analiza storitev za poenotenje komunikacij v podjetju · podjetju. predstavljene so obstoje če...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

Analiza storitev za poenotenje komunikacij v podjetju

Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Anže Rakuš

Kranj, november 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Robertu Leskovarju za vodenje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Hvala gospodom Antonu Kavčiču, Vladimirju Arizanoviču, Urošu Porenti in Aleksandru Burjeku iz podjetja Iskratel ter Sandiju Jordanu iz podjetja Microsoft Slovenija za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici gospe Silvi Šuc in gospe Branki Golobič za prevod povzetka v angleščino. Iskreno se zahvaljujem tudi Nini in svoji družini, ki so me ves čas podpirali in vzpodbujali, ter vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi tega diplomskega dela.

NASLOV: ANALIZA STORITEV ZA POENOTENJE KOMUNIKACIJ V PODJETJU POVZETEK V diplomskem delu analiziramo storitve poenotenih komunikacij v konkretnem podjetju. Predstavljene so obstoječe rešitve na trgu ter ponudniki storitev, ki so razvrščeni v naslednje skupine: vodilni, izzivalci, nišni igralci, vizionarji in brezplačni programi. Opisana je struktura informacijskih tehnologij in preizkus prototipa. Preizkus je pokazal, da storitve poenotenih komunikacij preprečujejo izgubo podatkov in prinašajo spremembe v načinu organiziranja ter vodenja sestankov. Poleg tega nudijo hitrejši prenos znanja, pretok informacij, kot tudi skrajšanje odzivnega časa. KLJUČNE BESEDE: poenotene komunikacije, zasebna telefonska centrala, Microsoft Office Communication Server 2007, Iskratel SI3000 TITLE: ANALYSIS OF UNIFIED COMMUNICATION SERVICE IN COMPANY ABSTRACT This diploma work deals with the analysis of services of unified communications in companies. It presents the existing market solutions and services providers, classified into the following groups: leading providers, challengers, niche players, visionaries and free application providers. The work presents the structure of information technologies as well as the prototype test. The test has shown that unified communications prevent the loss of data and introduce changes in the organization and management of meetings. In addition, they ensure a faster transfer of knowledge and flow of information as well as reduce the response time. KEYWORDS: Unified Communication, Private Branch Exchange, Microsoft Office Communication Server 2007, Iskratel SI3000

KAZALO

1. UVOD ...............................................................................................................1 2. METODOLOGIJA DELA ...................................................................................2

2.1 DEFINICIJA PROBLEMA..........................................................................2 2.2 DEFINICIJA CILJEV .................................................................................2 2.3 PREDLAGANE METODE DELA...............................................................3

3. OBSTOJEČE REŠITVE ....................................................................................3 3.1 VODILNI PONUDNIKI...............................................................................5

3.1.1 MICROSOFT ........................................................................................5 3.1.2 IBM .......................................................................................................6 3.1.3 CISCO ..................................................................................................7 3.1.4 SIEMENS ENTERPRISE NETWORK ...................................................8 3.1.5 NORTEL ...............................................................................................8 3.1.6 ALCATEL LUCENT...............................................................................9

3.2 IZZIVALCI.................................................................................................9 3.2.1 NEC ......................................................................................................9 3.2.2 AVAYA................................................................................................ 10

3.3 NIŠNI IGRALCI....................................................................................... 10 3.3.1 MITEL ................................................................................................. 11 3.3.2 TELEWARE ........................................................................................ 11 3.3.3 ORACLE............................................................................................. 11 3.3.4 AASTRA TECHNOLOGIES ................................................................ 12

3.4 VIZIONARJI ............................................................................................ 12 3.4.1 INTERACTIVE INTELLIGENCE.......................................................... 13

3.5 BREZPLAČNI PROGRAMI ..................................................................... 13 3.5.1 SKYPE................................................................................................ 13 3.5.2 WINDOWS LIVE ................................................................................. 14 3.5.3 YAHOO MESSENGER ....................................................................... 16 3.5.4 AOL .................................................................................................... 17 3.5.5 EKIGA................................................................................................. 19

4. STRUKTURA INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ............................................ 20 4.1 INTERNET.............................................................................................. 20 4.2 CSTA...................................................................................................... 21 4.3 PBX ........................................................................................................ 22 4.4 POŽARNI ZID ......................................................................................... 24 4.5 SIP PROTOKOL ..................................................................................... 25 4.6 TELEFONIJA.......................................................................................... 26

4.6.1 ANALOGNA TELEFONIJA.................................................................. 28 4.6.2 DIGITALNA TELEFONIJA................................................................... 29 4.6.3 IP TELEFONIJA.................................................................................. 30 4.6.4 VOIP TELEFONIJA............................................................................. 33

5. PREIZKUS PROTOTIPA................................................................................. 34 5.1 ISKRATEL .............................................................................................. 34 5.2 MICROSOFT .......................................................................................... 36 5.3 POENOTENE KOMUNIKACIJE V ISKRATEL GROUP .......................... 38

5.3.1 OSNOVNE STORITVE V POENOTENI KOMUNIKACIJSKI PLATFORMI ................................................................................................... 38 5.3.2 OSNOVNA ARHITEKTURA................................................................ 41

5.4 PREDLOG PRENOVE KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE........... 42 5.5 IP POVEZAVE V ISKRATEL GROUP..................................................... 42 5.6 APLIKACIJSKA INFRASTRUKTURA...................................................... 47 5.7 STORITVE V POENOTENIH KOMUNIKACIJAH .................................... 48

5.7.1 KOMUNIKATOR 2007 – PSTN ........................................................... 48 5.7.2 ODDALJENI DOSTOP........................................................................ 49 5.7.3 REMOTE CALL CONTROL ................................................................ 49

5.8 MOBILNI UPORABNIKI .......................................................................... 50 5.9 KONEC DEMONSTRACIJE PROTOTIPA .............................................. 50

6. ZAKLJUČEK ................................................................................................... 52 7. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 53

Kazalo slik:

Slika 1: Aplikacija Skype ........................................................................................ 14 Slika 2: Aplikacija Windows Live Messenger .......................................................... 15 Slika 3: Aplikacija Yahoo Messenger...................................................................... 17 Slika 4: Aplikacija AOL ........................................................................................... 18 Slika 5: Aplikacija Ekiga ......................................................................................... 19 Slika 6: Osnovna slika poenotene komunikacijske platforme v Iskratel Group ........ 41 Slika 7: IP povezave v Iskratel Group..................................................................... 47 Slika 8: Prikaz klica iz AD....................................................................................... 48 Slika 9: Prikaz klica po poljubni telefonski številki .................................................. 48

Kazalo tabel:

Tabela 1: Trenutno stanje infrastrukture v Iskratel Group ....................................... 44 Tabela 2: Potrebne spremembe in investicije v Iskratel Group ............................... 45

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Anže Rakuš: Analiza storitev za poenotenje komunikacij v podjetju stran 1

1. UVOD

V današnjem svetu je komunikacija sestavni del sodobnega poslovanja. Zaposleni vsakodnevno komunicirajo prek telefonov, elektronske pošte, takojšnjih sporočil in ostalih spletnih orodij. Vse bolj pa se uveljavljajo tudi konferenčni sistemi. Komunikacijskih orodij ne uporabljamo samo v pisarni ali doma, uporabljamo jih tudi v avtu, ko smo na poti ali pa med kosilom. V poslovnem svetu uslužbenci niso več nujno vezani na samo eno fizično pisarno ali naslov. Poleg tega delovni čas za številne uporabnike ne poteka več le med deveto in sedemnajsto uro, ampak 24 ur na dan, kar gre pripisati geografski razpršenosti podjetij in dobaviteljev. Različni kanali in med seboj nepovezani načini komunikacije so za zaposlene velika obremenitev, ki vpliva na njihovo storilnost, onemogoča centralni nadzor in upravljanje. Problem povzroča tudi organizacijam, saj so brez nadzora nad komunikacijami izpostavljene varnostnim in pravnim tveganjem. Podjetja lahko utrpijo še višje stroške in zamujajo pri ključnih projektih. Ker zaposleni nimajo učinkovitega dostopa do odločevalcev, se pogosto zgodi, da podjetja upočasnijo ali celo opustijo poslovno kritične projekte.

Kot odgovor na naraščajoče število različnih komunikacijskih metod, ki so danes na voljo, se pojavljajo poenotene komunikacije. Danes je učinkovita in hitra komunikacija zelo pomembna zlasti še pri sodelovanju med uslužbenci in sodelavci oziroma med partnerji. Stremeti je treba za tem, da je izmenjavanje informacij čimbolj enostavno in varno.

Za poenotene komunikacije obstaja več definicij. Reči smemo, da gre za skupek tehnologij, ki omogočajo integracijo različnih komunikacijskih kanalov (glas preko internetnega protokola - Voice over Internet Protocol, v nadaljevanju: VoIP, telefonija, spletne konference, avdio, video, takojšnja sporočila, elektronska pošta in telefaks) v enoten in uporabniku prijazen vmesnik ter enostavno in učinkovito vsakdanjo komunikacijo. Integracija bo uporabnikom omogočila, da navedene storitve uporabljajo na svojem delovnem mestu ali na poti. Okolje poenotenih komunikacij pa ni samo splet komunikacijskih storitev, ampak odprta platforma, na kateri organizacije gradijo sodobne poslovne aplikacije. Poenotene komunikacije je moč uporabiti znotraj podjetja, v javnih omrežjih ali klasičnih GSM omrežjih in obratno. Poleg klasičnih telekomunikacijskih storitev na ta način upravljamo tudi s konferenčnimi klici, videokonferenčnimi sejami ter mnogimi naprednimi storitvami, ki jih integracija vključuje.

Področje poenotenih komunikacij postaja eno najbolj zanimivih in vročih v informacijski tehnologiji. Zato ne preseneča, da se zanj zanimajo tudi slovenska podjetja in med njimi Iskratel Group, ki je vodilni slovenski ponudnik telekomunikacijskih rešitev. Tehnologije, ki jih zagotavlja Microsoft, pomagajo mnogim partnerjem po svetu in pri nas pri razvijanju lastnih rešitev.



2. METODOLOGIJA DELA 2.1 DEFINICIJA PROBLEMA Poenotene komunikacije so relativno nova tehnologija. Uvajanje še vedno predstavlja določen korak v neznano. Bistveno tveganje je zanesljivost in kvaliteta delovanja. Določeno tveganje poleg tega predstavlja še sposobnost uporabe opreme različnih proizvajalcev. To je ključni problem današnjih integracij. Posamezni proizvajalci namreč uporabljajo nestandardne vmesnike za povezovanje, ti pa onemogočajo povezovanje različnih aplikacij, sistemov v enovit sistem. Osnovna ideja je, da bi s hibridnim sistemom SI3000 podjetja Iskratel Group in Microsoft Office Serverjem 2007 ustvarili popolno poenoteno komunikacijsko osnovo za komunikacijo in sodelovanje. To pomeni, da bi se vse aplikacije v podjetju povezovale. Na organizacijski ravni se še vedno pojavljajo določeni problemi in sicer tveganost prehoda in uporabe nove tehnologije, ter morebitni vplivi na poslovanje podjetja. Pripravljeni moramo biti na zahtevnost upravljanja in morebitno nezanesljivost delovanja komunikacijskih aplikacij. Vprašati se moramo, kako bodo nove tehnologije vplivale na učinkovitost komunikacij znotraj podjetja, kakor tudi zunaj njega. Z uvedbo poenotenih komunikacij in njihovo nadgradnjo lahko na organizacijski ravni uporabnike razbremenimo, ter jim zagotovimo enotno uporabniško identiteto. Na tehnični ravni se v podjetju soočamo z že zgoraj omenjenimi problemi združljivosti opreme, kakor tudi zanesljivostjo in varnostjo govornih komunikacij (izguba ali celo kraja podatkov), ter varnostjo vzpostavitve oddaljenega dostopa. Pomembna je tudi kvaliteta prenosa govora, kar aplikacije poenotenih komunikacij ne nudijo v takšni meri kot bi si želeli. Potrebno je načrtovati, obvladovati morebitne probleme pri implementaciji in zagotoviti orodja in znanja, ki nam bodo pomagala pri upravljanju omrežja ter odpravljanju napak. 2.2 DEFINICIJA CILJEV Glavni cilj diplomskega dela je najti idejno rešitev, kako poenotene komunikacije integrirati v že obstoječi informacijski sistem, ki bo hkrati ponudil tudi možnost nadgradnje in dodajanja različnih funkcij. Možnosti so različne: • ali uporabnikom ponuditi nove napredne in hitrejše načine komuniciranja; • ali uporabiti obstoječo opremo s čim manj dodatnimi stroški; • ali počasi preiti na popolno IP komunikacijo; • ali omogočiti dostopnost do storitev za mobilne uporabnike; • ali zagotoviti enotno uporabniško izkušnjo pri komunikacijah zaposlenih ne glede

na napravo ali mrežo; • ali ponuditi aktivno podporo uporabnikom rešitve poenotenih komunikacij; • ali bo en uporabnik - ena identiteta za vse oblike komunikacij; • ali poskrbeti za funkcionalno bogato, kontekstualno, varno in na standardih

bazirano komunikacijo; • ali pripraviti okolja za integracijo nove izdaje Microsoft Office Communication

Server 2007.



2.3 PREDLAGANE METODE DELA V nalogi bodo predstavljene naslednje metode dela:

1. študij literature; 2. analiza strojne programske in komunikacijske opreme.

S pomočjo izbrane literature in interneta bodo predstavljene teoretične podlage obravnavane teme. Uporabljena bo dokumentacija: podjetja Iskratel o hibridnem sistemu Iskratel SI3000 in dokumentacija Microsoft Office Communication Server 2007. Analizirana bodo tudi obstoječa stanja in podani predlogi o izboljšavi teh stanj.

3. OBSTOJEČE REŠITVE Poenotene komunikacije so neposredna posledica konvergence komunikacij in aplikacij. Razvite so različne oblike komuniciranja, ki se tržijo in prodajajo kot samostojne posamezne aplikacije. V nekaterih primerih so imele celo ločena omrežja in naprave. Konvergenca vseh komunikacij na IP omrežjih in odprtih softverskih platformah omogoča novo paradigmo za poenotene komunikacije. Gartner Group (Bern Elliot, 2009) opredeljuje proizvode poenotenih komunikacij (opremo, programsko opremo – softver in storitve) kot tiste, ki omogočajo uporabo večih metod komuniciranja podjetja, vključujejo nadzor, upravljanje in njihovo integracijo. Proizvodi poenotenih komunikacij obsegajo komunikacijske kanale (medije), omrežja in sisteme, pa tudi Information Technology (informacijska tehnologija: v nadaljevanju IT) poslovne aplikacije in v nekaterih primerih potrošniške aplikacije ter naprave. Proizvodi so lahko sestavljeni iz samostojnih nizov, ali pa so portfelj integriranih aplikacij in platform, ki jih na tržišču ponujajo ponudniki. Ljudje uporabljajo izdelke poenotenih komunikacij za lažje osebno komuniciranje, podjetja pa tudi za podporo delovnim skupinam in poslovnim partnerjem. Poenotene komunikacije lahko razdelimo na devet obsežnih skupin komunikacijskih izdelkov: • glas in telefonija; • fiksna, mobilna in mehka telefonija, pa tudi razvoj PBX in IP-PBX, kamor

uvrščamo komunikacijo v živo, na primer video telefonija; • konference; • ločene glasovne, video in spletne konferenčne zmogljivosti; • sporočila; • e-pošta, ki postaja nepogrešljiva poslovna kategorija, glasovna pošta in Unified

Messaging (poenoteno sporočanje - v nadaljevanju: UM) v različnih oblikah; • prisotnost in IM; • stranke, ki jim je omogočen dostop do različnih komunikacijskih funkcij; • komunikacijske aplikacije. Področje pomembnih aplikacij vključuje združena administracijska orodja, kolaboracijske aplikacije, aplikacije kontaktnega centra in prijavne aplikacije. Sčasoma bodo komunikacijsko možne tudi druge aplikacij. Če so poslovne aplikacije integrirane s komunikacijskimi, jih Gartner imenuje Communication



Enabled Business Process (komunikacijsko usposobljen poslovni proces - v nadaljevanju: CEBP).

Pri rešitvah poenotenih komunikacij se pojavljajo trije pristopi: • prvi pristop: čim več funkcij združiti v eno samo rešitev, primeri so Nortelov

Multimedia Communication Server (MCS) 5100, Siemensov OpenSpace in Interactive Intelligence's Customer Interaction Centre (CIC) produkti;

• drugi pristop: podjetje razpolaga s širokim portfeljem različnih komunikacijskih funkcij, ki jih združi (prezenca, administracija in imeniki), primer sta Microsofta in Cisco;

• tretji pristop: ponudba navadnega komunikacijskega okvirja, ki se ga nato lahko uporabi z nesorodno komunikacijsko aplikacijo; ta pristop uporabljata zlasti IBM in Oracle.

Svetovalno podjetje Forrester (Dewing, 2009) napoveduje, da bo tržišče za poenotene komunikacije v podjetjih v Severni Ameriki, Evropi, Aziji in Pacifiku v letu 2015 doseglo 14.5 milijarde dolarjev. Poenotene komunikacije so pomembna inovativna možnost. IT kupci in poslovneži verjamejo, da bodo prinesle finančne in operativne prednosti. Toda tržišče poenotenih komunikacij oziroma njegov zagon je odvisen od podjetij, ki določajo donosnost investicije oziroma njeno povrnitev. Kazalo bi vnesti tudi več interoperabilnosti (možnost prevzeti raznolike komponente tako, da delujejo skladno z njihovimi stroški) v rešitve poenotenih komunikacij in poslovnih aplikacij. Čeprav vsa podjetja zahtevajo merljive poslovne koristi, bo pot do poenotenega okolja v vsakem podjetju različna. IT strategi se trudijo, da bi od poskusov prešli na vpeljavo poenotenih komunikacij. Tržišče poenotenih komunikacij in njihovih tehnologij je še vedno v zgodnji fazi razvoja. Sprejetje dobro integrirane rešitve napreduje le počasi. Tak razvoj je posledica številnih tehničnih in organizacijskih dejavnikov: • podjetja vlagajo znatna finančna sredstva v komunikacijsko infrastrukturo; • precej aplikacij in izdelkov je zelo kompleksnih za namestitev, zato so potrebne

organizacijske spremembe; • donosnost investicij ali strateških naložb; • nekatere nove tehnologije, kot je prezenca, še vedno niso dovolj razumljene; • rešitve o uporabi poenotenih komunikacij niso dobro definirane; • mnogo izdelkov je v začetni stopnji razvoja, posledica pa je pomanjkanje

funkcionalnosti. Gartner Group (Bern Elliot, 2009) pričakuje, da bodo te ovire počasi razrešene, poenotene komunikacije pa do leta 2010 postale tako del komunikacij podjetja kot tudi investicij. Z vpeljavo tehnologij poenotenih komunikacij in izdelkov se bo pojavila vrsta organizacijskih vprašanj, ki bodo ovirala uspešno uvajanje. Ponudniki rešitev poenotenih komunikacij so zelo podjetni. Gartner Group (Bern Elliot, 2009) je opredelil pet pristopov k poenotenim komunikacijam. Vsak pristop obravnava različne zahteve in izvira iz različnih tehnoloških podlag:



• centralno telefonski pristop, ki je zakoreninjen v IP-PBX; • pristop, ki se osredotoča na že integrirane nize funkcij; • pristop z e-pošto in sodelovanjem; • pristop z najboljšo vrsto portfelja; • pristop z integracijo v prostorih, kjer se opravlja storitev.

