UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA TEM MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING

Kandidatka: Alenka Herman Študentka rednega študija Številka indeksa: 81528341 Program: univerzitetni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Damijan Mumel

Maribor, junij 2006

2

PREDGOVOR Ekonomsko-poslovna fakulteta je bila ustanovljena 2. julija 1959 pod nazivom Višja komercialna šola Maribor. V obdobju 47 let delovanja se je šola nenehno razvijala in vsebinsko dozorevala. Tako je v letu 1969 iz Višje prerasla v Visoko ekonomsko komercialno šolo (VEKŠ) in si s tem pridobila pravico izvajanja študija tudi na II. stopnji, ter kasneje še pravico izvajanja podiplomskega in doktorskega študija. Svoj formalni višek je šola dosegla leta 1989 z razglasitvijo za Ekonomsko-poslovno fakulteto. Glavni namen te diplomske naloge je bil zbrati in analizirati vse do sedaj obdelane teme oz. naslove magistrskih nalog na Katedri za marketing. Analiza je bila izvedena s pomočjo analiznih metod. Zbrani kvalitativni podatki so bili s pomočjo kvantitativne neformalne metode ter formalne metode analize vsebine preoblikovani v številčne, kateri so bili v nadaljevanju obdelani ter interpretirani. Pri tem je bila uporabljena tudi metoda prikaza podatkov. Zbrani kvantitativni podatki pa so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Fakulteta je začela izvajati podiplomski magistrski študij v šolskem letu 1971/72.Od takrat pa do maja 2005 je na magistrskih programih magistriralo skupaj 744 študentov. Od teh jih je 194 magistriralo po programih, ki spadajo v okvir Katedre za marketing. Magistrske naloge teh študentov so bile tudi osrednji predmet te analize. Ugotoviljeno je bilo, da je na podiplomskih magistrskih programih Katedre za marketing skupno magistriralo več moških kot žensk. V letih pred letom 2001 je bilo razmerje med spoloma vedno v korist moških šele po omenjenem letu se je razmerje obrnilo v korist žensk. Opaziti je mogoče tudi precejšnje povečanje magistrskih del v obdobju po letu 1995. Največ kandidatov je magistriralo v starosti med 30 do 34 let. Povprečna starost kandidata ob magistriranju na programih Katedre za marketing je 36 let. Kandidati si morajo pred začetkom izdelave magistrskega dela izbrati mentorja. Po pravilih za magistriranje si lahko kandidati za mentorja izberejo habilitiranega učitelja EPF ali kake druge fakultete, če je predaval na podiplomskem študiju ter opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga kandidat loteva v sklepnem delu. Kandidati so si v obdobju 32 let izbrali 26 različnih mentorjev, med njimi najpogosteje prof. dr. Franca Lorbeka in prof. dr. Dušana Radonjiča. Osrednji del raziskave je predstavljala analiza naslovov magistrskih nalog po kriteriju sestavin marketinškega spleta. Pri tem je bilo ugotovljeno, da sta bila v magistrskih delih največkrat obdelana elementa »komuniciranje« in »izdelek«, precej manj pa »cena« in »distribucija«. Za teme povezane s komuniciranjem so se odločale večinoma ženske, za vse ostale pa je bilo zanimanje večje pri moških. Zanimivo je, da so postale teme v zvezi s komuniciranjem popularne šele v zadnjem obdobju, po letu 1990, medtem ko je bilo zanimanje za ostale dokaj enakomerno skozi celotno obdobje. Pri »analizi po temah« so bila posamezna magistrska dela uvrščena v sklope glede na skupno obravnavano temo. Pri tem je bilo moč opaziti, da so bile v magistrskih delih najpogosteje obravnavane teme v zvezi s komuniciranjem v marketingu, strateškim marketingom, elementi promocijskega spleta, raziskavo marketinga ter marketinškim informacijskim sistemom.

