pohorje. Upadajoč delež plemenih listavcev med obema popisoma ali njihovo odsotnost v razredu R4 ob njihovem naraščajočem deležu v razredu R0 ugotavljamo pri večjem številu popisnih enot v Sloveniji in sicer so to Goričko, Slovenske gorice, Haloze, Kozjak, Pohorje, Kozjansko, Gorjanci, Zasavje, Krka, Bela krajina, Goteniško pogorje, Bloke-Sodražica, Snežnik, Javorniki, Trnovski gozd, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Tolmin, Osrednje Karavanke, Zgornja Soča, Zahodne Karavanke. Delež mehkih listavcev se je v zgornjem sloju R4 med obema popisoma zmanjšal v 13 (42 %) popisnih enotah, povečal v 6 (19 %) popisnih enotah, v 11 (35 %) enotah pa mehki listavci v zgornjem sloju niso bili prisotni, kljub temu, da so bili v teh enotah prisotni v vseh višinskih razredih (R1-R4) skupaj, torej predvsem v razredih R1-R3. Enote, v katerih plemeniti listavci niso prisotni, pa so prisotni v teh enotah v skupnih razredih R1-R4 so Slovenske gorice, Kozjansko, Gorjanci, Litija, Bela krajina, Rog, Goteniško pogorje, Bloke-Sodražica, Trnovski gozd, Ljubljanski vrh in Zgornja Soča. Primerjava razreda R4 z razredom R0 pokaže, da je glede upadanja deleža mehkih listavcev med obema popisoma ali njihove odsotnosti v zgornjem sloju problematičen večji delež popisnih enot v Sloveniji. Prav tako je, kot smo že omenili, večje število popisnih enot, kjer smo ugotovili odsotnost mehkih listavcev že v razredu R0 (preglednica 8). Na ravni celotne Slovenije smo posebej ugotavljali tudi zastopanost jelke po posameznih popisnih ploskvah. Ob popisu leta 2010 je bila prisotnost jelke v razredih (R1-R4) ugotovljena na 366 ploskvah od skupno 1624 posnetih ploskev. To pomeni, da je bila jelka z vsaj enim evidentiranim osebkom zastopana na 22,5 % posnetih ploskvah. V razredu R1 smo prisotnost jelke ugotovili na 323 ploskvah, v razredu R2 na 197 ploskvah, v razredu R3 na 120 ploskvah, v razredu R4 pa se je število zmanjšalo na 81 ploskev. Z višinsko rastjo se je število ploskev, kjer je bila ugotovljena prisotnost jelke zmanjšala iz 22,5 % na 5,0 %. V razredu R4 je bila zastopanost jelke ugotovljena v 22 popisnih enotah. Podobno analizo smo opravili še za leto 2014, torej 4 leta po prvem popisu. Pričakovali bi, da se bo jelka zaradi višinske rasti v večjem številu pojavila v razredih R3 in R4. Ob drugem popisu smo prisotnost jelke ugotovili na 360 ploskvah od skupno 1585 popisanih. Jelka je bila zastopana na 22,7 % vseh popisanih ploskvah. V razredu R1 se je pojavila na 312 ploskvah, v razredu R2 na 198 ploskvah, v razredu R3 na 135 ter v razredu R4 na 86 ploskvah. V primerjavi s popisom 2010 se je število ploskev z jelko v letu 2014 v razredih R3 in R3 sicer povečalo, a ne bistveno. V razredu R4 je bila prisotnost jelke na vsaj eni ploskvi ugotovljena v 21 popisnih enotah. Podatki kažejo, da se število ploskev z prisotno jelko z višinsko rastjo zmanjšuje. Tako stanje je bolj ali manj pričakovano in ga zasledujemo tudi pri nekaterih ostalih drevesnih vrstah (plemeniti listavci). Zato nas je zanimalo, če so na ravni Slovenije razlike med popisnimi enotami. V nekaterih popisnih enotah so gostote rastlinojede divjadi večje kot v drugih, kar bi lahko pomenilo, da se bo število ploskev s prisotno jelko na teh območjih občutneje zmanjšalo. Na slikah 15 in 16 smo za leto 2014 ločeno prikazali lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R1 in R4.


Slika 15: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R1 v letu 2014

Slika 16: Lokacije ploskev s prisotno jelko v razredu R4 v letu 2014



Lokacijski prikaz ploskev kaže, da se je število ploskev s prisotno jelko v razredu R4 najbolj zmanjšalo (jelka najslabše vrašča v najvišji razred) na območju južne Slovenije in sicer v kočevsko-notranjskih gozdovih. V razredu R4 je bila prisotnost jelke ugotovljena zgolj na peščici ploskev, v nekaterih popisnih enotah pa jelke v razredu R4 sploh nismo evidentirali. Že enostavna slikovna primerjava nam pokaže, da je vpliv rastlinojede divjadi tu zelo velik. Zaskrbljujoče je, da so to območja bukovo-jelovih gozdov, kjer je delež jelke v drevesni sestavi znaten. Stanje jelovega mladja je slabo, saj imamo jelke v najvišjem razredu le za vzorec. Slabo vraščanje v najvišji razred se od južnega dela Slovenije nadaljuje tudi v smeri severozahoda. Drugod po Sloveniji je stanje nekoliko boljše, se pa lokalno predvsem na območju večjih gostot jelenjadi prav tako pojavljajo težave.