Pomembna razlika med ponudniki rešitev je, v kolikšni meri so dovzetni za standarde in integracijo s komunikacijskimi izdelki drugih proizvajalcev. Nekatere rešitve so namenjene predvsem krepitvi delovanja na svojem IP-PBX ali prisotnih okoljih. Druge so očitno namenjene interoperabilnosti v različnih okoljih. Najboljšega pristopa seveda ni, saj noben ponudnik ne ponuja vsega, kar podjetje potrebuje za komunikacijo. Podjetja morajo sprejeti odločitve z oceno nastajajočih možnosti, ki temeljijo na potrebah, in preveriti, kako se bodo te možnosti ujemale s poslovno strategije na daljši rok. Ker bo večina podjetij izbrala komunikacijske rešitve večih ponudnikov, morajo ponudniki zagotoviti interoperabilnost različnih proizvodov. Pri tem morajo upoštevati povezavo med proizvodi. Mnogo ponudnikov poenotenih komunikacij že ponuja možne rešitve, vendar ti ponudniki niso vključeni v Gartnerjev magični kvadrant. Merila zahtevajo, da ponudniki razpolagajo z dobro rešitvijo na vsaj treh od šestih glavnih tehnoloških področij. Podjetja Polycom, Tandberg in Avistar sicer nudijo možne rešitve na svojih delovnih področjih, vendar pa ne ponujajo rešitev na drugih tehnoloških področjih. Kljub temu ponujajo najboljše rešitve na področju UM, Applied Voice & Speech Technologies. Mnogi ponudniki, ki ponujajo rešitve s področja telefonije, niso bili vključeni v Gartnerjev magični kvadrant, saj se osredotočajo predvsem na telefonijo, ne pa na širši portfelj poenotenih komunikacij (ShoreTel in Toshiba). Nekateri ponudniki storitev, med njimi AT & T, niso bili vključeni zato ker morajo biti njihove rešitve poenotenih komunikacij na voljo za vpeljavo v prostore podjetja in jih torej ne ponujajo zgolj kot storitev. 3.1 VODILNI PONUDNIKI Med vodilne ponudnike poenotenih komunikacij spadajo tisti, ki nudijo celovite in integrirane rešitve ter neposredno ali s skrbno načrtovanimi partnerstvi obvladujejo vse potrebe tržišča. Ti ponudniki so definirali migracijske in evolucijske načrte za svoje izdelke na ključnih področjih poenotenih komunikacij. Rešitve izkoriščajo za pridobivanje novih strank in širjenje novih področij svojega delovanja. 3.1.1 MICROSOFT Microsoftov strežnik OCS, Exchange in Active Directory (imeniški sistem - v nadaljevanju: AD) so osnova za portfelj poenotenih komunikacij podjetja. Microsoft širi strateška partnerstva na določenih področjih, ki povečujejo zaupanje v tehnologije in storitve. Pomembna so tudi partnerstva na področju sistemskega povezovanja, kar krepi njegove prodajne možnosti. Microsoftova uporaba OCS (nekatera vsebujejo glas) se širi, kar zagotavlja koristne izkušnje na novejših tehnoloških področjih, na primer govorna telefonija, video, Exchange UM in videokonference.



Microsoftove raziskave in izkušnje z namizjem, internetnimi in mobilnimi storitvami so koristne pri pripravi zahtevnih komunikacijskih aplikacij za enostavnejšo rabo in zagotavljanje ustreznih vmesnikov. Podjetja, ki se zanimajo za poenotene komunikacije, zlasti še tista, ki že imajo Microsoftove aplikacije, morajo poznati Microsoftov portfelj, saj kot vodilni proizvajalec predstavlja nove vzorce oziroma primere za komunikacijo. Microsoftove rešitve v svoje ponudbe vključujejo tudi drugi partnerji. Seveda se tudi Microsoft ubada z določenimi težavami, saj so telefonske, video in druge podobne konferenčne funkcionalnosti OCS novost na tržišču. Čeprav so proizvodi obetajoči, bo potrebnih več let, da se bodo te tehnologije razvile in postale zanesljive, kakovostne ter nadgradljive. Proizvod Exchange UM, razen v srednje velikih podjetjih, še ni dokazal svoje nadgradljivosti. Microsoftovi avdio in videokonferenčni proizvodi še ne podpirajo vseh končnih ciljev, na primer konferenčno priključevanje na javno komutirano telefonsko omrežje in integralnost pri videokonferencah z večtočkovnimi kontrolnim enotami tretjih strank. Microsoft želi razširiti dejavnost tudi na ta področja, vendar morajo podjetja preveriti, ali lahko izpolni njihove konferenčne potrebe, preden kupijo njegove proizvode. Za komunikacijo v živo, kot sta telefonija in video, so potrebne drugačne rešitve, od tistih, ki jih ponujajo nekateri Microsoftovi prodajni partnerji. Uporabniki morajo vseeno preveriti, ali naj kupijo izdelke pri podjetjih, ki imajo izkušnje na teh področjih, na primer na področju govorne telefonije. Microsoft je prisoten na širokem tržišču in učinkovito uporablja medijsko pokritost. Toda poročila o njegovih izdelkih so često preveč optimistična, saj ne upoštevajo izzivov in težav, ki pri funkcijah komunikacije v živo, na primer videu in VoIP, zahtevajo zanesljivost, nadgradljivost, medobratovalnost in visoko stopnjo kakovosti. 3.1.2 IBM IBM je multinacionalna računalniško tehnološka in IT svetovalna korporacija s sedežem v Armonku (New York, ZDA). Je eno izmed redkih informacijsko tehnoloških podjetij, katerega zgodovina sega v 19. stoletje. IBM proizvaja in prodaja računalniški hardver in softver, nudi infrastrukturne in svetovalne storitve na področjih od računalnikov do nanotehnologije. Zaposluje več kot 398.455 delavcev po vsem svetu in ima prijavljenih več patentov kot katerokoli drugo tehnološko podjetje v ZDA. Zanj delajo znanstveniki, inženirji, svetovalci in prodajni profesionalci v 170 državah. Portfelj IBM proizvodov za poenotene komunikacije temelji na programu Lotus Notes, proizvodih Sametime in omrežju Eclipse client. IBM-ova partnerska strategija je jasna: komunikacijski strežnik in poslovne aplikacije kot glavni del sistema in dosledni uporabniški vmesnik. To omogoča konsolidacijo različnih partnerjev v sistemu Sametime client oziroma povezavo strežniških storitev prek vmesne programske opreme in skupnega omrežja Eclipse client.



IBM je izboljšal svojo sposobnost za integracijo širokega niza partnerskih telefonskih proizvodov prek vmesne programske opreme Sametime Unified Telephony. Ta rešitev je primerna zlasti za podjetja z različni vrstami PBX, ki jih je treba povezati. Dosti izkušenj ima tudi z zagotavljanjem in izboljševanjem poslovnih aplikacij, ki komunikacijo omogočajo kot del aplikacije in ne kot samostojno rešitev. IBM ima obsežno mrežo neodvisnih prodajalcev programske opreme, povezovalcev in strokovnih partnerjev, vključno z IBM Global Technological Services ter IBM Global Business Services. IBM-ova rešitev je zanimiva za podjetja, ki morajo delovati v heterogenem okolju strank in heterogenih mobilnih ter strežnih okoljih. Slabost podjetja je proizvod Sametime, ki je razmeroma nov in zato njegova uporaba še ni razširjena. 3.1.3 CISCO Podjetje Cisco ima dober portfelj proizvodov. Uveljavljen je zlasti na dveh pomembnih področjih poenotenih komunikacij: prenosi v živo in konferenčni prenosi. Znano je zlasti po proizvodih VoIP, ki uporabljajo Unified Communication Manager. Cisco ima tudi pomembne konferenčne rešitve Unified Meeting Place, ki jih kombinira s proizvodi WebEx in Telepresence. Drugi proizvodi in storitve so še:

• tehnologija Cisco Unified Communications, ki ponuja možnost prilagodljivega vpeljevanja in zunanjega upravljanja, pakete financiranja nakupa opreme za končne uporabnike in partnerje ter komunikacijske aplikacije drugih proizvajalcev;

• Cisco Unified Mobile Communicator, ki zaposlenim omogoča dostop do funkcij poenotenih komunikacij v podjetju iz mobilnih ali pametnih telefonov prek intuitivnega grafičnega vmesnika; deluje na različnih mobilnih telefonih, na ključnih mobilnih operacijskih sistemih in v več mobilnih omrežjih, kar podjetjem ali posameznikom omogoča izbiro oblike naprav, stroškov in pokritosti.

Skladno s pristopom Cisco Lifecycle Services podjetje Cisco in njegovi partnerji ponujajo široko paleto storitev za podporo sistemu Cisco Unified Communications. Storitve temeljijo na preizkušenih metodah vpeljevanja, uporabe in optimalizacije rešitev za IP komunikacije. Podjetje Cisco širi področje uporabe svojih proizvodov z vključevanjem javnih standardov in dodajanjem poslovnih možnosti za povezovanje. Vplivno je v omrežnih skupinah in oddelkih za informacijsko tehnologijo in operativo. Dolgoročno gledano je naravnano v pravo smer, saj je vključilo WebEx in Enterprise storitvi. Razpolaga z dobrim programom kanalov, po celem svetu pa je znano po svojih podatkovnih in glasovnih komunikacijah ter korektnih odnosih s tehnološkim in IT osebjem po podjetjih. Seveda tudi Cisco ni brez slabosti: usmerja se v omrežja, zato lahko prihaja do medsebojnih odvisnosti med sestavnimi deli omrežja in komunikacijskimi



aplikacijami v njem. Čeprav ima vdelava komunikacijskih aplikacij v omrežje svoje prednosti, se težave lahko pojavijo zaradi sestavnih delov in aplikacij tretje stranke. Nadaljevati bi moralo s širjenjem partnerstev na področju poslovnih aplikacij. Tako bi izpolnilo potrebe po vertikalnih rešitvah poenotenih komunikacij in aplikacij komunikacijsko usposobljenih poslovnih procesov. Gartner meni, da bi Cisco moral večjo pozornost nameniti pobudam za povezljivost, saj njegova konferenčna oprema včasih ni združljiva s konferenčno opremo drugega proizvajalca. Njegove rešitve poenotenih komunikacij in navzočnost na tržišču še niso sprejemljive. Poslovni model podjetja se močno opira na prodajo omrežne infrastrukture. Zato se ne more v tolikšnem zanašati na prodajo programske opreme, ki zahteva poenotene komunikacije. 3.1.4 SIEMENS ENTERPRISE NETWORK Siemens Enterprise Networks ponuja IP komunikacijske rešitve za podjetja širom sveta. Njegovi proizvodi in storitve vključujejo fiksni IP in konvergentne platforme, brezžične LAN rešitve, poenotene in mobilne komunikacije, brezžične telefone in dodatke, vodstvene rešitve, infrastrukturo in hibridne sisteme. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1969 kot ROLM korporacija. V Simens Enterprise Networks se je preimenovalo šele leta 2000. V zadnjih štirih letih je programski izbor OpenScape razvilo v popoln portfelj, ki ponuja kakovostne temeljne proizvode in partnerstva. Strežnik poenotenih komunikacij nudi govor, dostop do interneta, konsolidirano upravljanje in nadzor za ves programski izbor na enem samem strežniku. Proizvod v celoti upošteva standarde, je odprt in nadgradljiv. Na voljo so orodja in odprt vmesnik za analizo izpada sistema, ki se povezuje s poslovnimi aplikacijami. Taka rešitev omogoča dobro povezanost z Microsoft OCS in IBM Sametime. Njegova rešitev poenotenih komunikacij je zanimiva, kadar drugo podjetje išče celovit in dovršen izdelek (OpenScape), ali pa le namerava povezati poenotene komunikacije s poslovnimi aplikacijami. Severnoameriško tržišče ne pozna prej navedenih Siemensovih proizvodov. Marketinški in prodajni program sta omejena, zaradi težav pri razvijanju prodajnih kanalov za poslovne aplikacije pa je uveljavljanje proizvodov na tržišču počasno. 3.1.5 NORTEL Nortel je vodilno podjetje za zagotavljanje komunikacijskih možnosti, ki želi realizirati obljubo o enostavnem poslovanju za stranke. Svoje podružnice ima v več kot 150 državah po svetu. Podjetje je s svojimi proizvodi in partnerskimi odnosi razvilo vsestranski pristop k poenotenim komunikacijam. Podjetja uporabljajo naslednje Nortelove rešitve: Communication Server 1000, izdelke za sporočanje, MCS 5100 in Agile Communication Enviroment (ACE). Samo podjetje Nortel uporablja Microsoft OCS, IBMov Sametime in odprte rešitve (vključno s proizvodom Pingtel SIP foundry), pa



tudi Software Communication System 500 (rešitev za povezovanje podružnic in rešitev za mala ter srednje velika podjetja). Nortel ima več ponudb za povezovanje z rešitvami tretjih strank: Innovative Communications Alliance (ICA) z Microsoftom (vendar pristop ICA lahko ogroža nekatere prodajne kanale), storitveno arhitekturo, ki podpira medobratovalnost z IBM. Rešitve, kakršne ponuja Nortel, ustrezajo širšim okoljem poenotenih komunikacij. 3.1.6 ALCATEL LUCENT Podjetje Alcatel–Lucent ima svoj sedež v Parizu (Francija). Ponuja rešitve, ki omogočajo ponudnikom storitev, podjetjem in vladam po celem svetu, da prenesejo glas, podatke in video komunikacijske storitve končnim uporabnikom. Kot vodilno podjetja na področju fiksne in mobilne telefonije, konvergentnega širokega dostopa, poslovnih IP tehnologij, aplikacij in storitev ponuja rešitve, ki omogočajo komunikacijske storitve ljudem doma, v službi ali na poti. Zaposluje več kot 77.000 delavcev in je dejavno v več kot 130 državah. Zato je Alcatel–Lucent lokalni partner z globalnim dosegom. V njegovi sestavi deluje ena izmed največjih raziskovalnih, tehnoloških in inovacijskih organizacij, ki se osredotoča na komunikacije, to je Alcatel-Lucent Bell Labs. Podjetje Alcatel–Lucent je uveljavljeno v večini regij po svetu in ponuja celostne rešitve za nosilna okolja in podjetja. Omogoča brezhiben prenos fiksnih klicev na mobilne telefone, pa tudi nadzor nad prometnimi storitvami v nosilnih in zasebnih omrežjih. Podjetje razpolaga s širokim portfeljem komunikacijskih proizvodov, vključno z OmniTouch Unified Communications (OTUC) in OmniPCX, ponuja pa tudi pomembne proizvode za kontaktne centre. Njegova strategija za proizvode Alcatel je pragmatična, kar še zlasti velja za OTUC in OmniPCX, za rešitve, povezane z nosilnimi komunikacijskimi proizvodi in nameščenimi bazami podjetij Lucent in Alcatel. Alcatel še ni dokazalo uspešnosti svoje strategije za prodor svojih izdelkov in znamk na severnoameriško tržišče. Manjka mu tudi povezava z vodilnimi prodajnimi podjetji, kot sta IBM in Microsoft. 3.2 IZZIVALCI Izzivalci ponujajo rešitve, ki pa niso toliko dodelane, da bi jih lahko ponudili kupcem. Razlog gre pripisati dejstvu, da rešitev, ki zajema le nekaj funkcij poenotenih komunikacij in ne vseh, še ni ustrezna, ni na voljo, ni sprejeta med novimi strankami in se prodaja samo kot dodatek k obstoječi bazi strank. 3.2.1 NEC Podjetje NEC ponuja dve rešitvi poenotenih komunikacij Univerge 360: eno za večja podjetja, drugo, bolj integrirano, pa za mala in srednje velika podjetja. Rešitev



poenotenih komunikacij Univerge za podjetja vključuje napredne povezovalne možnosti za CEBP, OCS in Sametime rešitev. Podjetje je odvisno od posredne prodaje in podpornih prodajnih kanalov. Sodeluje z mnogimi manjšimi distributerji, njegovo tržišče pa je razdrobljeno, zato le stežka komunicira in prodaja večjim kupcem. Otežkočeno je tudi njegovo delo z vedno bolj zahtevnim portfeljem proizvodov poenotenih komunikacij. Rešitve poenotenih komunikacij, ki jih ponuja, na pomembnih tržiščih niso znane. Težava je toliko večja, ker se podjetje NEC pojavlja pod različnimi imeni: NEC Unified (Severna Amerika), NEC Philips (EMEA) in NEC Corporation (Azija/Pacifik). 3.2.2 AVAYA Avaya je vodilno podjetje na področju poslovnih komunikacijskih sistemov. Vodilnim podjetjem in organizacijam po celem svetu ponuja poenotene komunikacije, kontaktne centre in druge sorodne storitve neposredno ali prek svojih partnerjev. Svojo priložnost vidi v: • poenotenih komunikacijah; • Contact Centers; • Avaya Global Services; • Integrated Office Communications. Poleg drugih izdelkov ponuja naslednje vodilne telekomunikacijske proizvode: Avaya Communication Manager, Meeting Exchange in Modular Messaging. Ugledno in dobro uveljavljeno je zlasti na področju telefonije. Poenoteni komunikacijski telefonski paketi Avaya ustrezajo uporabniškim profilom podjetij, delu na domu, delu na daljavo, agentom in malim podjetjem. Nekateri njegovi proizvodi, kot na primer Event Processor, so plod zanimivih in inovativnih rešitev za CEBP. Slabost podjetja je, da še ni vodilno na področjih poenotenih komunikacij, ki se šele razvijajo. Čeprav je telefonija njegova prednost, le počasi širi svoj proizvodni portfelj in sklepa partnerstva na drugih področjih. Posledice se kažejo v počasni uporabi poenotenih komunikacij, manjši tržni ozaveščenost in manjšem tržnem deležu. V zadnjih treh letih je podjetje Avaya naredilo nekaj obetavnih pridobitev – iSpheres (zdaj se imenuje Avaya Event Processor), Traverse Networks (zagotavlja mobilni dostop) in Ubiquity Software, ki omogoča rešitev Session Initiation Protocol (signalizacijski protokol - v nadaljevanju: SIP). Toda najprej jih mora razviti v uspešno prihodnjo generacijo proizvodov poenotenih komunikacij. 3.3 NIŠNI IGRALCI Tovrstni ponudniki sicer nudijo samostojne komponente na večih področjih poenotenih komunikacij, vendar nimajo celovitega izdelka ali se opirajo na rešitev, katere prodor na tržišče je omejen. Čeprav se morda zdi, da so rešitve primerne za delovanje določenih funkcij, pa ne omogočajo celostne ureditve širšega tržišča poenotenih komunikacij.