3

Kandidati naj bi svoje trditve in ugotovitve iz teoretičnega dela magistrske naloge, prikazali oz. preverili tudi v praksi. Pri analizi magistrskih nalog glede na obravnavano dejavnost, sem poizkušala ugotoviti na katero področje glede na Standardno klasifikacijo dejavnosti se je posamezna magistrska naloga nanašala v praktičnem delu. Eden izmed ciljev, ki sem si ga zadala, je bil tudi ugotoviti načine dokumentiranosti in dostopnosti magistrskih nalog. S pomočjo pridobljenih informacij v knjižnici in čitalnici EPF ter s pomočjo podatkovne baze COBISS je bilo ugotovljeno, da so skoraj vsa magistrska dela, ki so bila izdelana po letu 1990 na voljo v čitalnici, večina del izdelanih po letu 2000 je na voljo tudi v knjižnici EPF, tista izdelana pred letom 1990 pa razen nekaterih izjem niso več dostopna. Magistrska dela še tudi niso dostopna on-line.

4

VSEBINA 1 UVOD ........................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev področja in opis raziskave ................................................................. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ......................................................................... 6

2 PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJ NA EPF................................................. 7 2.1 Zgodovina EPF...................................................................................................... 7 2.2 Zgodovina podiplomskega magistrskega študija na EPF.................................... 11 2.3 Pogoji za vpis podiplomskega magistrskega študija ........................................... 15 2.4 Struktura magistrskih nalog in postopek magistriranja na EPF .......................... 16 2.5 Magistrski študij na Katedri za marketing........................................................... 18

3 ANALITIČNI POSTOPKI IN METODOLOGIJA DELA................................... 20 3.1 Vrste raziskovanja ............................................................................................... 20 3.2 Metodologija raziskovanja .................................................................................. 22

3.2.1 Metode raziskovanja.................................................................................... 22 3.2.2 Tehnike zbiranja podatkov .......................................................................... 23

3.3 Analiza podatkov in interpretacija....................................................................... 25 3.3.1 Analiza kvantitativnih podatkov.................................................................. 25 3.3.2 Analiza kvalitativnih podatkov.................................................................... 27

4 ANALIZA TEM MAGISTRSKIH NALOG........................................................... 30 4.1 Postopek raziskave .............................................................................................. 30 4.2 Rezultati............................................................................................................... 31

4.2.1 Magistrske naloge po katedrah.................................................................... 32 4.2.2 Magistrske naloge po smereh v okviru Katedre za marketing .................... 34 4.2.3 Magistrske naloge na Katedri za marketing po spolu avtorja ..................... 35 4.2.4 Magistrske naloge na Katedri za marketing po letih magistriranja ............. 36 4.2.5 Magistrske naloge na Katedri za marketing po starosti avtorja................... 37 4.2.6 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na mentorstvo............... 38 4.2.7 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na marketinški splet ..... 41 4.2.8 Magistrske naloge na Katedri za marketing po temah ................................ 46 4.2.9 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na dejavnost ................. 49 4.2.10 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na dosegljivost ............. 52

4.3 Predlogi tem magistrskih nalog ........................................................................... 53 5 SKLEP ........................................................................................................................ 55 6 POVZETEK............................................................................................................... 56 LITERATURA .................................................................................................................. 58 VIRI .................................................................................................................................... 59

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis raziskave Za družbo, v kateri živimo, je značilna nenehna težnja po izboljšavah in napredku, za kar pa je potrebno vedno več znanja. Iz dneva v dan nam postaja bolj jasno, da je pogoj za razvoj in uspeh posameznika v tej družbi ravno njegovo znanje. Tako ne preseneča dejstvo, da zanimanje za razne izobraževalne programe, tako diplomske kot podiplomske, stalno narašča. V času od začetka izvajanja podiplomskega magistrskega študija, leta 1971, pa do danes, leta 2005, je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru študij končalo okrog 600 magistrov znanosti in okrog 140 magistrov MBA (podiplomske šole za management) ter okrog 100 specialistov. Pogoj za uspešno dokončanje magistrskega študija in pridobitev naziva magister oz. magistrica znanosti, je poleg izpolnitve obveznosti po izobraževalno-raziskovalnem programu ter uspešno opravljenih predpisanih preizkusih znanja, potrebno uspešno zagovarjati ugodno ocenjeno sklepno magistrsko delo. Temo magistrskega dela si kandidati izberejo sami, izhajajoč iz svojih delovnih izkušenj ter dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega dela. Pri tem pa se zgodi, da so nekatere teme večkrat obravnavane kot druge. Da ne bi prihajalo do ponavljanja oziroma podvojevanja tem, ter da bi pridobili pregled nad popularnostjo določenih sklopov tem je potrebna analiza le teh. V analizo bodo vključene vse teme magistrskih nalog na Katedri za marketing.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen tega diplomskega dela je ugotoviti vse do sedaj obdelane teme oz naslove magistrskih nalog na Katedri za marketing, njihove avtorje ter mentorje, jih zbrati in analizirati. Cilji Cilji naloge v teoretičnem delu so: • spoznati ustrezne analitične postopke za analizo vsebine • spoznati povezave med informacijsko teorijo, računalniško tehnologijo in analizo tem