4.5 Pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju v popisih 2010 in 2014 Pestrost vrst je odvisna od številnih dejavnikov oz. okoljskih razmer (spremenljivk), katere pri rastlinstvu največkrat pojasnjujemo z rastiščnimi razmerami. Zastopanost vrst se med posameznimi okolji (rastišči) razlikuje, vrstno pestrost lahko prikazujemo z različnimi indeksi, med največkrat uporabljenimi je tudi Shannonov indeks. V našem primeru prikazujemo pestrost drevesnih vrst v gozdnem mladju po popisnih enotah s tem indeksom. Vrstna pestrost je med drugim tudi v povezavi s stopnjo poškodovanosti mladja od rastlinojedi parkljasti divjadi. Divjad s selektivnim objedanjem gozdnega drevja vpliva na deleže posameznih drevesnih vrst v mladju, s tem pa na drevesno sestavo bodočega sestoja. Povezanost smo preverjali s korelacijo ranga (rs) ter ugotovili, da so nekateri indeksi pestrosti (Shannonov indeks) drevesnih vrst po popisnih enotah in višinskih razredih v značilni povezavi s stopnjo poškodovanosti gozdnega drevja v mladju. Ugotovili smo sledeče povezave:

• Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R2 je bil v letu 2010 negativno povezan s poškodovanostjo mehkih listavcev (rs=-0,52, p


4.5.1 Indeks pestrosti v razredu R1 - popis 2010

Slika 17: Indeks pestrosti drevesnih vrst v razredu R1 popisa 2010 po popisnih enotah

Popisne enote smo glede na drevesno pestrost v razredu R1 razporedili v 4 uravnotežene razrede oz. kvartile. 1. kvartil - nad 2,49 (najvišja pestrost) Celjsko bistriška kotlina, Kozjansko, Dolenjska II, Zgornja Savinja, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško Hribovje, Zahodne Karavanke 2. kvartil - 2,34 do 2,49 (višja pestrost) Haloze, Pohorje, Zasavje, Krka, Bela krajina, Bloke-Sodražica, Brkini, Osrednje Karavanke 3. kvartil - 2,14 do 2,33 (nižja pestrost) Kozjak, Gorjanci, Koroška, Rog, Kras, Javorniki, Tolmin, Jelovica in Pokljuka 4. kvartil - do 2,13 (najnižja pestrost) Goričko, Slovenske gorice, Litija, Goteniško pogorje, Snežnik, Trnovski gozd, Ljubljanski vrh, Zgornja Soča Indeks vrstne pestrosti v višinskem razredu R1 se giblje med vrednostmi 1,73 kateri je bil ugotovljen v popisni enoti Snežnik in 2,73 v Celjsko Bistriški kotlini. Nižji indeksi so značilni za skrajni vzhodni del Slovenije ter predele Kočevske in Notranjske, medtem ko so višji indeksi ugotovljeni na območju Dolenjske, Štajerske in Gorenjske. Nižji indeksi pestrosti drevesnih vrst so značilni za območja z večjimi gostotami velikih rastlinojedov, predvsem jelenjadi.




Popisne enote smo glede na drevesno (vrstno) pestrost v razredu R4 razporedili v 4 uravnotežene razrede oz. kvartile. 1. kvartil - nad 1,56 (najvišja pestrost) Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Brkini, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje 2. kvartil - 1,25 do 1,56 (višja pestrost) Goričko, Slovenske gorice, Kozjak, Zgornja Savinja, Zasavje, Krka, Bela krajina, Trnovski gozd, Tolmin, Zahodne Karavanke. 3. kvartil - 0,95 do 1,25 (nižja pestrost) Haloze, Pohorje, Koroška, Litija, Bloke-Sodražica, Ljubljanski vrh, Osrednje Karavanke, Zgornja Soča 4. kvartil - do 0,95 (najnižja pestrost) Gorjanci, Dolenjska II, Rog, Goteniško pogorje, Snežnik, Kras, Javorniki, Jelovica in Pokljuka Drevesna vrstna pestrost se z višinsko rastjo gozdnega mladja zmanjšuje. V razredu R4 (100-150 cm) se indeksi gibljejo med 0,13, (PE Rog) in 1,89 v Celjsko Bistriški kotlini. Najnižji indeksi se ugotavljajo na območju južne Slovenije (kočevsko snežniški gozdovi), v Posavju ter na Gorenjskem, medtem ko so višji indeksi ugotovljeni na Štajerskem in severnem delu Primorske. Tudi v razredu R4 so nizki indeksi pestrosti drevesnih vrst značilni za območja z večjimi gostotami velikih rastlinojedov, predvsem jelenjadi.