3.3.1 MITEL Podtjetje Mitel je vodilni ponudnik komunikacijskih rešitev tako za mala kot tudi večja podjetja. Nudi širok spekter rešitev od osnovnih poslovnih komunikacij do bolj sofisticiranih poenotenih aplikacij. Deluje na več kot 100 lokacijah in v več kot 90 državah. Svoje stranke servisira prek mreže več kot 1.500 partnerjev in preprodajalcev. Poenotena komunikacijska rešitev Mitel temelji na Mitel Applications Suite, ki se povezuje z Mitel 330 switch. Mitelov Your Assistant nudi strankam modularne funkcije in omogoča prilagajanje funkcionalnosti različnim potrebam uporabnikov. Proizvod Mitel Live Business Gateway, ki je na voljo kot samostojna enota ali vgrajen v Mitel 330 switch, služi za tesno povezovanje z Microsoft OCS. Oblika, upravljanje in mobilnost podjetja Mitel zagotavlja enotočkovno rešitev, ki vključuje softphone, telefonijo, mobilnost in konferenčnost. Podjetje bi moralo svojo prisotnost na tržišču razširiti s povečanjem prodaje, ki zagotavlja čimboljši izkoristek proizvodnih in poslovnih možnosti. 3.3.2 TELEWARE Podjetje TeleWare razvija in na različne načine ponuja softverske proizvode ter storitve, ki jih želi približati ciljnemu tržišču. Aplikacije podjetja zagotavljajo poslovne komunikacijske rešitve za mobilnost, sporočanje in upravljanje klicev. TeleWare je Microsoftov Zlati certificirani partner, saj ima certifikat za kvaliteto standarda ISO9001/2000 TickIT. Ponuja naslednje proizvode: Intelligent Ofiice, Intelligent Team Working, Intelligent Aplication Builder in Private Mobile Network. Programska ponudba TeleWare Intelligent Office je povezana z izvirnim in uporabnim konceptom Private Mobile Exchange (zasebna mobilna centrala). Tak pristop odpravlja ovire med mobilnimi infrastrukturami in komunikacijskimi infrastrukturami v podjetju, kar omogoča prehajanje v in iz poslopij, pri čemer se ohranijo nadzor in nizke cene. Proizvodi TeleWare so zanimivi zlasti za velika podjetja, ki se zanimajo za Microsoft OCS in skušajo približati nove komunikacijske paradigme. TeleWare ima nekatere ključne svetovne odjemalce, vendar je njegova navzočnost na tržiščih izven Velike Britanije omejena. To pomeni, da lahko trži omejeno in podpira le široke rešitve poenotenih komunikacij v poslovnih okoljih. 3.3.3 ORACLE Podjetje že skoraj 30 let pomaga strankam upravljati njihove poslovne sisteme in zagotavlja varnost informacij, podprtih z zanesljivimi, varnimi in integriranimi tehnologijami. Danes je eno izmed večjih proizvajalcev programske opreme z več kot 320.000 strankami v več kot 145 državah.



Ponuja uveljavljene, široko uporabne proizvode: • Oracle Service Delivery Platform (SDP); • Oracle WebCenter; • Oracle Collaboration Suite, ki je bila nadgrajena v naslednjo generacijo z

imenom; • Oracle Beehive. Finančno je varno, primerna sta tudi njegova vizija in razumevanje poenotenih komunikacij. Proizvodi so zanimivi zlasti za podjetja, ki že imajo Oracle aplikacije, in se lahko vključijo v razvoj nekaterih funkcij ter v telefonijo na podlagi SDP. Čeprav so posamezne komponente zelo razvite, je skupna rešitev v začetni fazi in še ni primerna kot konsolidirana rešitev poenotenih komunikacij. Podjetje nima povezanega pristopa, tržna sporočila niso dosledna, posledično pa je njihov tržni delež še vedno majhen. 3.3.4 AASTRA TECHNOLOGIES Podjetje Aastra technologies ima svoje sedež v Concordu, Ontario v Kanadi. Globalno razvija in trži širok portfelj proizvodov, ki temeljijo na IP-ju, ter tradicionalne komunikacijske omrežne proizvode in sisteme. Proizvodi vključujejo širok izbor VoIP rešitev skupaj s komunikacijskimi strežniki, prehodi, telefonskimi terminali in naprednimi softverskimi aplikacijami za poslovna in stanovanjska tržišča. Trenutno je uvrščeno na tretje mesto Evropskega poslovnega telefonskega trga. Svoje kupce ima v Severni Ameriki, Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Afriki, Centralni in Latinski Ameriki, prisotno pa je tudi v azijsko pacifiški regiji. Vodilno vlogo na tržišču telefonije je povezalo s pridobitvijo PBX poslov družb Ascom Group, EADS in Ericsson (leta 2008). Hkrati je vodilno tudi med malimi in srednje velikimi podjetji v Evropi, na Srednjem Vzhodu in v Afriki, kar je že vzpodbudilo njegovo rast in povečalo prihodek. Pripravlja strategijo za različne linije proizvodov in skrbi, da je dobro seznanjeno z potrebami svetovnih trgov. Podjetje ponuja stroškovno učinkovite proizvode za določene niše in regionalna tržišča. Kljub temu pa še ne slovi kot znano podjetje ali uveljavljena znamka, kar mu krni sposobnost trženja. Ena izmed njegovih slabosti je, da portfelj sestavlja predvsem telefonija, kar seveda ne pripomore k reševanju širših potreb poenotenih komunikacij. 3.4 VIZIONARJI Vizionarji povsem razumevajo tržišče poenotenih komunikacij, zato ponujajo raznolik pristop do enega ali večih ključnih področij. Toda njihova zmožnost zadovoljevanja celovitega niza zahtev je omejena. Spopadajo se tudi s tržnimi in distribucijskimi omejitvami. To pa je razlog, da težko izzovejo vodilna podjetja.



3.4.1 INTERACTIVE INTELLIGENCE Podjetje je globalni ponudnik poenotenih poslovnih komunikacijskih rešitev za avtomatizacijo kontaktnih centrov, poslovne IP telefonije in avtomatizacijo poslovnih procesov. Razvilo je "vse v enem IP komunikacijsko softversko opremo", ki temelji na standardih in ponuja arhitekturo ene platforme. Ustanovljeno je bilo leta 1994 in ima približno 3.000 kupcev po svetu. Na trgu je že uveljavljeno kot podjetje z uspešnimi proizvodi, ki temeljijo na standardih. Uporabljajo se samostojno, kot celostne rešitve ali kot del širšega portfelja poenotenih komunikacij. Prožen vmesnik in arhitektura aplikacijskega programa omogočata prilagajanje vertikalnim aplikacijam, celostna rešitev pa omogoča enostavnejšo uporabo in enoten vmesnik za upravljanje in delovanje. Čeprav je podjetje donosno in finančno stabilno, sta njegov delež in vidnost na tržišču omejena, zlasti še izven severne Amerike. Težave ima tudi pri uveljavljanju na tržišču, kjer prevladujejo večji prodajalci. 3.5 BREZPLAČNI PROGRAMI 3.5.1 SKYPE Skype je brezplačno internetno telefonsko omrežje (VoIP), ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov. Milijoni posameznikov in podjetij ga uporabljajo za brezplačne video ali glasovne pogovore oziroma klice in glasovne konferenčne pogovore, takojšnje sporočanje in izmenjavo dokumentov z ostalimi uporabniki, pa tudi za vsakodnevne mednarodne klice in klice na mobilnike. Ustanovila sta ga Niklas Zennström in Janus Friss, ki sta pred tem razvila znameniti program KaZaA. Svoj sedež ima v Luksemburgu, podružnici pa tudi v Talinu in Londonu. Septembra 2005 ga je za 2,6 milijard dolarjev kupilo spletno dražbeno podjetje Ebay. Skype obsega: • pošiljanje tekstovnih sporočil neposredno iz Skypea; • preusmerjanje klicev na mobilni telefon; • ustvarjanje online številk za prijatelje, družino in sodelavce, da lahko opravljajo

lokalne klice iz svojega fiksnega telefona na naš Skype, kjerkoli na svetu pač smo.



Slika 1: Aplikacija Skype Skype s pridom uporabljajo na področju različnih dejavnosti. V pisarni omogoča takojšnjo delitev dela in pogovor o delu v realno-časnih klicih, IM in video klice ljudi kjerkoli po svetu. Tisti, ki pogosto poslovno potujejo, imajo možnost klicev in IM ne ozirajo se na to, kje se trenutno nahajajo, njihovi telefonski računi pa zato niso nič višji. Doma si lahko organiziramo pisarno le za ceno spletne kamere, slušalk in širokopasovne povezave. Pri tem ne potrebujemo posebne telefonske linije ali drage opreme. Omogočene so nam vse storitve Skypea, pa še stroški so nižji, kadar kličemo telefonske številke ali številke mobilnih telefonov v tujini, saj so njegove cene nižje. Vsakdo si lahko brezplačno prenese Skype na svoj računalnik. Sedaj se ga lahko doda tudi na PBX. Poleg tega smo mobilnejši, saj ostajamo na zvezi, če smo v pisarni ali pa odsotni. 3.5.2 WINDOWS LIVE Windows Live je skupno ime za blagovne storitve in softverske izdelke, ki jih ponuja Microsoft. Večinoma so to internetne aplikacije, ki so dostopne preko brskalnika, pa tudi aplikacije, ki jih je potrebno namestiti. Ponudba Windows Live storitev vključuje: • Windows Live Essentials aplikacije; • internetne aplikacije; • mobilne storitve. Windows Live je bil prvič objavljen meseca novembra 2005. V bistvu gre samo za novo ime storitev MSN.com. V Microsoftu pravijo, da je Windows Live »način, kako je možno razširiti Windows uporabnikovo izkušnjo«. V skupino Windows live so uvrščeni naslednji programi:



• Windows live Messenger; • Windows live Photo Gallery; • Windows live Mail; • Windows live Writer; • Windows live Toolbar; • Windows live Family Safety; • Windows live Movie Maker.

Ti programi omogočajo enostavno in bolj zabavno komunikacijo, izmenjavo izkušenj in shranjevanje podatkov. Uporabniki lahko s spletnimi storitvami Windows Live enostavneje upravljajo in sinhronizirajo digitalne vsebine. Pomembnejši so še: • ponudba novih družabnih aktivnosti, ki vključuje posodobljen osebni profil kot vir

informacij o novih aktivnostih v omrežju in na spletnih straneh, izmenjavo slik in mobilni dostop do podatkov o storitvi Windows Live SkyDrive;

• Windows Live Messenger, ki ima po svetu 330 milijonov aktivnih uporabnikov (134 milijonov v regiji EMEA), trenutno vključuje osebne nastavitve, obvestila o spletnih aktivnostih stikov, preprosto izmenjavo slik prek pogovornega okna, seznam priljubljenih stikov in skupinski IM, ki omogoča pogovore do 20 ljudi hkrati.

Slika 2: Aplikacija Windows Live Messenger



Kot novost ali posodobitev so dodane naslednje storitve: • Windows Live Groups; • Windows Live FrameIt; • Windows Live Photos; • Windows Live Profile; • preizkusna različica spletne storitve Windows Live Movie Maker. 3.5.3 YAHOO MESSENGER Yahoo Messenger je oglaševalsko podprt IM klient, ki ga ni treba plačati. Namestimo in uporabljamo ga z generičnim Yahoo IDjem, ki dovoljuje tudi dostop do ostalih Yahoo storitev (na primer: Yahoo Mail, kjer so uporabniki avtomatično opozorjeni na novo e-pošto). Yahoo ponuja tudi PC-PC, PC-telefon in telefon-PC storitve, prenašanje datotek, storitev tekstovnega sporočanja in klepetalnice v različnih kategorijah. Yahoo Messenger je bil najprej zagnan pod imenom Yahoo Pager. Posebnosti njegovih storitev so: • Yahoo Voice (Yahoo Glas), ki je VoIP PC-PC, PC-telefon in telefon-PC storitev;

Yahoo jo ponuja prek Yahoo Messengerjeve aplikacije IM, vendar le v ZDA; • glasovna pošta in delitev datotek; • Plug-ins (Vtičniki) - Yahoo Messenger je uporabnikom ponudil možnost

ustvarjanja vtičnikov; vtičniki so dodatni programi, s katerimi se Yahoo Messenger še nadgradi oziroma se mu doda nove funkcije;

• Yahoo! Mail integration and Web Messenger conversation archival (Yahoo integracija pošte in internetni messengerjev arhiv pogovorov); Yahoo namerava združiti Yahoo Mail Beta in Yahoo Messenger; pogovori bodo arhivirani in shranjeni na enak način kot e-maili;

• Chat (Klepet) – vse verzije Yahoo Messengerja vključujejo možnost dostopa do Yahoo klepetalnic;

• Webcam (Spletna kamera) – storitev je brezplačna; • Offline messaging (Sporočanje) – je možnost pošiljanja sporočil, čeprav stik ni

vpisan v tistem času; uporabnik dobi sporočilo, ko se vpiše; • Interoperability - v oktobru 2005 sta Yahoo in Microsoft predstavila načrte za

interoperabilnost med njunima dvema messengerjema. Yahoo! messenger omogoča klasično dopisovanje (pogovarjanje) in seveda tudi skupinski pogovor. Klepet po njem je primerljiv s pogovorom po telefonu. Vendar to ni edina možnost. Yahoo! že kar nekaj časa deluje tako kot Skype. Posameznika lahko pokličete tudi na navaden ali mobilni telefon, toda to storitev morate plačati. Če ima Windows live messenger offline sporočila, potem ima Yahoo! to in še več: tudi "telefonsko" tajnico oziroma VoiceMail, kot temu pravijo tisti, katerim sogovornik pusti offline sporočilo v takšni obliki. Sporočilo se shrani, kot se shrani ves dnevnik pogovorov.



Slika 3: Aplikacija Yahoo Messenger Yahoo! Messenger ne omogoča map za izmenjevanje, omogoča pa pošiljanje datotek po sistemu Drop & Drag. Tudi Yahoo! Messenger omogoča zvočni in video pogovor. "Priklopljeni" ste lahko tudi prek mobilnika, toda to je plačljiva storitev. Z Yahoo! Messengerjem dobite še poštni predal, katerega obseg je kar velik. Njegova prednost je ta, da lahko klepetate po njem kar iz svojega poštnega predala. Messengerja vam torej sploh ni treba nalagati, če tega ne želite. 3.5.4 AOL AOL Instant Messenger (AIM) je IM program. Uvedli so ga v mesecu maju 1997. Na voljo je za Microsoft Windows, Mac OS, Mac OS X in Linux. AIM je drugačen od ostalih klientov. Od Yahoo Messengerja se razlikuje po tem, da ne potrebuje dovoljenja uporabnikovega prijatelja, da se ga doda na listo drugega prijatelja. Na voljo so klasične in glasovne funkcije ter video klepet. Z AIM Mailom enostavno dostopamo do vseh e-mail potreb. Absolutno je vezan na operaterja. Ponuja skoraj vse, s čimer razpolaga tudi konkurenca. AIM ponuja uporabnikom različne storitve: • Away message (odsotno sporočilo) – to je sporočilo, ki se pojavi, če nekdo želi

kontaktirati osebo, ki je odsotna;



• Block (blokiranje) – AIM uporabnik lahko blokira določeno ime na listi svojih prijateljev;

• Buddy Info (podatki o kontaktih) – podatki o uporabnikih oziroma kontaktih se lahko spreminjajo;

• Buddy List (Seznam kontaktov) – seznam kontaktov lahko obsega do 1000 prijateljev;

• Direct connection (direktna povezava) - povezava z AIM strežniki ni potrebna, ampak se povežejo direktno prek računalnikov;

• Rate limiting (stopnja omejitev) – uporabniku preprečuje, da bi mu drugi v kratkem času poslali preveč sporočil;

• Warning (Opozorilo) – če uporabnik kot prejemnik meni, da je prejeti IM neprimeren, sme na to opozoriti pošiljatelja.

• Privacy (zasebnost) – uporabnika lahko kontaktirajo samo tisti, ki so na njegovem seznamu kontaktov;

• Icon (ikona) – pomeni personalizirano sliko oziroma avatar.

Slika 4: Aplikacija AOL AIM ima med vsemi ponudniki največ dodatkov, ki pa jih je treba naknadno prenesti s spletne strani. Ponuja največ iger za igranje v živo in neposreden dostop do pošte. Iz programa se urejajo različne druge možnosti, kot so alarmi, pošiljanje in naslavljanje sporočil in podobno. AIM zna prenašati tako klicne pogovore kot tudi video vsebino, na področju konferenčnih klicev pa je precej šibek. Posameznik lahko prejema in pošilja vse datoteke na sogovornikovo namizje. Kot dodatno možnost ponuja neposredno izmenjavo mape s slikami.