magistrskih nalog Cilji naloge v raziskovalnem delu so: • ugotoviti načine dokumentiranosti magistrskih del • zbrati vso gradivo potrebno za analizo • analizirati teme magistrskih nalog na Katedri za marketing glede na vsebinsko

pripadnost elementom marketinškega spleta (marketing mixa)

6

• analizirati magistrske naloge glede na njihove mentorje • analizirati magistrske naloge glede na druge kriterije (določene kasneje) • uporabiti analizo tem kot raziskovalno metodo za proučevanje tematskih značilnosti, o

katerih je mogoče sklepati iz naslova magistrskega dela • podati predloge zanimivih področij za magistrske naloge, ki še niso obdelana Trditve (teze) • vsa magistrska dela so arhivirana v knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete • popularnost tem magistrskih nalog se spreminja skozi čas

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke V diplomski nalogi predpostavljam točnost in popolnost pridobljenih podatkov, ter dostopnost vseh potrebnih informacij v zvezi s podiplomskim študijem na Katedri za marketing. Omejitve V raziskavi se bom omejila na teme magistrskih nalog, ki so bile napisane pod mentorstvom enega od profesorjev s Katedre za marketing. Omejitev mi bo predstavljala tudi moja neizkušenost s takšnimi in podobnimi raziskavami ter omejenost uporabe ustreznih računalniških programov in čitalnikov.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Raziskava temelji na deskriptivnem in analitičnem pristopu, na osnovi pregleda primarnih in sekundarnih podatkov pridobljenih na referatu ter v knjižnici in čitalnici Ekonomsko-poslovne fakultete. Med deskriptivnimi metodami sem uporabila: • Metodo deskripcije, kjer sem opisala načine in postopek arhiviranja magisterskih

nalog • Komparativno metodo, kjer sem primerjala naslove magistrskih nalog po izbranih

kriterijih. Delno je prisoten analitičen pristop in sicer pri analizi naslovov magistrskih nalog ter njihovih avtorjev in mentorjev.