Popisne enote smo glede na vrstno pestrost v razredu R1 razporedili v 4 uravnotežene razrede oz. kvartile. 1. kvartil - nad 2,56 (najvišja pestrost) Haloze, Kozjansko, Zgornja Savinja, Krka, Brda, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje 2. kvartil - 2,29 do 2,56 (višja pestrost) Celjsko Bistriška kotlina, Dolenjska II, Bela Krajina, Bloke Sodražica, Brkini, Kras, Ljubljanski vrh, Osrednje Karavanke, Zahodne Karavanke 3. kvartil - 2,04 do 2,28 (nižja pestrost) Slovenske gorice, Gorjanci, Zasavje, Rog, Goteniško pogorje, Javorniki, Trnovski gozd, Tolmin 4. kvartil - do 2,03 (najnižja pestrost) Goričko, Kozjak, Pohorje, Koroška, Litija, Snežnik, Jelovica in Pokljuka, Zgornja Soča Izračunane vrednosti indeksov pestrosti kažejo drugačno stanje kot v letu 2010. Generalno gledano se je indeks v številnih popisnih enotah zmanjšal. Vrednosti se gibljejo med 1,45 na Snežniku do 2,72 na Kozjanskem. Če primerjamo sliki 16 in 18, ki prikazujeta vrednosti indeksov R1, ugotovimo, da je bilo leta 2010 11 popisnih enot z nižjim indeksom kot 2,3, v letu 2014 pa je bilo takih enot 16 (na slikah so te popisne enote prikazane z rdečimi odtenki). Višja pestrost je značilnejša za osrednji del Slovenije in Primorsko, medtem ko se je pestrost zmanjšala na Kočevskem, Notranjskem ter Vzhodni Sloveniji.




Popisne enote smo glede na vrstno pestrost v razredu R4 razporedili v 4 uravnotežene razrede oz. kvartile. 1. kvartil - nad 1,68 (najvišja pestrost) Goričko, Haloze, Dolenjska II, Zasavje, Brkini, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka 2. kvartil - 1,40 do 1,68 (višja pestrost) Celjsko Bistriška kotlina, Kozjansko, Zgornja Savinja, Krka, Bela Krajina, Bloke Sodražica, Brda, Zahodne Karavanke 3. kvartil - 0,89 do 1,39 (nižja pestrost) Kozjak, Pohorje, Javorniki, Trnovski gozd, Ljubljanski vrh, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Tolmin, Zgornja Soča 4. kvartil - do 0,88 (najnižja pestrost) Slovenske gorice, Gorjanci, Koroška, Litija, Rog, Goteniško pogorje, Snežnik, Kras Indeksi vrstne pestrosti v najvišjem razredu mladja, katerega smo popisovali, se gibljejo med 0,21 v Goteniškem pogorju ter 2,2 v Zasavju. Najnižje vrednosti ugotavljamo na Kočevskem, Notranjskem, Slovenskih Goricah, medtem ko višji indeks ugotavljamo na Gorenjskem, delu Štajerske in Dolenjske. Razlike med popisoma so v nekaterih popisnih enotah velike (sliki 18 in 20). Generalno gledano pa se ob obeh popisih pojavljajo v posameznih kvartilih bolj ali manj iste enote.


4.6 Razmerje drevesne pestrosti med razredoma R4 in R1 Kazalnik, ki je ob indeksih pestrosti manj odvisen od okoljsko – rastiščnih razmer je podatek, koliko se drevesna vrstna pestrost spremeni v četrtem najvišjem razredu (R4) glede na vrstno pestrost v prvem najnižjem razredu (R1). Razmerje med indeksom pestrosti v razredu R4 in indeksom pestrosti v razredu R1 je v negativni povezavi s poškodovanostjo plemenitih listavcev (rs=-0,45, p


4. kvartil - do 0,43 (najnižje razmerje) Gorjanci, Dolenjska II, Rog, Goteniško pogorje, Snežnik, Kras, Javorniki, Osrednje Karavanke, Jelovica in Pokljuka Upadanje vrstne pestrosti od najnižjega do najvišjega višinskega razreda mladja je značilno za vse popisne enote (Slika 18). Razmerje indeksov R4/R1 se je za več kot polovico zmanjšalo v 12 popisnih enotah. Največje zmanjšanje smo ugotovili v južnem delu Slovenije, kjer bi izpostavili popisno enoto Rog, Goteniško pogorje in Gorjance. V teh enotah se je pestrost zmanjšala tudi za desetkratnik indeksa. Na sploš

analiza stanja poŠkodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste … · 2016. 12. 7. ·...

Documents