Pošiljanje sporočil v mobilni telefon deluje samo prek naročniškega računa. AIM zna sodelovati tudi z uporabniki Yahooja, Googla in ICQ-ja. 3.5.5 EKIGA Ekiga je VoIP, IP telefonija in video konferenčna aplikacija. Oddaljenim uporabnikom dovoljuje avdio in video klice, potreben je le združljiv SIP ali H 323 hardver in softver. Ekiga podpira veliko avdio in video kodekov ter vse modemske funkcije VoIP (za SIP in H 323) (http://wiki.ekiga.org/index.php/Main_Page, november 2009). Sprva je bila znana pod imenom GnomeMeeting. Je brezplačna aplikacija, vendar samo ob upoštevanju General Public License (GNU) pogojev. Če uporabniki nimajo IP telefona lahko uporabljajo Ekigo. Možna je povezava med IP PBX-om in Ekigo, tako se jo uporablja kot telefon. Uporabniki imajo možnost prevezovanja klicev, čakajočih klicev, nudi tudi osnovno takojšnje sporočanje in podobno. Ponuja pa še mnoge ostale napredne funkcije. Uporablja se jo lahko kot javni telefonski imenik. Ta storitev omogoča brezplačne SIP naslove, ki so podobni e-poštnim naslovom, na primer sip:[email protected].

Slika 5: Aplikacija Ekiga Ekiga je omejena na operacijske sisteme Linux, MAC OS in Windows. Združljiva je tudi s PBXom. Med brezplačnima programoma Skype in MSN pa ni možna integracija z Ekigo (za direktne telefonske klice). To se ne bo spremenilo, dokler uporabljata lastniške protokole. Prav tu se skriva prednost Ekige, saj podpira standardne protokole. Poleg tega Ekiga ne more sodelovati s telefaksom (http://wiki.ekiga.org/index.php/Which_programs_work_with_Ekiga_%3F, november 2009).



4. STRUKTURA INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ 4.1 INTERNET Internet je svetovno omrežje računalniških mrež. Imenujemo ga tudi omrežje omrežij, v katera je povezanih več milijonov računalnikov s skoraj celega sveta. Temelje interneta so izoblikovali leta 1969. Takrat je Ameriško obrambno ministrstvo ustanovilo poseben oddelek, ki je razvil omrežje, imenovano ARPA-net (Advanced Research Projects Agency). Konec osemdesetih let so ljudje uporabljali internet pretežno na univerzah. Le redki navadni smrtniki so imeli dostop do interneta. Danes je situacija popolnoma drugačna, saj je internet dostopen skoraj vsakomur. Postal pa je tudi veliko bolj komercialen. Internet smemo definirati na več načinov: • kot globalno omrežje omrežij z različnimi računalniki po vsem svetu; internet je

torej ime za svetovno omrežje, ki se deli na večja (WAN) in manjša (LAN) omrežja;

• kot računalniško omrežje, ki združuje veliko število računalnikov po vsem svetu; • kot sistem računalnikov, ki omogoča povezovanje različnih računalnikov ne

glede na proizvajalca; • kot globalno omrežje, ki združuje ponudnike in odjemalce informacij in

informacijskih storitev. Internet deluje po principu odjemalec - strežnik (client - server). Odjemalec (npr. Internet Explorer) najprej vzpostavi povezavo in pošlje zahtevo za sprejem dokumenta. Če je vse v redu, strežnik pošlje dokument, sicer pa sporočilo o napaki. Nato odjemalec in strežnik prekineta povezavo. Jedro interneta je omrežje zmogljivih velikih računalnikov, razporejenih po vsem svetu. Njihove povezave so izredno hitre. Pravijo jim tudi hrbtenica (glavna omrežna povezava, na katero so vezana manjša omrežja). Medsebojno komunikacijo med računalniki omogoča skupen jezik oziroma protokol. Največ omrežnega prometa poteka prek protokola Transmission Control Protocol (v nadaljevanju TCP) in IP. Protokol je zato najpomembnejši element in temelj interneta. TCP/IP je običajen protokol za prenos podatkov med računalniki na internetu. Je nekakšna programska oprema, ki povezuje celotno omrežje. TCP/IP vsebuje dva standarda - TCP in IP. Na internetu skoraj vsakdo uporablja oba skupaj, zato ju tudi obravnavajo vedno skupaj. TCP/IP omogoča pravilno povezovanje, pošiljanje sporočil, preverjanje pravilnosti prenosa in pravilno naslavljanje ter razbijanje pošiljk na različne pakete. Princip TCP/IP sistema je organiziran v štirih plasteh, ki združujejo funkcije ene ali več plasti ISO/OSI modela. Vpeljan je torej mehanizem odjemalec-strežnik, kjer višja protokolarna plast zahteva storitev, nižja protokolarna plast pa nato vrne odgovor o uspeli oziroma neuspeli izvedbi.



Najpomembnejše naloge TCP so: • zagotavlja, da se informacije med prenosom ne izgubijo; • skrbi, da se podatki na poti po omrežju ne spremenijo; • omogoča vnovičen prenos neuspešno prispelih podatkov; • obsežna sporočila razbija na manjše dele in jih vnovič sestavi na cilju. Najpomembnejše naloge IP so: • določa načine pretoka podatkov preko internetne strojne opreme; • zagotavlja načine za prepoznavanje vsakega računalnika na internetu, da

uporabniki lahko uporabniki ugotovijo, od kod je informacija prispela oziroma kam je namenjena;

• pri prehajanju skozi nekatere dele omrežja razbija podatke na manjše enote; • zbiranje različnih protokolov višje ravni (že omenjeni TCP je le eden izmed njih). 4.2 CSTA Računalniško podprte telekomunikacijske aplikacije (Computer-supported telecommunications applications - v nadaljevanju: CSTA) so se skoraj neopazno pojavile v času povezovanja sveta telekomunikacij in računalništva. Danes si integracij računalništva in telefonije ni možno predstavljati brez te aplikacije. CSTA je vmesnik oziroma mehanizem, ki so ga od začetkov, ki segajo v leto 1992, sčasoma dopolnjevali. Sredi leta 2000 je CSTA postal ISO standard Mednarodne organizacije za standardizacijo. Ker se CSTA še vedno razvija, ga vzdržuje in nadzoruje European Computer Manufacturers Association (Evropsko združenje izdelovalcev računalniške opreme - v nadaljevanju: ECMA International), ki je nastalo iz potrebe po standardizaciji na različnih področjih. Njegovi člani so med drugimi: Microsoft, Intel, HP, Avaya, Siemens, in drugi. Vmesnik CSTA je prešel več razvojnih faz.

1. faza – Leta 1992 je bila pozornost usmerjena predvsem na nadzor nad klici. CSTA je podpiral uporabo 40 funkcij.

2. faza – Leta 1994 se je število funkcij povečalo na 77. Dosegli so določen napredek pri nadzoru nad komunikacijo in enotami za glasovne storitve.

3. faza – V letu 1998 je bil storjen pomemben korak. Povečalo se je število funkcij (136). 26 je namenjenih podpori klicanja (vzpostavitev, odgovor), 19 različnim uporabniškim možnostim (preusmeritev klica, ne moti, itd.) in podobno.

Višje, torej zahtevnejše funkcije vključujejo manj zahtevne. Tako so na PBX sistem, ki podpira tretjo fazo, lahko hkrati priključene naprave različnih faz. Proizvajalci niso dolžni v izdelek vgraditi vseh funkcij, ampak lahko posamezno funkcijo vgradijo po svojih potrebah. Pogoj za delovanje CSTA vmesnika je, da telefonska centrala (ali klicni strežnik) podpira njegovo uporabo. Proizvajalci sistemov lahko dovolijo prost dostop do



CSTA, ali pa ga licenčno omejijo. Pri starejših sistemih PBX je bil povezavi namenjen zaporedni vmesnik, pri novejših sistemih pa se dostopa prek ethernetnega vmesnika. Prednost slednjega je, da razdalja ni omejitev (kot pri zaporednem vmesniku). Sočasno lahko prek enega fizičnega vmesnika vzpostavimo več sej CSTA (povezava sistema PBX z večimi različnimi napravami). Sporočila CSTA so definirana v jeziku Abstract Syntax Notation One (ASN.1), ki določa način opisa podatkov, njihovo kodiranje, prenos in dekodiranje. CSTA določa različne skupine storitev oziroma funkcij. Za potrebe razvoja najrazličnejših aplikacij se običajno uporablja možnost nadzora nad stanji terminalov. Posamezna stanja, na primer dvig telefonske slušalke, so povezana s sporočilom, ki ga telefonska centrala pošlje v realnem času. Ko telefonsko slušalko spustimo, centrala pošlje novo sporočilo (ki se razlikuje), da je zveza prekinjena. Sporočila lahko dobimo tudi za druga stanja. Sporočila CSTA uporabljamo tudi v nasprotni smeri. Če pošljemo določeno sporočilo – ukaz, lahko prek njega aktiviramo določeno storitev (npr. dosežemo vpad v zvezo ali vzpostavimo konferenco treh uporabnikov). Dvosmernost vmesnika CSTA daje razvijalcem strojne in programske opreme možnost uvedbe različnih aplikacij, na primer softphone/webphone, različne tipe napovednih ali obvestilnih strežnikov, snemalne naprave in podobno. Pri IP-sistemih lahko z uporabo vmesnika CSTA in govorne povezave združimo signalizacijo (CSTA) in govor (preko SIP, H.323...) na enem ethernetnem vmesniku. Vse, kar moramo zagotoviti, je nemoten prenos IP-paketov med lokacijami. CSTA omogoča tudi izmenjavo drugih podatkov. Prek vmesnika CSTA lahko izmenjujemo podatke o najrazličnejših zmogljivostih med napravami. Od tega je odvisna vrsta oziroma tip licenc, ki jih uporabnik potrebuje. Obstaja namreč možnost, da en tip licence (npr. nadzor nad terminalom) ne podpira drugega tipa funkcionalnosti iz drugega izbora (npr. delovanje CSTA pri podpori specifičnim tipom kartic). 4.3 PBX PBX je poslovno usmerjen telefonski sistem za zagotavljanje učinkovite glasovne komunikacije med uporabniki v organizaciji. Gre za digitalno ali analogno telefonsko centralo, ki povezuje javno in privatno telefonsko omrežje in je v zasebni lasti. Locirana je blizu naročnika. Prek PBX lahko zaposleni kličejo interno znotraj organizacije ali zunanje številke. V PBX sistemu je vsak telefon priključen na omenjeni sistem. Moderni PBX-i ravno tako zagotavljajo dodatne storitve, kot je glasovna pošta, konferenčnost, čakajoči klic, posredovanje klica naprej, interaktivni glasovni odziv in snemanje klicev. Uporabniki PBX-a si delijo določeno številko za zunanje linije za klicanje zunaj PBX-a. Večina podjetij uporablja PBX, ker je občutno cenejši od povezovanja vsake zunanje telefonske linije z vsakim telefonom v organizaciji. Klicna številka je običajno dosti krajša (vsebuje 3 ali 4 številke). Nova različica PBX-a je Centrex, ki je PBX, kjer se vse dogaja v lokalnem telefonskem uradu namesto v prostorih podjetja.



Ko organizacija kupi PBX, se obrne na telefonsko družbo in kupi eno ali več linij za povezavo PBX-a z lokalnim centralnim uradom. Telefonske družbe dodelijo niz telefonskih številk za uporabo na PBX-u. PBX administrator nato dodeli individualne telefonske številke za specifične telefone znotraj organizacije. Pri nekaterih ali pa pri vseh telefonskih številkah je dana možnost, da se jih zavrti tudi izven podjetja. Z uporabo PBX-a se prihrani povezovanje vseh telefonov, s katerimi podjetje upravlja ločeno od telefonskih omrežij (PSTN ali ISDN). Takšna ureditev bi zahtevala, da bi imel vsak telefon svojo linijo, interni klici pa bi morali biti usmerjeni izven stavbe k centralnemu stikalu, da bi se lahko vrnili. Enako kot telefonske naprave se lahko tudi telefaksi, modemi in ostale komunikacijske naprave povezujejo s PBX-om. PBX oprema je običajno postavljena v poslovnih prostorih in povezuje klice med telefoni, ki so tam nameščeni. Omejeno število zunanjih linij je na voljo za vzpostavljanje in sprejemanje klicev na zunanji strani (k javnemu telefonskemu omrežju). Podjetja z večimi strankami lahko svoj PBX povežejo skupaj z zunanjimi linijami. Tovrstne storitve nudijo opremo, ki je locirana pri centralnem ponudniku. Storitve opravlja prek javnega telefonskega omrežja. Takšno povezovanje je znano kot gostujoči PBX. Proizvajalci PBX hardvera so številni. Najbolj znani so: Avaya, Alcatel, Comdial, Cisco Systems, Ericsson, Fujitsu, InterTel, Mitel, NEC, Nortel, Panasonic, Samsung, Siemens AG, ShoreTel, Toshiba, Vertical in Vodavi. PBX ima tri osnovne funkcije: • vzpostavljanje povezav med telefoni dveh uporabnikov; • vzdrževanje teh povezav, dokler jih uporabniki potrebujejo; • zagotavljanje informacij za računovodske potrebe (merjenje klicev).

Ponudba PBX-a je zelo pestra. Različni proizvajalci ponujajo številne možnosti, saj se močno trudijo za razpoznavnost svojih storitev. Med njimi so: • preusmeritev klica; • neposredno klicanje; • hitro klicanje; • blokiranje klicev; • glasovna pošta; • posredovanje klicev ob odsotnosti; • posredovanje klicev ob zasedenosti; • glasba ob čakanju; • samodejni klic nazaj; • distribucija klicev; • čakajoči klic; • klicni park; • konferenčni klici; • prilagojen pozdrav; • oddelek si lahko deli predal za glasovno pošto;



• avtomatske storitve imenika (klicatelj se lahko usmeri k izbranemu zaposlenemu z vtipkanjem ali izgovorjavo črk njegovega imena) ;

• in podobno. Gostujoči PBX sistem nudi PBX funkcijo kot storitev, ki je na voljo prek PSTN ali interneta. Gostujoče PBX-e običajno ponuja telefonska družba, ki uporablja opremo v prostorih centrale telefonske družbe. To pomeni, da stranki ni treba kupiti ali namestiti PBX opreme. Namesto nakupa PBX opreme se uporabnik lahko s ponudnikom gostujočih PBX storitev dogovorijo le za uporabo te storitve. Poleg gostujočih PBX sistemov obstajata še mobilni in IP PBX: • mobilni PBX je gostujoča PBX storitev, ki širi funkcionalnost fiksnih linij PBX-a k

mobilnim napravam. Mobilni PBX lahko vključuje tudi telefone s fiksnimi linijami; • IP PBX upravlja glasovne signale pod internetnim protokolom in daje možnost za

računalniško telefonsko integracijo. IP PBX obstaja kot fizični hardver, ali pa svoje funkcije opravlja virtualno kot softver sistem; virtualna različica se imenuje tudi "mehki PBX" (soft PBX).

4.4 POŽARNI ZID Požarni zid ali Firewall (FW) je najpogostejši varnostni sistem s področja omrežne varnosti. Preprečuje nepooblaščeno vstopanje v računalnik in omejuje promet iz njega. Potrebuje ga že skoraj vsaka naprava, ki je povezana na internet. Požarni zidovi so namenjeni ločevanju dveh omrežij. Pogosto enemu zaupamo, drugemu pa ne. Požarni zid postavimo na več načinov. Lahko je del računalnika in je vgrajen v operacijski sistem na primer Windows XP, Vista, Linux in podobno. Lahko pa je ločen od strežnika, vgrajen v usmerjevalnik, oziroma gre za namenski strežnik, običajno s specializirano Linux distribucijo. Poznamo strojne in programske požarne zidove. Prednost programskih požarnih zidov je v enostavnejši uporabi in razliki v ceni. Medtem ko za domačo uporabo obstajajo brezplačni požarni zidovi, so strojni precej dražji, a tudi hitrejši in omogočajo večjo prepustnost. Strojni požarni zidovi so primerni za podjetja in ustanove z večimi računalniki. Iz interneta do računalnika prihajajo podatki, ki jih pošiljajo napadalci, ko iščejo odprta vrata, katera uporabljajo aplikacije z varnostnimi pomanjkljivostmi. Če dohodni in odhodni prenos podatkov ni nadzorovan, lahko napadalci računalnik zavzamejo brez vednosti uporabnika. Na računalnik lahko neopazno namestijo tudi program, ki nato v internet pošilja uporabnikove osebne podatke. To se na primer zgodi zaradi neuspešne zaščite pred škodljivo programsko kodo. Obstaja še osebni požarni zid, ki ima ob namestitvi privzeto zelo restriktivno varnostno politiko. To pomeni, da nobeni aplikaciji ne dovoli dohodnega ali odhodnega prometa. Zid ob vsakem poskusu dohodne ali odhodne povezave obvesti uporabnika, ki se nato odloči, ali bo promet dovolil ali ne.



Osebni požarni zid deluje takole: • nadzoruje dohodni promet na vseh zaprtih vratih; na vratih, ki so v nastavitvah

požarnega zidu označena kot odprta, prometa ne preverja; • nadzoruje aplikacije, ki čakajo na dohodni in odhodni promet na vseh vratih za

vse lokalno nameščene aplikacije (zaznavanje nepooblaščenega odpiranja vrat oziroma povezovanja v omrežje) ter onemogoči nedovoljeni promet; hkrati uporabniku sporoči podatke o aplikaciji, ki je želela izvesti povezavo, in o računalniku – cilju nameravane povezave (IP in vrata);

• napredni osebni požarni zid obvesti uporabnika, da se je aplikacija od zadnje dovoljene povezave v internet spremenila (npr. zaradi posodobitve), in ga vpraša za dovoljenje preden, se ponovno poveže.