7

2 PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJ NA EPF

2.1 Zgodovina EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta (EPF) je ena izmed enajstih fakultet, ki delujejo v okviru Univerze v Mariboru. Ustanovljena je bila 2. julija 1959 pod imenom Višja komercialna šola Maribor (VEKŠ 1989, 5). Glavni namen ustanovitve je bil, zmanjšati veliko vrzel med srednjo izobrazbo in diplomiranim ekonomistom ter premostiti prepad med rednim študijem in študijem ob delu. Potrebe tistega časa so zahtevale izobraževanje kadrov, ki bi se lahko hitro in učinkovito vključili v delo gospodarskih organizacij in družbenih služb. Prisotna pa je bila tudi želja že zaposlenih gospodarstvenikov, ki so hoteli dopolniti svoje praktične izkušnje s širšim strokovno-teoretičnimi znanjem, da bi tako lažje premagovali probleme družbenoekonomskega razvoja (prav tam, 5). V Sloveniji je študij ekonomije v tistem času zaostajal tako v primerjavi z naprednimi državami kot tudi v primerjavi z drugimi državami SFRJ. Po podatkih iz leta 1966 je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev le 55 študentov ekonomije, medtem ko je znašalo to število za SFRJ 93 študentov. Slovenija je imela tedaj 8.4% prebivalstva in 15.3% družbenega proizvoda v SFRJ, vendar le 3.9% diplomiranih ekonomistov. Tako je v industriji v SFRJ prišlo na enega ekonomista 295 zaposlenih v Sloveniji pa 625 zaposlenih. Po oceni sekretariata za delo so v letu 1966 v Sloveniji zasedli več kot polovico delovnih mest, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo delavci, ki te izobrazbe niso imeli. Ti podatki kažejo kako potrebna je bila ustanovitev šole za takratno Slovensko gospodarstvo.(VEKŠ 1969, 5-6). Tega sta se zavedala tudi takratna vlada in parlament, ki sta na podlagi elaborata izdelanega s strani Mariborskih ekonomistov, leta 1959 sprejela sklep o ustanovitvi Višje komercialne šole s sedežem v Mariboru (UM 1999, 3). Višja komercialna šola je pričela z delom 1.septembra 1959, z rednim poukom pa 26.oktobra 1959, v stavbi bivše klasične gimnazije v Mladinski ulici. Izobraževanje študentov je prvih deset let potekalo le na I.stopnji, kjer so si kandidati pridobili strokovni naziv »ekonomist« (VEKŠ 1969, 25). Študij je trajal dve leti oziroma štiri semestre, izobraževalni programi so bili po vsebini izrazito strokovni in so vsebovali le najbolj nujno potrebno splošno znanje. Tako so bili ekonomisti praktično takoj pripravljeni opravljati strokovna dela v gospodarstvu (VEKŠ 1989, 5). Leta 1960 se je šola preimenovala v Višjo ekonomsko-komercialno šolo in prevzela kratico VEKŠ, po kateri je bila znana po vsej Sloveniji. Kljub zelo uspešnemu vzgojno-izobraževalnemu delu je bilo jasno, da mora šola ponuditi tudi zahtevnejše izobraževalne programe, ki bi nudili temeljitejšo mikroekonomsko izobrazbo, ki jo je gospodarstvo takrat potrebovalo (VEKŠ 1989, 5). Tako so bila v letu 1969 uresničena večletna prizadevanja, da se Višja ekonomsko komercialna šola preosnuje v Visoko ekonomsko komercialna šolo. S tem je šola pridobila pravico izvajanja študija tudi na II. stopnji, kjer so študenti lahko pridobili naziv

8

»diplomirani ekonomist«. VEKŠ je tako postala prva in nekaj let tudi edina visoka šola v Mariboru (VEKŠ 1974, 6-9). VEKŠ je zagovarjala na svojem področju dela sistem stopnjevalnega študija. To pomeni, da so študentje po končanem študiju na I. stopnji lahko nadaljevali izobraževanje na II. stopnji. Vsaka stopnja je obsegala štiri semestre oz dve leti študija. Študenti so lahko po končani prvi stopnji zaključili študij z nazivom »ekonomist« ali pa se odločili za nadaljevanje študija na II. stopnji, za naziv »diplomirani ekonomist« (VEKŠ 1969, 18). Pomembno vlogo je imela šola pri organiziranju študija ob delu. Le tega je približala študentom na terenu z ustanavljanjem študijskih enot izven Maribora in z izvajanjem pedagoškega procesa izven sedeža šole. Že prva leta so bile ustanovljene sekcije za izredni študij v Celju, Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Kranju in v Trbovljah1. To je bil prvi primer takšne organizacije študija na višji šoli v Sloveniji, kateremu so kmalu sledile tudi druge fakultete (VEKŠ 1984, 3). Na VEKŠ so se vpisovali študentje iz vseh krajev in področij Slovenije, precej jih je bilo tudi iz drugih republik tedanje Jugoslavije, zlasti Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, nekaj pa jih je bilo tudi iz drugih držav, predvsem iz dežel v razvoju (VEKŠ 1979, 24). Dobra kadrovska struktura in kakovostno delo učiteljev sta v letnem semestru 1971/72 omogočila začetek študija prve generacije študentov podiplomskega magistrskega študija, ki je prva leta potekal samo na smeri notranje menjave, po letu 1974 pa je bil že omogočen za vse smeri, ki so ustrezale smerem dodiplomskega študija in je pomenil njihovo logično nadaljevanje (VEKŠ 1974, 9). Programi in predmetniki magistrskega študija so bili večkrat spremenjeni oziroma prenovljeni. Radikalnejši spremembi sta bili v letih 1981 in 1995. Ob petnajsti obletnici obstoja VEKŠ je bil februarja 1974 sprejet dopolnilni zakon s katerim je bila šoli priznana pravica podeljevanja doktoratov znanosti (VEKŠ 1974, 6-9). Decembra 1976 pa je VEKŠ tudi promovirala svojega prvega doktorja ekonomskih znanosti2, ki je bil hkrati tudi prvi doktor mariborske univerze (EPF 2005a). Januarja 1981 je bil na VEKŠ prvič razpisan specialistični študij, takrat za »Investicijska dela v tujini«. Tega so poslušale tri generacije (skupaj 70 študentov). Drugi tovrstni študij je bil razpisan leta 1990 tokrat za »Revidiranje in svetovanje poslovanja«, katerega sta poslušali dve generaciji (skupaj 74 študentov). Od 1996 do 2000 se je izvajal specialistični študij za »Javne finance in davčno svetovanje« (UM 1999, 71). V študijskem letu 2001/2002 pa je bil specialistični študij prenovljen in se od takrat naprej izvaja pod programom »Poslovna ekonomija« na različnih smereh. Specialistični študij je krajši od magistrskega, hkrati pa je tudi strokovno ožji. Kandidati si lahko pridobijo naziv »specialist za ustrezno smer«. S tem je omogočeno strokovnjakom iz prakse, da si v izredno kratkem času pridobijo specialna znanja, ki jih potrebujejo za svoje delo (UM 2004, 80).