Kakovosten in pravilno nastavljen požarni zid zagotavlja (popolno ali delno) zaščito pred: neupravičeno oddaljeno prijavo, povezavo skozi stranska vrata, napadi DOS, aplikacijskimi napakami, delovanjem črvov in nekaterih virusov. Med naprednejše funkcije požarnega zidu uvrščamo: • preslikavo (zasebnih) omrežnih naslovov (angl. oznaka NAT), ki omogoča

skupno rabo internetne povezave; • demilitarizirano cono (angl. oznaka DMZ), ki omogoča ločen priklop bolj

izpostavljenih naprav; • kontekstno odvisni nadzor dostopa, ki na podlagi protokolov dinamično dovoli

dostop do storitev; • nudi kriptirane tunelske povezave in tako omogoča navidezna privatna omrežja

(angl. oznaka VPN). Do veljave prihaja spoznanje, da končni cilj povezave v internet ni samo požarni zid, ampak tudi posamezni računalniki, ki so skriti za njim. V večjih podjetjih hitro narašča možnost vdora in kraje informacij, saj je priključkov za dostop do omrežja veliko. Zato na primer obstajajo omejitve omrežnega priključka na strojni naslov omrežne kartice, ki pa vseeno ni dovolj, saj je strojni naslov omrežne kartice možno dokaj enostavno ponarediti. V izogib temu so napisali standard 802.1x, ki omogoča dinamičen vklop in izklop omrežnega priključka. Še večjo nevarnost za varnost omrežja predstavlja brezžična dostopna točka, saj je medij prenosa podatkov zrak in lahko vsakdo, ki ima prenosnik, »prisluškuje« pogovoru, ki poteka med posameznimi brezžičnimi napravami, kar še posebej oteži zagotavljanje varnosti omrežja. Tudi osebni požarni zid ni brez slabosti. Škodljiva programska koda, ki je protivirusni program ni zaznal, lahko manipulira z njim in ga celo ustavi. Če uporabnik pretirava z zaščitnimi mehanizmi, požarni zid občutno upočasni delovanje računalnika in mu hkrati sporoča veliko število lažnih alarmov, zato posledično lahko spregleda pravi alarm. 4.5 SIP PROTOKOL SIP je signalni protokol, ki služi za vzpostavljanje in prekinitev komunikacije. Komunicirata lahko dva ali več uporabnikov, in sicer v obliki multimedijskih konferenc, prek internetnih telefonskih klicev in izmenjave kakršnihkoli podatkov. V



SIP pozive, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze med uporabniki, je vključen opis vrste povezave, kar uporabnikom omogoča dogovor o vrsti uporabljenega medija (slika, zvok, vrsta slike ali zvoka in podobno). Vzpostavitev seje pri protokolu SIP je najtežji del, saj zahteva ugotavljanje trenutne lokacije klicanega uporabnika. Klicani uporabnik je namreč v določenem trenutku lahko prisoten na eni izmed več lokacij. Ko je klicani uporabnik lociran, SIP opravi naslednjo funkcijo. Klicani uporabnik mora prejeti opis seje h kateri je vabljen. Za opis seje se uporablja poseben protokol SDP (Session Description Protocol). Protokol SIP nato opis seje prenese do klicanega uporabnika, ki se odloči, ali bo povabilo sprejel ali ne. Če sprejme klic, postane seja aktivna. Med potekom seje lahko njen pobudnik spremeni parametre tako, da ponovno nastavi sejo, vendar z drugačnim opisom. SIP tudi zaključi sejo. Henning Schulzrinne in Mark Handley sta SIP zasnovala leta 1996. Zamisel je bila, naj bi SIP ustvarjal mehanizme za vabljenje ljudi k obsežnim večtočkovnim konferencam na Internet Multicast Backbone (Mbone). Na tej stopnji je bila IP telefonija še v povojih. Kmalu je bilo jasno, da bi lahko SIP protokol uporabljali tudi za vzpostavitev point-to-point (od ene točke do druge) telefonskih klicev. Ker se je povečalo zanimanje za internetno telefonijo, se je SIP pokazal še kot možni signalizacijski protokol za VoIP. V zadnjih nekaj letih je VoIP skupnost posvojila SIP kot svoj protokol izbire za signalizacijo. SIP še vedno razvijajo. S posodabljanjem tehnologije se njegove storitve vse bolj uveljavljajo na tržišču. Glavne enote, ki jih predpisuje protokol SIP, so uporabniški agenti (user agents) in omrežni strežniki (network servers). Uporabniški agent je končna naprava, ki jo uporablja uporabnik. Sestavljena je iz dveh podenot: odjemalec, strežnik. Odjemalec je aplikacija, ki sproži SIP zahtevo (na primer povabilo k seji). Strežnik uporabniškega agenta je aplikacija, ki sprejema SIP zahteve in vrača SIP odgovore v imenu uporabnika (na primer sprejme ali zavrne povabilo). Omrežni strežniki so sestavljeni iz proxy strežnikov in preusmeritvenih strežnikov. Proxy strežnik lahko sprejeto SIP zahtevo spremeni in poda naslednjemu SIP strežniku, preusmeritveni strežnik pa sprejetih zahtev ne pošilja naprej drugim strežnikom. Namesto tega odgovori s SIP odzivom, ki vsebuje naslov naslednjega strežnika, s katerim odjemalec nato neposredno komunicira. Za naslavljanje uporabnikov protokola SIP se uporablja tako imenovani SIP URL v obliki uporabnik@strežnik. Uporabniški del naslova je lahko uporabniško ime ali telefonska številka. Drugi del naslova je lahko domene ali pa omrežni naslov, izražen s številkami. SIP je zelo podoben ostalima dvema internetnima protokoloma, to je http in SMTP (Simple mail transfer protocol). Telefonija z uporabo SIP protokola postane še ena internetna aplikacija in se lahko poveže v ostale internetne storitve. 4.6 TELEFONIJA Sodobne telekomunikacije so temelj gospodarskega in družbenega razvoja. Telefon, ki je ena izmed najstarejših telekomunikacijskih naprav, seveda ostaja med najpomembnejšimi.



V telekomunikaciji telefonija obsega splošno uporabo opreme za zagotovitev glasovne komunikacije na razdaljah, še zlasti pa povezavo telefonov med seboj. S terminom telefonija označujemo področje elektronike, ki se ukvarja s prenašanjem zvoka na daljavo. Prenos zvoka človekovega glasu je zahteval nadaljnje izume. Nastala sta mikrofon in sprejemnik. Prvi uporaben telefon je leta 1876 izdelal škotski izumitelj Alexander Graham Bell. Telefon je v sodobni civilizaciji prisoten že več kot 100 let. V prvih treh desetletjih 20. stoletja so prenos govora avtomatizirali (operaterje so nadomestile avtomatske centrale), v zadnjih treh pa digitalizirali (jakost glasu ali odtenek slike se zapiše kot niz enic in ničel). Poznamo več vrst telefonije: • analogno telefonijo; • digitalno telefonijo; • IP telefonijo; • VoIP telefonijo; • mobilno telefonijo; • internetno telefonijo. Prvotno je bilo omrežje fiksne telefonije namenjeno le telefonskim in telegrafskim storitvam. Z razvojem digitalizacije se to omrežje prilagaja in postaja temelj za večino telekomunikacijskih storitev. V domove so še vedno napeljane pretežno fiksne analogne telefonske linije. To pomeni, da glas govorca neposredno determinira napetost signala. Čeprav se klici na krajše razdalje lahko prenašajo iz enega konca na drugega kot analogni signali, se ponudniki telefonskih storitev vse bolj odločajo za spreminjanje signalov v digitalne, ki se, ko prispejo do sprejemnika, spremenijo nazaj v analogne. Prednost takega prenosa je, da lahko digitalni glasovni podatki potujejo skupaj s podatki z interneta. Enako se prenašajo tudi za komunikacijo na daljše razdalje (v nasprotju z analognimi signali, na katere neizogibno vpliva hrup). Desetletja je fiksna telefonija veljala za ugodnejšo obliko komuniciranja. Potem so se uveljavile nove tehnologije in začele spremembe na področju telekomunikacij. Na razvoj komunikacij sta vplivala dva dejavnika. Prvi dejavnik je bil razvoj interneta in z njim povezanih storitev (predvsem hitrega dostopa), kar je posledično zahtevalo pospešen razvoj analognih omrežij in storitev. Temu je sledil razvoj mobilne telefonije, ki je v komuniciranje vnesla novo dimenzijo in takoj naletela na dober odziv. Drugi dejavnik za razvoj na področju fiksnih komunikacij je širokopasovni dostop do interneta. Prav zaradi njega bo dosti strank obdržalo svoje fiksne linije, obdržal pa se bo tudi krog uporabnikov. Digitalizacija govornega signala je pomenila prelomnico v dobi informatike, saj prek sistema VoIP omogoča fiksno telefonijo po internetnem protokolu. Posledica tega je nižja mesečna naročnina, klici v okviru dislociranih enot so brezplačni, v fiksno omrežje pa cenejši. Možna je tudi povezava vmesnikov na mobilne telefone za klice v mobilna omrežja. Potreben je samo dostop do interneta in brezplačni program na računalniku, kot je Skype, slušalke in mikrofon. Še bolj praktični so mobilni telefoni VoIP, s katerih se lahko telefonira na vsaki točki WiFi za brezžični dostop do interneta.



Večina podjetij uporablja sodobne informacijske podpore za premagovanje ovir pri poslovanju. Strošek telefonije precej bremeni podjetja. Z vpeljavo IP telefonije so storjene spremembe, saj je postala hud tekmec stacionarni in mobilni telefoniji. Istočasno se je pojavila še internetna telefonija (najbolj znan je Skype). Podjetja običajno vzpostavijo vsaj dve ločeni omrežji, eno za analogno ali digitalno telefonijo in drugo za podatkovne komunikacije. Za PBX telefonijo ni več pomembna geografska razdalja do oddaljenih poslovnih enot. Do njihovih vozlišč je povezana z zasebnimi linijami. Za podatkovne komunikacije do oddaljenih enot se uporabljajo na primer navidezna zasebna omrežja prek interneta VLAN. Novi sistemi vključujejo IP telefonijo, ISDN, DSL, mobilne telefonske sisteme, brezžične telefone in mobilne telefone tretje generacije. Obstajajo štirje glavni načini, kako se končni uporabnik, ki uporablja telefon, poveže s telefonskim omrežjem: tradicionalna fiksna telefonska linija (preko žice), ki uporablja fizično žično povezavo z eno samo lokacijo; brezžični in radio telefoni, ki uporabljajo analogne ali pa digitalne radio signale; satelitski telefoni, ki uporabljajo telekomunikacijske satelite; VoIP telefoni, ki uporabljajo širokopasovno internetno povezavo. 4.6.1 ANALOGNA TELEFONIJA Bistvo analogne telefonije je, da se signali po telefonskem omrežju prenašajo analogno. S pomočjo amplitudne ali frekvenčne modulacije doseže, da se digitalni signali pretvorijo v analogne, in jih nato znova spremeni v digitalne, kar je osnova za prenos podatkov. Po svetu še vedno prevladuje analogna telefonija. Ko se dogaja prenos podatkov od naročnika do prve telefonske centrale, se ti podatki spremenijo v digitalne in se takšni prenašajo naprej do zadnje telefonske centrale. Govorec na drugi strani dobi do svojega telefona podatke, pretvorjene v analogno obliko. Hitrost prenašanja podatkov po analogni telefoniji je lahko različna. Odvisna je od kakovosti napeljanih linij. Analogne linije, ki jih imenujemo tudi Plain Old Telephone Service (navadne stare telefonske storitve, v nadaljevanju: POTS), podpirajo standardne telefone, telefakse in modeme. Linije so običajno napeljane v domove ali majhne pisarne. Če želi podjetje ali posameznik uporabljati analogno opremo v digitalnem okolju, potrebuje adapterje, ki tudi varujejo interno delovanje telefona, telefaksa, modema, in sorodnih naprav. POTS je glasovna telefonska storitev in še vedno ostaja osnovna oblika povezave domov in manjših podjetjih s telefonskim omrežjem. Sistem je bil v večih državah najprej poznan kot Post Office Telephone Service (Poštna telefonska storitev). Izraz so opustili, ko so telefonske storitve odvzeli nadzoru nacionalnih poštnih uradov.



POTS storitve vključujejo: • dvosmerno glasovno pot z omejeno frekvenco, ki obsega 300 – 3400 Hz,

oziroma z drugimi besedami: signal, ki nosi človekov glas v obe smeri hkrati; • klicni toni, kot je signal zvonjenja in ton vrtenja številke; • naročniško vrtenje številke; • storitve, kot je imenik pomoči, asistenca pri klicanju na dolge razdalje in pri

konferenčnih klicih; • standardne analogne vmesnike. Mnoge klicne različice so za POTS naročnike postale dostopne po posodobitvi telefonskih central med leti 1970 in 1980. Storitve vključujejo: • glasovno pošto; • identiteto kličočega; • čakajoči klic; • hitro klicanje; • konferenčne klice; • ostale storitve. 4.6.2 DIGITALNA TELEFONIJA Digitalna telefonija je sodobna komunikacijska storitev, ki za prenos govora uporablja širokopasovno kabelsko omrežje. Njena elektronika je digitalna, zato so digitalni tudi telefonski sistemi in storitve. Od šestdesetih let 20. stoletja dalje je digitalna jedrna mreža skoraj v celoti nadomestila stari analogni sistem, digitaliziran pa je tudi dostop do omrežja. Uvedba digitalne telefonije je bila vezana na zagotovitev glasovnih storitev po nižjih cenah. Kasneje so ugotovili, da bi bila uporaba digitalnih naprav zelo koristna tudi za nove omrežne storitve, kot je ISDN, saj omogoča hitro prenašanje podatkov prek telefonske linije. Značilnosti digitalne telefonije so: • je zanesljiva in kakovostna rešitev z vsemi lastnostmi klasične telefonije; • za njeno uporabo ni potrebna nobena dodatna oprema, le analogni telefonski

aparat s tonskim izbiranjem; • nekatere napredne storitve digitalne telefonije je mogoče uporabljati samo na

novejših telefonskih aparatih, na primer takšnih z zaslonom. Prednosti digitalne telefonije so: • cenejši klici; • številne storitve, ki so doprinesle k napredku, uporaba več telefonskih številk,

prikaz številke klicanega, seznam neodgovorjenih klicev in podobno; • spremljanje porabe prek spleta.



Digitalne telefonske storitve Glas se iz računalnika ali telefona prenese prek interneta. Te storitve se lahko uporabljajo prek interneta s klicem osebe na telefon. Digitalna telefonija je torej sredstvo za premostitev dveh različnih omrežij. Hiter prenos podatkov nudi tudi kabelska televizija ali lokalna telefonska družba. Digitalna telefonija ni le pošiljanja glasu prek interneta nekomu, ki splet uporablja ob istem času. Je naprednejša od takojšnjega sporočanja. Napredek pomeni, da glas med komunikacijo pogosto spremlja video v živo. Stranki, ki tako komunicirata, potrebujeta računalnik ali drugo digitalno napravo, poleg tega pa morata obe zagnati enako ali kompatibilno softversko aplikacijo. Digitalna telefonija nima nič skupnega z uporabo navadnega analognega telefona prek standardne telefonske storitve, četudi je njen uporabnik oziroma naročen na DSL, ima hiter internetni dostop. Uporaba digitalnega telefona je možna le po poprejšnjem naročilu na VoIP storitev. Digitalno k digitalnemu Digitalna k digitalni telefonski komunikaciji se zgodi, kadar obe stranki uporabljata široko internetno linijo s pomočjo VoIP linije. V tem primeru je možno, da telefonski pogovor ne bo nikoli usmerjen prek PSTN. Opravi se lahko samo prek spleta. Zmeda nastane s hardverom, ki je povezan z VoIPjem. Za uporabo VoIP morajo biti zagotovljeni trije pogoji: • telefon; • visoko zmogljiv in hiter internet; • digitalni telefonski adapter, VoIP dostop ali digitalni/analogni pretvornik. Zadnji pogoj odpade, če imamo IP telefon ali digitalni telefonski sistem. Digitalni telefonski sistemi Telefon mora biti tak, da je sposoben povezovanja z internetom, lahko pa tudi sam pridobi IP naslov. Pravi digitalni telefon ne potrebuje VoIP dostopa, digitalnega/analognega pretvornika ali kateregakoli hardvera, povezanega z VoIP-om. Resnemu uporabniku, ki že dlje časa uporablja VoIP, svetujejo, da si za lažjo uporabo omisli IP telefon. Odvisno od VoIP storitev je možno z VoIP telefonom tudi potovati, saj se ga lahko poveže s katerimkoli visoko zmogljivim internetom. 4.6.3 IP TELEFONIJA Z razvojem interneta so se pojavili novi načini komuniciranja. Prvim začetkom (klepet-chat) so sledile govorne in kasneje slikovne povezave, kar danes poznamo pod imenom IP telefonija. IP telefonija je revolucionaren korak v telekomunikacijah. Različne načine komunikacije združuje v enoten način komuniciranja, ki je bolj učinkovit.



Posamezniku ponuja možnost izbire: sam se lahko odloči, kdaj, kako in kje bo komuniciral. Način prenosa govora je povsem nov. V informacijsko razvitih državah je do razcveta IP telefonije že prišlo. Analitiki napovedujejo, da se bodo pravi preboji šele zgodili. IP telefonija predstavlja tehnološko napredno rešitev telefonije. Nadomešča in razširja klasične hišne centrale PBX oziroma nadomešča ostale sisteme obstoječe telefonije. Je spletna telefonija, ki omogoča telefonske klice prek računalnikov in interneta. Za prenos govora uporablja širokopasovno kabelsko omrežje. IP telefonija se od tradicionalnega telefonskega sistema razlikuje v tem, da ima povezana podatkovna in glasovna omrežja, pri tradicionalnem telefonskem sistemu pa so ločena.

V podjetjih IP telefonija pomeni komunikacijsko rešitev, ki omogoča združevanje zvoka, podatkov in videa na eni sami platformi. Z uvedbo IP telefonije lahko podjetje zelo poveča mobilnost zaposlenih. Poenostavljeno je tudi upravljanje, če ima podjetje ali organizacija svoje pisarne na večih lokacijah. Klici znotraj lokacij so brezplačni. Uporabniki lahko izbirajo med različnimi ponudniki in zase izberejo najprimernejšega (glede na ceno in kakovost storitev). Druge prednosti, ki jih ponuja IP telefonija, so: • povrnitev investicije v najmanj dveh letih; stroški uvedbe so na začetku sicer višji

kakor pri klasični telefoniji, drugi stroški (vzdrževanje, upravljanje, nadgradnja) pa precej nižji;

• zmanjšanje števila zaposlenih, potrebnih za vzdrževanje infrastrukture, ta posledica je logična, saj IP telefonija ponuja možnost poenotenja telefonskih in računalniških komunikacij;

• zmanjšanje števila opreme, potrebne za telefonijo (funkcijo telefonske centrale opravlja računalniška oprema);

• prenosni telefonski aparati; • zmanjšan odzivni čas; • povezava z obstoječimi aplikacijami in podatki v podjetjih; • preko spleta je možen natančen pregled opravljenih klicev; • enostavna uporaba; • prikaz telefonske številke kličočega; • preusmeritev klica. IP telefonija je primerna zlasti za podjetja, ki se odločajo za nove naložbe, se selijo v nove poslovne prostore, jim je potekla pogodba za standardno telefonsko centralo, obnavljajo obstoječe omrežje, ali za tista, ki delajo na večih lokacijah, imajo podružnice ali načrtujejo odpiranje novih. Številna podjetja različnih velikosti se odločijo za zamenjavo tradicionalnih telefonskih sistemov z IP telefonijo, ker zmanjšajo stroške poslovanja. Idejo o prihrankih je možno uresničiti z zmanjšanjem infrastrukture in stroškov poslovanja. IP telefonski sistemi si namreč delijo eno infrastrukturo za glas in podatke prek več



pisarn. Te sisteme je lažje upravljati in spreminjati glede na potrebe podjetja. Poleg tega lahko podjetja avtomatizirajo administrativne naloge in znižajo stroške klicev na daljše razdalje in konferenčnih klicev. Čeprav je učinkovita komunikacija bistveni del sodobnega poslovanja, uporabniki pogosto ne znajo rokovati z večimi napravami, ko opravljajo svoje delo: telefon, telefaks, e-pošta, IM in na spletu temelječa komunikacija. Povezave glasovnih zmožnosti v trenutne aplikacije sodelovanja, kot je e-pošta in takojšnje sporočanje, lahko zaposlenim pomaga k večji produktivnosti, odzivnosti in dostopnosti. Primeri take povezave vključujejo dostop do vseh telefonov, telefaks in elektronskih sporočil v enemu poenotenemu in-boxu. Možno je organizirati tudi skupinski klic, seveda s preprostim klikom na imena na seznamu prijateljev na takojšnjih sporočilih. Čeprav se podjetja zanašajo na komunikacijsko infrastrukturo za povečanje sodelovanja, dosti vlagajo tudi v aplikacije za vodenje svojega posla. Na žalost večina teh aplikacij deluje izolirano od ostalih infrastruktur, ki povezujejo zaposlene, stranke in partnerje. Te aplikacije se da skoraj brez izjeme izboljšati s povezavo komunikacijskih aplikacij. S povezavo poslovnih aplikacij z glasom lahko podjetje racionalizira poslovanje, izboljša natančnost, odzivnost in pomembne informacije naredi dostopne, ko so zaposleni izven pisarn. Povečanje poslovnih aplikacij z glasom je bolj učinkovito, ko je prava oseba ob pravem času preskrbljena s pravimi informacijami. V zadnjih letih smo priča pravcatemu izbruhu aplikacijskih in komunikacijskih orodij, ki naj bi izboljšala produktivnost. Toda mnogo podjetij se je soočilo z zmanjšanjem produktivnosti. Potrebovala so dosti časa za upravljanje z ločenimi orodji in zbiranje informacij. To se zdaj spreminja, saj se telefoni povezujejo z računalniki. IP telefonija zato omogoča prednost v poslovanju in preprosto uporabo. Bistvo IP telefonije je, da ima podjetje vzpostavljeno skupno govorno in podatkovno omrežje. Za vzpostavljanje in sprejemanje notranjih ali zunanjih telefonskih klicev uporabljajo IP telefone, priključene v lokalno omrežje (LAN). IP telefonski terminal je lahko tudi programska aplikacija (softphone), ki se izvaja na osebnem računalniku. IP telefon uporablja VoIP tehnologije. Te omogočajo, da se telefonski klici opravljajo prek IP omrežja, kot je internet, namesto prek običajnega PSTN sistema. Klici lahko prečkajo internet ali zasebno IP mrežo, ki jo ima družba. Telefoni uporabljajo nadzorne protokole, kot je SIP, Skinny Client Protocol, ali enega izmed različnih lastniških protokolov, kot ga uporablja Skype. IP telefoni so lahko softver ali namerno zgrajene hardverske naprave. Možna je tudi ponovna uporaba običajnih PSTN telefonov in IP telefonov z analognim telefonskim adapterjem (ATA). Značilnosti IP telefonov so: • identiteta kličočega; • klicanje z uporabo imena/izkaznice; • lokalno skladiščeni in na omrežju temelječi imeniki; • konferenčni in večstrankarski klici; • klicni park, ki je funkcija nekaterih telefonskih sistemov in posamezniku

dovoljuje, da klic pusti na čakanju na enem telefonskem setu in nadaljuje pogovor na kateremkoli drugem telefonskemu setu;



• preusmeritev klicev in čakajočih klicev; • ohranitev uporabniškega imena/številke ob izbiri drugega ponudnika; • aplikacije, kot so napoved vremena, prisotnost v šoli in pisarni, poročila v živo in

podobno. Slabosti IP telefonov so: • potrebujejo dostop do spleta, da lahko kličejo izven lokalnega omrežja; delujejo

le takrat, če je na voljo kompatibilen lokalni PBX; • običajno so odvisni od električnega napajanja, medtem ko PSTN telefone

oskrbuje moč telefonske centrale; • IP omrežja se zlahka prenapolnijo, kar povzroči slabšo kakovost glasu; • IP telefoni so enako kot druge omrežne naprave podvrženi napadom; • ne delujejo dobro na satelitskem spletu in na drugih visoko zmogljivih internetnih

povezavah. 4.6.4 VOIP TELEFONIJA Z razvojem interneta, zlasti pa z razvojem tehnologij dostopa so bili ustvarjeni pogoji za nadgradnjo komunikacije iz osnovnih besedilnih sporočil na prenos zvoka in kasneje tudi slike. Tako se je razvila nova vrsta telekomunikacijske tehnologije VOIP. VoIP telefonija pomeni telefonijo prek internetnega protokola. Omogoča prenos komunikacijskih storitev (govor in telefaks) prek internetnega omrežja z uporabo internetnega protokola. Prenos temelji na paketnem prenosu prek omrežja. V omrežju se analogni signal pretvori v digitalnega, ga stisne in prenese v IP paket za prenos prek omrežja. VoIP se uporablja tudi na zasebnih brezžičnih omrežjih, ki so lahko, ali pa tudi ne, povezana z zunanjim telefonskim omrežjem.

Preko ponudnikov VoIP telefonije (t.i. VSP – VoIP Service Provider) je omogočeno klicanje iz VoIP telefonskega omrežja v vsa domača in tuja javna fiksna in mobilna omrežja po občutno nižjih tarifah, kot jih plačujemo operaterjem klasične telefonije. Za uporabo VoIP telefonije je potreben le dostop do interneta, zato ni treba plačevati najemnine za klasično telefonijo (ISDN). Prednost je enotna predstavitvena številka.

Sistemi VoIP telefonije so: • ATA — analogni telefonski adapter je najenostavnejši in najpogostejši sistem

internetne telefonije; z ATA se lahko standardni linijski telefon priklopi na računalnik ali na internetni priključek; ATA je pretvornik, ki pogovor in zvoke iz analogne oblike pretvori v digitalni zapis, ki ga nato prejemniku pošlje prek interneta;

• IP telefoni — to so posebni telefoni, ki so podobni klasičnim; njihova tehnologija temelji na enaki osnovi kot ISDN telefoni; ti telefoni so neposredno priključeni na internetni vmesnik;

• računalnik z računalnikom — ta sistem je najbolj znan in najlažji za uporabo VoIP; oba uporabnika morata biti ob računalniku in uporabljati enega od mnogih



programov, na primer Skype; potrebna strojna oprema je mikrofon, zvočnik, zvočna kartica, internetna povezava in računalniški program za opravljanje klicev.

Z VoIP telefonom se poslovnim enotam omogoča cenejše telefoniranje v tujino in brezplačno telefoniranje med poslovnimi enotami in sedežem podjetja. V poslovni enoti lahko uporabljajo vse funkcije, ki jih uporabljajo na sedežu podjetja, na primer: prevezovanje klicev, konference, uporaba GSM vmesnika in podobno.

5. PREIZKUS PROTOTIPA 5.1 ISKRATEL Podjetje Iskratel s sedežem v Kranju je eden izmed vodilnih ponudnikov sodobnih komunikacijskih rešitev, saj ima več kot 60 let izkušenj. Njegovo ključno področje so telekomunikacijska omrežja. Znano je predvsem po telefonskih centralah (ob ustanovitvi podjetja leta 1989 je bil glavni program prav prodaja telefonskih central), tehnologiji ISDN in ADSL. Imajo tudi lastno blagovno znamko komunikacijskih produktov in rešitev SI3000, deloma pa SI2000 (http://www.iskratel.com/si/about_us/about_the_company/company_profile/, 2009). V rešitve poveže tudi proizvode svojih partnerjev. Proizvode za dostopovna omrežja dopolnjuje s proizvodi fiksnih omrežij. Velik poudarek daje nadgradnji mobilnih GSM omrežij s tehnologijama GPRS in UMTS. Vse intenzivnejšemu zlivanju omrežij sledi z novimi proizvodi s področja podatkovnih/IP omrežij, kjer je njegovo ključno vodilo - varno evolucijska nadgradnja obstoječih omrežij njihovih kupcev (http://www.iskratel.com/si/about_us/about_the_company/company_profile/, 2009). Podjetje Iskratel se ukvarja z naslednjimi področji dela : • razvoj in raziskave; • servis in inženiring; • proizvodnja in kakovost; • prodaja in marketing; • administracija in kontroling. Začetek razvoja v podjetju Iskratel sega v leto 1947. Ostali pomembni poslovni dogodki, ki so ga zaznamovali, so: • leta 1979 izdelana prva centrala SI2000; • leta 1989 ustanovljen joint-venture Iskratel; • leta 2002 SI2000 prehod v NGN; • leta 2006 razvitje nove blagovne znamke Iskratel SI3000. Skozi leta so razvili več kot deset generacij telekomunikacijskih sistemov za prenos govora. Danes so v obdobju konvergence, ko se med seboj zlivajo glasovni, podatkovni in video sistemi. Njihova vizija razvoja vključuje sobivanje klasičnih tehnologij s tehnologijami tako imenovanih novih generacij. Iskratel se je s svojo strategijo na področju srednjih in večjih podjetjih ter drugih korporacijskih omrežij tesno povezal z Microsoftovo strategijo poenotenih komunikacij. Telekomunikacijska



infrastruktura in kultura v Iskratel Group je bila pred uvedbo poenotenih komunikacij zelo raznolika, saj so posamezni strokovnjaki v geografsko ločenih podjetjih lokalne korporativne telekomunikacije reševali vsak po svoje in z različnimi izbori Iskratelovih izdelkov. Zato so povezali Microsoftov strežnik OCS 2007 in Iskratelov hibridni sistem ICS SI3000 (http://www.iskratel.com/si/about_us/about_the_company/company_profile/, 2009). Iskratel svojim kupcem in partnerjem nudi pestro paleto storitev: svetovanje, izobraževanje, načrtovanje omrežij, gradnjo telekomunikacijskih omrežij in celovito tehnično podporo. Uspešno sodelujejo na mednarodnih trgih, svoje izdelke tudi izvažajo, in sicer na Vzhod, predvsem v Rusijo. Iskratel ima svoja predstavništva v Belorusiji (Minsk), v Kazahstanu (Almati), Moldaviji (Kišinjev), Rusiji (Moskva) in v Ukrajini (Kijev). Imajo tudi mnoga hčerinska podjetja: • Iskrabel; • ITS; • Monis; • Iskrauraltel; • Iskratel Electronics; • Iskrateling; • Iskracom; • ITG; • Iskrateling Bagdad; • Iskratel MMC. Vizija Iskratela je - postati eden vodilnih ponudnikov omrežnih rešitev na področju multimedijskega dostopa in nadzora v konvergenčnem telekomunikacijskem okolju. Podjetje si v svojem poslanstvu prizadeva sooblikovati svetovne tehnološke standarde ter razvojne smernice na področju telekomunikacij, snovati celovite komunikacijske rešitve za potrebe sodobne informacijske družbe, razvijati telekomunikacijske rešitve za ruralna in primestna območja, graditi dolgoročne odnose s poslovnimi partnerji na zaupanju, zagotavljati stabilno rast podjetja ter večati premoženje lastnikov in zadovoljstvo zaposlenih. Strateške usmeritve Iskratela so: • razvijati lastne proizvode, sistemske rešitve in prodajne ter servisne mreže na

vseh ključnih trgih; • krepiti prodajno mrežo in odpirati nove kanale za trženje proizvodov omrežij

naslednje generacije; • s povečevanjem dodane vrednosti storitev, uvajanjem rešitev za omrežja nove

generacije in rešitev na ključ obdržati tržne deleže na obstoječih tržiščih ter povečati prodajo na novo pridobljenih;

• nadgrajevati in razvijati produktni in storitveni portfelj pod blagovno znamko SI3000;

• zmanjšati tehnološka in poslovna tveganja v življenjskem ciklu novih celovitih rešitev in hkrati prispevati k povečanju prihodkov.



Iskratel ima številne partnerje. Z Microsoftom so združili moči in zasnovali celovito rešitev poenotenih komunikacij za korporativna in javna telekomunikacijska omrežja, imenovano Iskratel Unified Communications (IUC). Ta združuje Microsoftove tehnologije z Iskratelovim komunikacijskim sistemom in zagotavlja storitve poenotenih komunikacij. Nova rešitev omogoča naprednejše, hitrejše in enostavnejše načine komuniciranja. Z njo lahko v podjetju poleg storitev telefonije izvajajo tudi avdio in videokonference, neposredno sporočanje, izobraževanje na daljavo, souporabo dokumentov in sočasno delo na njih, souporabo namizij in številne druge možnosti poenotenega komuniciranja. Iskratel je rešitev že uvedel v svoje okolje. Po dobrih izkušnjah se je odločil, da jo ponudi tudi drugim podjetjem. Poleg Microsofta je Iskratel partner še s podjetji Hewlett Packard, Counter Path (z njima sodeluje na področju Fixed Mobile Convergence-konvergenca fiksnega in mobilnega omrežja - v nadaljevanju: FMC), BroadSoft (sodelujejo na področju VoIP storitev), Acme Packet in ADVA. 5.2 MICROSOFT Podjetje Microsoft korporacija je ameriško računalniško podjetje. Je največje softversko podjetje in tako eden izmed vodilnih ponudnikov s področja informacijskih tehnologij. V Microsoftu razvijajo, izdelujejo, licencirajo ter podpirajo velik izbor proizvodov programske opreme za računalniške naprave. Podjetjem po vsem svetu pomagajo zagotoviti čimbolj varno in učinkovito poslovanje. Prizadevajo si, da bi podjetjem in posameznikom pomagali pri uresničevanju njihovega potenciala ter s tem uporabnikom in širši družbi ponudili vedno boljše tehnologije. Njihova najbolj dobičkonosna izdelka sta operacijski sistem Microsoft Windows in Microsoft Office produkti. Vse se je začelo z vizijo, da bi vsak domovanje imelo na mizi osebni računalnik. Še trideset let nazaj se je to zdelo nemogoče. Danes je ta vizija resničnost. Tehnologija je v zadnjih treh desetletjih spremenila način našega dela in komuniciranja. Danes lahko posamezniki v trenutku pridejo do informacij in ljudi po vsem svetu. Nove tehnologije so odprle vrata inovacijam na vseh področjih človekovega delovanja in prinesle v naša življenja nove priložnosti, udobje in vrednote. Življenje več kot milijarde ljudi se je zaradi tega korenito spremenilo. Prvi paket programskega jezika, imenovanega BASIC, ki so ga prodali za prvi »osebni računalnik« MITS Altair 8800, je sprožil tehnološko revolucijo, ki je povsem spremenila način poslovanja, življenja in učenja. Microsoft, ki je bil ustanovljen leta 1975, je dejaven partner več tisoč vladam, podjetjem in organizacijam po celem svetu. Spodbuja kulturo odgovornosti in sodelovanja. Programsko opremo razvijajo s funkcijami, ki omogočajo visoko stopnjo združljivosti s tehnologijo drugih podjetij. Laboratorije ima skoraj po celem svetu: v Pekingu, Cambridgeu, Bangaloru, Redmondu, San Franciscu in Silicijevi dolini. V njih poskuša nadaljevati z napredkom v raziskavah na področju računalništva. V raziskave in razvoj vlaga velika finančne sredstva, v zadnjih desetih letih več kot 23 milijard ameriških dolarjev. Ima pa tudi posebno skupino za raziskave, ki raziskuje nova področja tehnologije programske opreme in širi meje oblikovanja uporabniških vmesnikov, obdelave jezika in govora ter digitalnih medijev.



Organizira številna tekmovanja. Tako na primer na študentskem tekmovanju Imagine cup sodeluje tudi Slovenija v kategoriji Načrtovanje programske opreme. Prvič se je tekmovanje pričelo leta 2003 z namenom, da spodbudijo zanimanje mladih za tehnologijo. Zadnja leta se dejavno vključuje tudi Organizacija združenih narodov (OZN). Skupaj vsako leto izberejo temo, na katero mladi prijavijo projekte. Leta 2006 je bila tema izobraževanje, leta 2007 zdravstvo, leta 2008 ekologija, leta 2009 pa najbolj pereči problemi človeštva. Cilji Microsofta so: • pomembna je povezava s strankami, razumevanje njihovih potreb in načina

uporabe tehnologij; • globalen pristop, kar pomeni, da je potrebno usposobiti raznoliko delovno silo za

inovativno odločanje za različne stranke in partnerje, vpeljati novosti za zmanjšanje tehnoloških stroškov ter biti prvi pri zagotavljanju pomoči skupnostim

• zaupanja vredno računalništvo – doseči ga je možno s ponudbo kakovostnih izdelkov in storitev;

• izpopolnjeno in zanesljivo vodstvo na področju platform - povečati inovacije na področju platform, koristi in priložnosti za stranke in partnerje; odprtost pri razpravljanju o nadaljnjih usmeritvah; pridobivanje povratnih informacij in sodelovanje z drugimi podjetji z namenom, omogočiti dobro skupno delovanje njihovih izdelkov in naših platform;

• ljudem omogočiti, da delajo nove stvari; razširiti možnosti za stranke z odpiranjem novih področij poslovanja; ustvarjati nove izdelke; obstoječe poslovanja vključiti nove scenarije za stranke; raziskati zamisli, ki jih ponujajo sposobni in izkušeni; povečati integracijo z novimi in sedanjimi partnerji.