1 . V prvih šestih sekcijah in v Velenju delujejo še danes. 2 Prvi doktor je bil Miran Mejak, ki je doktorsko nalogo z naslovom »Model mednarodnega trženja v odnosih z deželami v razvoju« uspešno obranil 28.12.1976

9

VEKŠ spada med tiste visokošolske organizacije katerih dejavnost se ni omejevala zgolj na aktualno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, temveč je s programi permanentnega in dopolnilnega izobraževanja omogočala strokovnjakom v praktičnem delu, da svoje znanje dopolnjujejo z aktualnimi dognanji ekonomskih ved in pri tem med seboj izmenjujejo svoje praktične izkušnje. Ti programi niso bili omejeni samo na diplomante VEKŠ, niti ne samo za ekonomiste, ampak so se jih lahko udeležili vsi, ki so se pri svojem delu srečevali tudi z ekonomskimi problemi. Tako so določene oblike dopolnilnega in permanentnega izobraževanja postale z leti kar tradicionalne. VEKŠ je priredila vsako leto vsaj eno posvetovanje, kjer so bile obravnavane aktualne ekonomske teme in na katerem so se soočila stališča ekonomske znanosti ter gospodarske in družbenopolitične prakse. Enkrat letno je šola priredila tudi podiplomski seminar za diplomante VEKŠ, na katerem so poglobili s študijem pridobljeno znanje, praviloma v okviru študijske smeri (VEKŠ 1984, 32). Seveda pa šola ne bi mogla opravljati svojih nalog, če ne bi imela na voljo ustreznih prostorov. Prvotna zgradba, ki je bila zgrajena 1962, je postala kaj kmalu pretesna, zato je bila 1974 zgrajena še druga, tedaj moderna in funkcionalna zgradba, ki je omogočala sodoben pedagoški in raziskovalni proces. (VEKŠ 1979, 5). Prva zgradba je bila v letu 2004 prenovljena in modernizirana v skladu s sodobnimi standardi (Obvestila EPF 2004, 1). VEKŠ je svoj formalni razvojni višek dosegla leta 1989, ko je bila razglašena za Ekonomsko-poslovno fakulteto (EPF). V obdobju od takrat pa do danes je fakulteta intenzivno razvijala svoje dodiplomske in podiplomske programe in se internacionalizirala. Opravila je svojo prvo evropsko evalvacijo dodiplomskih programov, vključila se je v evropski program izmenjave študentov in profesorjev Socrates-Erasmus, izvedla je nekaj poletnih šol in semestrov za tuje študente (EPF 2005a). Danes šteje ena generacija rednih študentov od 2400 do 2500 študentov. Na podiplomski ravni se izobražuje okrog 350 študentov na magistrskem študiju »Ekonomija in poslovne vede«, več kot 50 študentov na Podiplomski šoli za management – MBA ter okrog 40 študentov na podiplomskem specialističnem študiju (ibid. 2005a). Dobro je organiziran izredni dodiplomski študij, ki se izvaja po vsej Sloveniji. Ta je bil sicer v začetku zaradi gospodarske situacije organiziran za izobraževanje zaposlenih v gospodarstvu, toda povečana brezposelnost je povzročila, da se v zadnjih letih za izredni študij odloča vedno več mladih brez zaposlitve (ibid. 2005a). Dejstvo je, da na fakulteti ne more biti pedagoške dejavnosti brez vzporednega znanstveno raziskovalnega dela. EPF ima organiziran Raziskovalni in izobraževalni center3, ki izvaja raziskovalno, svetovalno in dejavnost dopolnilnega izobraževanja. Raziskovalna dejavnost se izvaja za znane naročnike kot so: Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter ostala