Tudi v Sloveniji imamo predstavnika korporacije Microsoft, to je podjetje Microsoft d.o.o. Številna slovenska podjetja in ustanove oziroma njihov poslovni utrip je odvisen od informacijskih rešitev. Marsikje so zgradili učinkovit poslovno informacijski sistem s pomočjo Microsoftovih tehnologij, programov in seveda Microsoftovih partnerjev. Podružnica v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1994. Želja je bila, da bi tudi slovenskemu trgu ponudili inovativno programsko opremo. Na začetku je bilo v podjetju zaposlenih le nekaj uslužbencev. Danes je preraslo v pomembno lokalno podjetje, ki zaposluje več kot 70 ljudi. Med velike uspehe, ki jih je v teh letih dosegla slovenska podružnica, gotovo šteje pionirska vloga pri prevodu dokumentacije za programsko opremo v slovenski jezik. Uporabnikom so na voljo tako lokalizirani operacijski sistemi kot tudi zmogljivi programi za uporabo v pisarnah in doma. Microsoft se je vedno vključeval tudi v lokalno skupnost. Tesno sodeluje s slovenskimi partnerji in lokalnimi podjetji. Skupaj razvijajo nove rešitve in razrešujejo poslovne izzive. Microsoft se dejavno vključuje v številna prizadevanja na področju izobraževanja in premostitve digitalnega razkoraka. Osredotočajo se na ustvarjanje priložnosti slovenskih uporabnikov na lokalni in globalni ravni.



V desetih letih je slovenski Microsoft zgradil ekosistem, ki je glavni nosilec razvoja slovenske IT-industrije. Značilnost tega ekosistema je, da ne samo omogoča, ampak podpira in pospešuje razvoj IT v državi. Gonilni sili takega pospeševanja sta razvoj in prodaja lokalnega znanja. Danes slovenski Microsoft skupaj z novim poslovnim oddelkom, ki je odgovoren za poslovne rešitve Microsoft Navision, ustvari približno 40% celotne vrednosti IT v državi. 5.3 POENOTENE KOMUNIKACIJE V ISKRATEL GROUP Poenotena komunikacijska platforma zajema vpeljavo Microosft OCS 2007 strežnika kot komunikacijske platforme z vsemi pripadajočimi strežniki: robni strežnik, konferenčni strežnik, mediacijski strežnik, aktivni imenik, Microsoft Office Communicator 2007 in Live Meeting 2007 kot odjemalca za komunikacijo med uporabniki na eni strani ter telekomunikacijsko platformo SI3000 s pripadajočim CSTA mediatorjem na drugi strani. Bistvo tega je, razjasniti dva velika izziva za poslovno okolje, ki mora narediti korak od legacy komunikacij do konvergenčnega okolja poenotenih komunikacij. Prvi izziv za vodstvo podjetja je, da razume, kako nova funkcionalnost poenotenih komunikacij lahko izboljša poslovne procese v smislu uporabnikove komunikacijske produktivnosti in učinkovitosti poslovnih procesov. Drugi izziv predstavlja selektivno in cenovno učinkovit prehod iz zastarele telekomunikacijske tehnologije v odprto, integrirano in poenoteno okolje telekomunikacijskih aplikacij, sporočanja in poslovnih aplikacij, ki izkoriščajo novo IP omrežno infrastrukturo za izvajanje storitev sodelovanja. Microsoftov OCS 2007 je idealen proizvod, ki omogoča in dopušča funkcionalno nadgradnjo in tudi povezljivost telekomunikacijskega sistema SI3000 v komunikacijsko platformo za poenotene komunikacije in sodelovanje. Poenotene komunikacije niso samo glasovne komunikacije, ampak združujejo telefonijo v svetu IP komunikacije in učinkovite sporočilne komunikacije. Tradicionalni telefon je bil vedno ali preveč enostaven ali pa preveč kompleksen in neučinkovit za časovno občutljive komunikacije iz več razlogov: nezavedanje lokacije in dostopnosti klicanega naročnika. Prav integracija dveh sistemov, zanesljiv telekomunikacijski sistem SI3000, ki podpira učinkovito glasovno komunikacijo na vseh priključkih, ter njim dodan komunikator na osebnem računalniku, ki prek enostavnega grafičnega vmesnika upravlja s temi klici, predstavlja popolnoma poenoteno komunikacijsko osnovo za komunikacijo in sodelovanje. 5.3.1 OSNOVNE STORITVE V POENOTENI KOMUNIKACIJSKI PLATFORMI 1. Lokacije Poenotena komunikacijska platforma zajema vse uporabnike v Iskratel Group. Predlagani sta dve konfiguraciji: • Lokacije z več uporabniki, imajo samostojna sistema SI3000 ter OCS 2007, ki je

v sklopu federacijske skupine. Lokacije so v: Kranju (Iskratel ter Iskrateling na



ločenih komunikacijskih vozliščih), Mariboru, Moskvi (Rusija), Ekateringburgu (Rusija), Monisu (Ukrajina), Iskrabelu (Belorusija) in Iskratel Skopje;

• manjše lokacije, ki so kot oddaljeni uporabniki lahko povezljive v skupno omrežje prek robnega strežnika, vendar samo z Microsoft komunikatorjem.

2. Integracija SI3000 in OCS 2007 Integracija z obstoječo telekomunikacijsko infrastrukturo podjetja omogoča: • nespremenjeno uporabo namiznega telefona pri izvajanju vseh storitev sistema

SI3000; • klicanje in komunikacijo med OCS uporabniki prek računalnika – Microsoft

komunikatorja; • klicanje v PSTN omrežje iz uporabnikovega računalnika – Microsoft

komunikatorja; to je ena od funkcionalnosti, ki lahko bistveno vpliva na uporabo nove poenotene komunikacijske platforme med zaposlenimi;

• upravičenim uporabnikom vzpostavljanje in upravljanje zvez prek svojega računalnika – Microsoft komunikatorja v vlogi uporabniškega vmesnika; govorna zveza se vzpostavlja na namiznem telefonu, priključenem na SI3000 sistem; to storitev imenujemo oddaljeno krmiljenje klicev (Remote Call Control).

3. Razpoložljivost

• Imeniški sistem – active directory (AD) Imeniški sistem temelji na storitvi aktivnega imenika in omogoča enostavno iskanje kontaktov ter zagotavljanje potrebnih podatkov za vzpostavljanje različnih oblik komunikacije. Implementira se na vseh lokacijah, ki imajo svoj OCS 2007 strežnik. Aktivni imenik je eden od gradnikov produkcijskega okolja podjetja, s katerim se integrira nova poenotena komunikacijska platforma. • Razpoložljivost Razpoložljivost odraža trenuten uporabnikov status in je kombinacija uporabnikove priključenosti, trenutnih aktivnosti in koledarja na poštnem strežniku. Če uporabnik uporablja oddaljeno krmiljenje klicev (Remote Call Control), razpoložljivost odraža tudi telefonski status priključka. • Razpoložljivost, ki je integrirana na spletnih mestih in Office programih Poleg uporabnikovega kontakta je na spletnih mestih in Office programih vedno vidna njegova prisotnost. • Proženje komunikacije nad kontaktom Iz uporabnikovega kontakta je mogoče na spletnih mestih ali Office programih sprožiti poljuben način komunikacije: IM, avdio ali video, oddaljeno krmiljenje klica.



4. Več na več komunikacija

• Različni komunikacijski kanali Sistem omogoča različne oblike komunikacije med uporabniki: IM, avdio, video. V pogovor se lahko vključi več uporabnikov. Za podporo tej storitvi na osebnem računalniku uporabnik potrebuje odgovarjajočo opremo: slušalke, spletno kamero. • Prenos dokumentov Ena od oblik komunikacije je tudi prenos dokumentov preko klienta za komunikacijo v realnem času. • Deljenje aplikacij in namizja Uporabnika si lahko med seboj delita aplikacije in namizje, kar olajša izmenjavo informacij. 5. Sestanki in izobraževanja na daljavo Organizacija in izvedba sestankov in izobraževanj na daljavo: sistem komunikacij omogoča organizacijo in izvedo spletnih izobraževanj ali sestankov. Predavatelji lahko delijo z ostalimi udeleženci vse oblike medijev, ki jih predvajajo na svojem računalniku. V eni seji bo lahko do 6 govornikov in nekaj 100 udeležencev izobraževanja. Predavatelji oddajo svojo sliko in zvok, udeleženci pa zvok. Sistem omogoča snemanje celotnega izobraževanja za kasnejše pregledovanje. 6. Podpora oddaljenim lokacijam in mobilnim uporabnikom Infrastruktura in pripadajoči mehanizmi omogočajo oddaljenim uporabnikom dostop do komunikacijskih storitev nove poenotene komunikacijske platforme. Poseben primer oddaljenih uporabnikov so poslovni partnerji, s katerimi naročniki tesneje sodeluje in potrebujejo v tem smislu specifično podporo. Ko govorimo o mobilnih ali oddaljenih uporabnikih, razmišljamo predvsem o dostopu do vsebin in storitev prek javnih omrežij (Interneta) brez uporabe VPN infrastrukture in iz različnih naprav (PC, PDA in podobno). 7. Povezovanje z javnimi ponudniki storitev

Poteka takole:

• povezava z uporabniki v Yahoo, AOL in MSN; • povezava z javnimi ponudniki IM storitev omogoča komunikacijo z uporabniki, ki

uporabljajo Yahoo, AOL in MSN javne storitve takojšnjega sporočanja; • povezava s Skype ni predvidena. 8. Beleženje kontaktov OCS 2007 je združljiv tudi z Exchange 2007. Za beleženje celotne komunikacije s partnerji Exchange podpira OCS 2007 integrirano funkcijo spremljanja prihajajočih in



odhajajočih klicev ter jih združuje v mapo skupaj z vso komunikacijo prek elektronske pošte. 5.3.2 OSNOVNA ARHITEKTURA Glavna lokacija v Iskratelu ima dva osnovna sklopa: 1. Telekomunikacijsko vozlišče • SI3000 ICS, na katerega so priključeni analogni, ISDN, IP ter DECT naročniki, je

povezan na OCS strežnik z dvema protokoloma (SIP in CSTA za Remote Call Control funkionalnost) in s TDM alternativno povezavo do PSTN omrežja. SI3000 izvaja poleg osnovne funkcije komutiranja zvez za lokalne naročnike tudi SIP prehod (GW) funkcionalnost za vse zveze, ki se gradijo iz komunikatorja na OCS 2007 strežniku proti SI 3000 naročnikom ter priključkom v javnem telekomunikacijskem omrežju – PSTN. To vozlišče je namenjeno podpori poenotenim komunikacijam.

• SI 3000CS, na katerega so priključeni določeni analogni naročniki ter testni uporabniki, se v omrežja povezuje prek SIP povezave do ICS modula ter prek SMG modula v javno omrežje in SSN7 na ICS modulu.

Internet

Federacija zdrugimi podjetji

Federacija z javnimi storitvami

Oddaljeni in mobilni uporabniki

OCS 2007EDGE Server &Access Proxy

DMZ

Interno

omrežje

AD

Uporabniki na komunikatorju

OCS 2007 Front-endEnterprise Edition

SQL strežnik

SI3000 ICS

SIP

Uporabniki na UC platformi

Ostali uporabniki

CSTA

Mediationstrežnik

SI3000 CS

PSTN

Analogni inTestni uporabniki

SIP

PRA –alternativna povezava

SSN7

V5.2

Slika 6: Osnovna slika poenotene komunikacijske platforme v Iskratel Group (Vir: Katalog podjetja - Osnovna informacijska struktura v Iskratel Group, avgust 2009)



2. Microsoft OCS 2007 s pripadajočo infrastrukturo se dodaja k storitvam sistema SI3000 za funkcionalnost poenotenih komunikacij na Microsoft Office Communicatorju 2007. Drugi strežnik poleg OCS so še: • OCS2007 Edge strežnik, ki skrbi za filtriranje in posredovanje prometa glavnemu

OCS strežniku; poleg dostopa za oddaljene in mobilne uporabnike predstavlja stično točko še za federacijo z drugimi podjetji in ponudniki javnih storitev takojšnjega sporočanja; Edge strežnik je postavljen v DMZ-ju podjetja in ni član domene;

• OCS Mediation strežnik, ki normalizira SIP signalizacijo in pretvori kodiranje multimedijske vsebine; ta strežnik mora biti fizično ločen od ostalih OCS strežnikov in je član domene;

• SQL strežnik, ki shranjuje vse informacije o prisotnosti, konferenčne servise in spletne komponente.

Ostale lokacije v Iskratel Group so v sklopu federacije ali v sklopu oddaljenih uporabnikov. 5.4 PREDLOG PRENOVE KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE V omrežju definiramo dva tipa lokacij: lokacija s PBX sistemom in lokacija z manjšim številom uporabnikov, ki nimajo PBX sistema. Izjemi sta centralna lokacija Iskratel ter Iskrateling, na katerih postavimo tipično povezavo za namenska omrežja: • centralna lokacija Iskratel, kjer bi se na OCS 2007 strežnik povezovala dva ICS

sistema (Iskratel in Iskrateling); ta konfiguracija bo tipična za večino kupcev: Eles, Mors, Istrabenz in ostali;

• lokacija, ki ima svoj lasten PBX; predlog je, da so vsi PBX sistemi SI3000 ICS, ki omogočajo popolnoma poenoteno komunikacijo, povezani z OCS 2007 sistemom; ta tip lokacije bo v Iskratelovem omrežju v federaciji;

• lokacija, kjer so uporabniki brez PBX sistema; na taki lokaciji so samo oddaljeni uporabniki na komunikatorju 2007, ki so prek medmrežja vezani na eno od lokacij v federaciji; predlog je, da so vsi oddaljeni uporabniki vezani na lokacijo Iskratel; tako imajo dostop do vseh ostalih uporabnikov v federaciji in seveda do vseh oddaljenih uporabnikov; tudi vse lokacije, ki imajo svoj OCS2007 strežnik, dovoljujejo pristop oddaljenim mobilnim uporabnikom; to so uporabniki na službeni poti, ali pa imajo delovno mesto na domu.

5.5 IP POVEZAVE V ISKRATEL GROUP Iskratel Kranj ima trenutno 10 in 100 Mb/s Internetno povezavo. Med podjetji Iskratel Kranj, Moskvo in IUT je vzpostavljena site-to-site VPN Internet povezava, ki se gradi na nivoju Checkpoint NG firewall-ov. Prioritizacija prometa v okviru VPN povezav Quality of Service (kakovost storitev - v nadaljevanju: QoS) se izvaja s produktom Floodgate-1, ki se integrira s FW. Tako je zagotavljen ustrezen QoS v okviru VPN povezav (na primer prioritizacija SIP prometa). Za lokacijo v Moskvi lahko v primeru izpada Internet povezave kot backup povezavo koristijo najeti vod. Do IUT imajo vzpostavljeno samo Internet VPN povezavo. Prav tako je vzpostavljena prečna Internet VPN povezava med Moskvo in IUT-jem. Med Mariborom in Kranjem so vzpostavili 10 Mb/s Ethernet optično povezavo prek Telekom MPLS omrežja. S podjetjem Iskrateling so povezani prek interne 100 Mb/s switched povezave.



Povezujejo se lahko tudi prek Internet povezav (backup). Proti Monisu trenutno uporabljajo najeti vod 256 Kb/s (Internet VPN bodo vzpostavili, ko bodo v Monisu kupili ustrezno opremo), proti ITS Makedonija pa koristijo samo dostop prek Interneta (brez site-to-site VPN povezljivosti in QoS zaradi težav s kompatibilnostjo Netscreen in Checkpoint FW produktov). V Makedoniji bodo morali zamenjati FW produkt in dokupiti Floodgate-1 (QoS), če bodo želeli, da jih vključijo v standardiziran model site-to-site Internet VPN povezovanja.



Tabela 1: Trenutno stanje infrastrukture v Iskratel Group

FW s QoS Internetna povezava

AD (imeniški diriktorij)

Internet VPN dvosmerno

Exchange mail

Moskva

v redu

v fazi nadgradnje na 10Mb/s

v redu

v redu

v redu

IUT

v redu , QoS v implementaciji

v fazi nadgradnje na 10 Mb/s

v redu

v redu

v redu

Monis

ni v redu, nimajo kompatibi-lnega FW na lokaciji v Ukrajini

ni v redu, trenutno komunikacija poteka preko 256 Kb/s najetega voda

ni v redu, Postavitev AD naj bi se začela v oktobru

ni v redu

ni v redu, uporabljajo svoj produkt na Linux-u

Teling

v redu

v redu (interni link)

v redu

v redu

v redu

ITS Skopje

ni v redu, nimajo kompatibi-lnega FW

ni v redu, trenutno imajo nestabilno povezavo preko ISP, dogovarjajo se o zamenjavi

ni v redu, nimajo Windows,ampak imajo samo Linux Mandrake

ni v redu, nekompatibi-len FW

ni v redu, uporabljajo open-source produkt na Linux-u

Iskratel Kranj

v redu

v redu

v redu

v redu

v redu, nekoliko nižja stopnja varovanja dostopa v primeru, da dostop do Exchange maila dovolijo iz vsake lokacije brez SecurID avtentikacije



Tabela 2: Potrebne spremembe in investicije v Iskratel Group

FW s QoS Interneta povezava

AD (imeniški direktorij)


Exchange mail

OCS, LM, Mediation, Edge Strežniki

Moskva

v redu

Prehod na 10 Mb/s internetna povezava, že potekajo dogovori

v redu

v redu

v redu, v primeru prehoda na Exchange 2007 potrebujejo 1x nov strežnik (x64 arhitektura)

Mediation strežnik se postavi kot virtualni strežnik na enega od obstoječih strežnikov

IUT

Nakup Floodgate-1

Prehod na 10 Mb/s internetna povezava, že potekajo pogovori

v redu

v redu

v redu, v primeru prehoda na Exchange 2007 potrebujejo 1x nov strežnik (x64 arhitektura)

Potrebujejo 2 strežnika - 1x OCS strežnik ( na njem bo virtualno tekel Mediation strežnik) in 1x Edge strežnik. V primeru nakupa strežnika za Exchange 2007 se lahko uporabi sproščen bivši Exchange strežnik

Monis

Potreben nakup Checkpoint NG s Floodgate-1

Prehod na dvosmerno Internet VPN povezavo bo možen po implemen-taciji Checkpoint FW in nadgradnji Internet povezave na vsaj 2 Mb/s

Prehod na AD infrastrukturo v Monisu (predviden v oktobru)

Pogoj za prehod je nakup in implementacija kompatibilnega FW (Checkpoint NG s Floodgate-1)

V primeru prehoda na Exchange 2007 je potreben nakup Exchange mail licenc, nakup x64 strežnika.

Potrebujejo 2 strežnika - 1x OCS strežnik ( na njem bo virtualno tekel Mediation strežnik) in 1x Edge strežnik.



FW s QoS Interneta povezava

AD (imeniški direktorij)


Exchange mail

OCS, LM, Mediation, Edge Strežniki

ITS Skopje

Potreben nakup Checkpoint NG s Floodgate-1, dokup serverja

Zamenjava ISP, večja kapaciteta povezave (vsaj 2 Mb/s)

Potreben nakup 2x strežnikov za AD, Windows strežniških licenc. Sledi implementacija AD.

Predhodno potreben prehod na kompatibilen FW (Checkpoint)

Uporabljajo postfix na Linux-u, v primeru prehoda na Exchange 2007 je potreben nakup x64 strežnika, Exchange mail in Windows strežniških ter CAL licenc

Nimajo DMZ cone, potrebna izgradnja DMZ cone na FW. Potrebujejo 2 strežnika - 1x OCS strežnik (na njem bo virtualno tekel Mediation strežnik) in 1x Edge strežnik

Iskratel Kranj

v redu

v redu

v redu

v redu

v redu, v primeru prehoda na Exchange 2007 potrebujejo 2x x64 strežnika (cluster postavitev)

Potreben dogovor ali zmanjšajo nivo varnosti pri dostopu do mailbox-a in na Exchange FE strežnikih za dostop do mailbox-a ne zahtevajo več SecurID avtentikacije. S tem poenostavijo in izenačijo OCS in mail dostop

Trenutno se za VoIP povezave uporabljajo Cisco routerji z vključenim QoS. Pri tem se izvajajo pretvorbe iz IP/TDM oziroma v obratni smeri, zato ta model ni več najbolj optimalen. Z IUT danes Iskratetel Kranj že izvaja povezavo prek ICS sistemov (zaenkrat je to še v testni fazi). Dvosmerno zaupanje med domenami je vzpostavljeno med Iskratelom in IUT ter Iskratelom in Telingom. Moskva je že sedaj del domene Iskratel (svoj site v okviru domene Iskratel). V Monisu trenutno še izvajajo prehod na AD. V ITS Skopje na strežniški platformi bazirajo odprtokodni sistemi (Linux Mandrake), tako da nimajo Windows strežnikov z AD infrastrukturo.



Slika 7: IP povezave v Iskratel Group (Vir: Katalog - Osnovna informacijska struktura

v Iskratel Group, avgust 2009) 5.6 APLIKACIJSKA INFRASTRUKTURA S stališča informacijske infrastrukture so gradniki nove generacije korporacijskega omrežja: AD, wireless dostop, FE (Front-end) in back-end Exchange 2007 (anywhere access - push mail, OMA, Voice mail, Outlook Voice Access ipd.), Sharepoint portal server 2007, MS OCS, LM, Mediation in Edge server. OCS strežniki se med seboj sporazumevajo preko federacije, ki je vzpostavljena na Edge strežnikih. Prek Edge strežnika bodo dostopali mobilni uporabniki in tudi vsa manjša podjetja ter predstavništva v tujini – pri tem imajo uporabniki iz manjših podjetij in predstavništev odprte uporabniške račune v Iskratel AD. AD infrastruktura je sicer postavljena na vseh večjih lokacijah (Kranj, Moskva, Teling, IUT, ITS Skopje). Za wireless avtentikacijo in dostop lahko v Iskratel Group izvajajo centralno avtentikacijo s Cisco ACS Radius strežniki. Na ta način zagotavljajo poenoten način brezžičnega dostopa v Iskratel Group. VPN gradijo na nivoju site-to-site povezav med vsemi večjimi podjetji v Iskratel Group. Na vseh teh povezavah zagotavljajo QoS promet. Predstavništva, manjša podjetja v tujini in mobilni uporabniki dostopajo prek Citrix SSL VPN oziroma IPSec



VPN dostopa. Vsi dostopi v Iskratel Group so možni prek centralnega VPN strežnika v Kranju. Možni so tudi prečni VPN dostopi do posameznih lokacij v Iskratel grupi. 5.7 STORITVE V POENOTENIH KOMUNIKACIJAH 5.7.1 KOMUNIKATOR 2007 – PSTN Osnovni tip povezave v integriranem okolju je med komunikatorjem 2007 z vsemi ostalimi priključki v lokalnem telekomunikacijskem omrežju, in med PSTN ter mobilnimi priključki. Odhodne zveze se gradijo: • z izborom klicanega naročnika iz AD;

Slika 8: Prikaz klica iz AD

• ali z izbiranjem poljubne številke.

Slika 9: Prikaz klica po poljubni telefonski številki



5.7.2 ODDALJENI DOSTOP Ta način vzpostavljanja zveze pomeni velik prihranek stroškov za telefoniranje, saj omogoča enako vzpostavljanje zveze kot lokalnemu priključku/komunikatorju, le da je oddaljeni priključek/komunikator priključen kjerkoli v medmrežju. Za vključevanje v lokalno omrežje mu ni potrebno vzpostavljati VPN povezave. Za enostavno in varno priključitev poskrbi Robni strežnik v DMZ delu lokalnega omrežja. Ta način dostopa je primeren za: • mobilne uporabnike – uporabnik na službeni poti, dostop od doma; • manjša podjetja/predstavništva v okviru Iskratel Group. Oddaljeni in mobilni uporabniki lahko poleg osnovne govorne komunikacije uporabljajo vse storitve, ki jih ponuja komunikator 2007: IM, video komunikacija, prisotnosti in podobno. 5.7.3 REMOTE CALL CONTROL Integracija med ICS in OCS na nivoju remote call control pomeni, da komutacijo govornih povezav prevzame sistem ICS prek CSTA vmesnika, grafični vmesnik pa ostaja na Office Communicator 2007. Primer take zveze: 1. Uporabnik na platformi poenotenih komunikacij sproži poziv do poljubnega

uporabnika v lokalnem omrežju prek uporabniškega vmesnika PC odjemalca – komunikatorja iz AD ali z izbiranjem naročniške številke.

2. OCS pošlje zahtevo za vzpostavitev zveze (Make Call po CSTA) na SI3000ICS. 3. SI3000ICS sproži poziv do kličočega uporabnika na platformi poenotenih

komunikacij – namizni telefon. 4. Kličoči uporabnik se javi in sproži poziv in do klicanega uporabnika. 5. Klicani uporabnik se javi in se zveza je vzpostavljena. 6. Stanje prisotnosti/razpoložljivosti se za uporabnika na platformi poenotenih

komunikacij spremeni v In Call – zaseden. Vse storitve, ki jih podpira SI3000ICS, in storitve, ki so integrirane z Microsoft Office odjemalcem, so lahko istočasno uporabljene na stacionarnem telefonu SI3000 sistema tudi takrat, ko je njegov PC odjemalec neaktiven/izključen. Taka integracija zagotavlja zanesljivost telefonskega servisa tudi v primeru prekinitve delovanja PC odjemalca. V povezavi SI3000ICS in OCS2007, odjemalec Office Communicator 2007 lahko pridruži govorni komunikaciji še ostale medije, kot so video, IM, datotek in aplikacij obstoječi zvezi brez potrebe po vzpostavitvi nove neodvisne zveze med uporabniki. Uporabnik lahko v uporabniškem oknu sam določi, ali bo vzpostavljal odhodne zveze samo prek PC odjemalca – komunikatorja, ali pa bodo zveze vzpostavljene po načinu Remote Call Control.



5.8 MOBILNI UPORABNIKI • Mobilni uporabniki na OCS Na napravah z Windows mobile operacijskim sistemom (dlančniki, smartphon ipd.) odjemalec sicer že obstaja, vendar zaenkrat še ni podpore za SIP. Ker v Iskratelu uporabljajo Nokia telefone s Symbian OS, bo potrebno za odjemalca uporabiti produkte drugih proizvajalcev (third-party). • Podvojena uporaba GSM aparata (FMC – Fixed Mobile Convenience) V sodobnem poslovnem svetu je možnost mobilnosti in komuniciranja uporabnikov skozi različna omrežja ena od osnovnih zahtev. Če je ni možno realizirati, se to kaže predvsem v neučinkovitih komunikacijah in posledično povečanih stroških. Rešitev s podvojeno uporabo GSM aparata uspešno odpravlja omenjeno pomanjkljivost. Primerna je za majhna in srednje velika podjetja, ki uporabljajo različno število fiksnih in mobilnih telefonskih aparatov znotraj podjetja ter na oddaljenih lokacijah. Rešitev omogoča tako imenovano »One number service number« oziroma uporabno enotno številko za posameznega uporabnika pri komuniciranju skozi različna govorna omrežja (VoIP, GSM, klasična telefonija). To pomeni, da se posamezni uporabniki na sedežu podjetja in na oddaljenih lokacijah ter uporabniki mobilnih telefonov združijo v enotno omrežje, znotraj katerega so dosegljivi na enotni telefonski številki, ne oziraje se na to, kje se v času dohodnega ali odhodnega klica nahajajo. • Opis rešitve Osnovna rešitev je mobilni aparat, ki podpira delovanje v GSM in WLAN omrežju. Poleg tega potrebujemo še centralno enoto, ki podpira SIP protokol ter WLAN omrežje znotraj podjetja in na oddaljenih lokacijah. Vsak uporabnik mora imeti kreiran uporabniški račun SIP. Ko se uporabnik nahaja znotraj dosega WLAN omrežja, se vsi dohodni klici avtomatsko usmerjajo na njegovo SIP številko. Če se uporabnik nahaja izven dosega WLAN omrežja, se klici avtomatsko usmerjajo na njegovo mobilno številko znotraj mobilne skupine ali na direktno GSM številko. Na ta način dosežemo, da je dosegljiv na svojem službenem telefonu ne glede na to, kje se v določenem trenutku nahaja. Če želi uporabnik opraviti klic v javno omrežje, kadar je v dosegu WLAN omrežja, izvede to tako, da po izbiri željene številke izbere možnost »Internetni klic«, ki izvede klic z mobilnega telefona prek klicnega strežnika. Klicatelj se pri internetnem klicu navzven vedno predstavlja s svojo interno telefonsko številko. Prednost takšne komunikacije je, da se klic tarifira po standardni ceni telefonskega operaterja, lokalni klici znotraj podjetja pa se ne tarifirajo. V obeh načinih (SIP ali GSM) so na voljo funkcije zadržanja zveze, preusmeritve in podobno. Možna je še uporaba interneta na mobilnih telefonih in sprejemanje ter pošiljanje elektronske pošte. 5.9 KONEC DEMONSTRACIJE PROTOTIPA Pilotski projekt poenotenih komunikacij v Iskratelu z oddaljenimi lokacijami v Mariboru in Ekaterinburgu je pokazal vrsto prednosti pred obstoječo komunikacijsko



infrastrukturo zlasti še v smislu poenostavljenih in učinkovitih povezav, ki omogočajo govorne, video in IM povezave. Zelo še poveča tudi učinkovitost zaradi informacij o prisotnosti, izvajanju skupnih sestankov na različnih lokacijah – avdio in video konference ter izvajanje predstavitev, ki se lahko tudi snemajo. Učinkovitost aplikacij na nivoju sodelovanja in komunikacij se bodo pokazala z redno uporabo: spletne strani za vodenje projektov, produktnega vodenja in podobnega. Dosti pričakujejo od uvajanja oddaljenega pristopa, ki bo omogočil zelo enostavno povezovanje v matično omrežje brez VPN povezav. Predvsem pa predlagajo, da se nekoliko spremeni varnostna politika, da bo poleg komunikacijskega oddaljenega pristopa možen tudi pristop do poštnega strežnika, ki poleg osnovnih storitev elektronske pošte omogoča še pristop do govorne pošte in govornih sporočil ter celovit nadzor nad klici v posebni poštni mapi (prejeti klici, izbrane številke, zgrešeni klic ipd.). Na ta način dobijo resnično zaokroženo poenoteno delovno mesto na katerikoli lokaciji v medmrežju. Funkcionalnost komunikacij se bo z uporabo širila, saj bodo nova spoznanja, kaj dejansko potrebujejo za učinkovite komunikacije, koristno vodilo za razvoj novih rešitev in produktov.



6. ZAKLJUČEK Poenotene komunikacije v informacijski tehnologiji dosegajo velik uspeh. Vse več podjetij se odloča za njihov nakup. Tista podjetja, ki jih že uporabljajo, pa iščejo načine kako bi uspešno in brez zapletov nadgradili obstoječo komunikacijsko strukturo v podjetju. Preizkus prototipa je pokazal, da storitve poenotenih komunikacij skrajšajo odzivni čas zaposlenih (z IM), preprečujejo izgubo podatkov, nudijo dostopnost do storitev mobilnim uporabnikom in podobno. Integracija hibridnega sistema SI3000 in Microsoft Office Communication Server 2007 je rešitev, ki povezuje vse komunikacijske aplikacije v enoten sistem in tako še bolj olajša delo zaposlenih. V splošnem velja, da poenotene komunikacije v podjetju prinašajo spremembe tudi v načinu organiziranja in vodenja sestankov. V ospredje prihajajo virtualni sestanki. Taki sestanki nam omogočajo, da se v konferenčno zvezo vključijo podjetja, ki delujejo na različnih lokacijah po svetu. Z virtualnimi sestanki znižamo stroške potovanj, kadar bi moral nekdo iz matičnega podjetja priti v hčerinsko podjetje. Omogočajo nam tudi učinkovitejšo izrabo delovnega časa zaposlenih, saj se izognejo prepogostim službenim potovanjem. V podjetju s pomočjo deljenja (sharinga) celotnega računalnika ali posameznih aplikacij svojim kupcem lažje nudimo neposredno podporo in jim na varen način servisiramo napravo, na kateri so se pojavile težave. Uporabniške izkušnje so večinoma pozitivne, saj uporabniki poenotenih komunikacij niso preobremenjeni in imajo enotno uporabniško identiteto. Po drugi strani pa se uporabniki ne zavedajo, da lahko tudi preko računalnika opravljajo telefonske klice. Tako še vedno kličejo svoje partnerje ter hčerinska podjetja v tujino preko fiksnih telefonov. V podjetju se moramo zato usmeriti v izobraževanje zaposlenih. Le s tem bomo v polni meri izkoristili vse funkcije poenotenih komunikacij. V diplomskem delu sem predstavil storitve poenotenih komunikacij. Kljub težavam, ki se in se še bodo pojavljale ocenjujem, da se bo opisana tehnologija dolgoročno uveljavila in se bo še dalje razvijala.



7. LITERATURA IN VIRI

• Aastra UC, http://www.aastra.com/cps/rde/xchg/SID-3D8CCB6A-16CE31F4/04/hs.xsl/16067.htm, oktober 2009 • Alcatel-lucent, http://www.alcatel-lucent.com/wps/portal, september 2009

• Arizanovič Vladimir Microsoft Unified Communication 2007 in SI3000, http://intranet.iskratel.si/C14/NavodilaZaUporabnike/default.aspx, avgust 2009 • Avaya UC,

http://www.necunifiedsolutions.com/main/Solutions/SolSolution.asp?solid=201, september 2009

• Bern Elliot, Magic Quadrant for Unified Communications, januar 2009

• Dewig Henry, Market Overview: Sizing Unified Communications, februar 2009

• Iskratel Group : Katalog - Osnovna informacijska struktura v Iskratel Group, avgust 2009

• Maximo Rui: Programming for Unified Communications: with Microsoft Office Communications Server 2007, R2, Microsoft Press, cop., Redmond, 2009

• Microsoft Office Communicator 2007, http://office.microsoft.com/en-us/communicator/FX101729051033.aspx?ofcresset=1, junij 2009

• Microsoft Partner Network, https://partner.microsoft.com/slovenija/40062192, julij 2009

• Mitel, http://www.mitel.com/DocController?documentId=30429, september 2009

• NEC UC,

http://www.necunifiedsolutions.com/main/Solutions/SolSolution.asp?solid=201, september 2009

• Nortel, http://www2.nortel.com/go/solution_content.jsp?segId=0&catId=U&parId=0&prod_id=59040, september 2009

• Siemens Enterprise Network,

http://www.siemens-enterprise.com/main/default.aspx, september 2009

• TeleWare, http://www.teleware.com/, september 2009

• Telprom, http://www.telprom.si/tabid/88/Default.aspx, julij 2009

• Unified Communications Strategies, http://www.ucstrategies.com/unified-communications-strategies-views/a-short-history-of-uc.aspx, avgust 2009

• Vidmar Tone: Informacijsko–komunikacijski sistem, Založba Pasadena, Ljubljana, 2002

• Wikipedia UC, http://en.wikipedia.org/wiki/Unified_communications, avgust 2009



POGOSTO UPORABLJENE KRATICE OCS – Office Communication Server SIP – Session Initiation Protocol (signalizacijski protokol) IP – Internet Protocol (internetni protokol) VoIP – Voice over Internet Protocol (glas preko internetnega protokola) PBX – Private Branch Exchange (zasebna telefonska centrala) IT – Information Technology (informacijska tehnologija) UM – Unified Messaging (poenoteno sporočanje) IM – Instant Messaging (takojšnje sporočanje) CEBP – Communication Enabled Business Process (komunikacijsko usposobljen poslovni proces) AD – Active Directory (imeniški sistem) CSTA – Computer–Supported Telecommunications Aplications (računalniško podporne telekomunikacijske aplikacije) QoS – Quality of Service (kakovost storitve)

analiza storitev za poenotenje komunikacij v podjetju · podjetju. predstavljene so obstoje če...

Documents