3 Raziskovalna, svetovalna in izobraževalna dejavnost je organizirana v 13 inštitutih: Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, Inštitut za ekonomske odnose s tujino, Inštitut za finance in bančništvo, Inštitut za gospodarsko pravo, Inštitut za marketing, Inštitut za operacijske raziskave, Inštitut za organizacijo in informatiko, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, Inštitut za projektni management, Inštitut za računovodstvo, revizijo in svetovanje, Inštitut za razvoj managementa, Inštitut za tehnologijo in Inštitut za transport in logistiko.

10

ministrstva Republike Slovenije, podjetja in ostale organizacije ter v okviru mednarodnih raziskovalnih projektov za sofinancerje iz tujine. Dopolnilno izobraževanje v obliki seminarjev pa izvaja raziskovalni center predvsem za naročnike iz gospodarstva in negospodarstva (EPF 1999, 79). Ekonomsko poslovna fakulteta je odprta institucija, saj že od ustanovitve naprej navezuje stike in sodeluje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Že dlje časa sodeluje z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, z Wirtschaftuniversität Wien in z Virginia State University (ZDA) ter s sorodnimi fakultetami v Marburgu, Bayreuthu, Düsseldorfu, Boråsu, Göteborgu, Udinah, Trstu, Messini, Gradcu, Celovcu, Solunu, Gentu in Bruslju, v novejšem času pa tudi s sorodnimi fakultetami v Uppsali in Jönköpingu ter z akademijo v Esbjergu na Danskem. Takšno sodelovanje omogoča organizacijo poletnih šol (Mariborås in Alpe-Adria) ter semestrov v tujih jezikih (npr. za študente iz Esbjerga) (ibid., 8). Tako za fakulteto kot za študente je izjemnega pomena sodelovanje v mednarodnih izobraževalnih programih. Od začetka študijskega leta 1999/2000 je EPF vključena v ERASMUS-SOCRATES4 program in s tem v Evropski kreditni sistem za izmenjavo študentov. Fakulteta pa sodeluje tudi v programu TEMPUS, v srednjeevropskem programu CEEPUS ter v poletnih in enosemesterskih mednarodnih šolah SU Alpe-Adria (Summer University Alpe Adria), SU Mariborås (Summer University Mariborås) ter IS FEBA (International School FEBA). To sodelovanje omogoča študentom EPF da opravijo del študijskih obveznosti v tujini. Omogoča pa tudi izmenjavo profesorjev ter izvedbo poletnih šol in posameznih semestrov v tujem jeziku (ibid., 73-77). EPF danes zagotavlja vrhunsko znanje na področju ekonomije in poslovnih ved. Teži k temu da bi postala ena najbolj priznanih poslovnih šol v srednji Evropi. Namerava postati univerzitetna ustanova z mednarodno upoštevanim znanstvenoraziskovalnim delom in z najsodobnejšim prenosom znanja, ki bo sposobna odgovarjati na stvarna vprašanja gospodarske in družbene prakse (EPF 2005b). EPF je zadnja leta precej napora vložila v prenovo študijskih programov po načelih Balonjske deklaracije. V prihodnjem letu, to je 2006/2007, bodo na EPF prvič razpisani prenovljeni študijski programi na dodiplomskem in podoplomskem študiju. S tem fakulteta uvaja nov model študija, za katerega je značilen koncept dvostopenjskega študija po modelu 3+2. Tako bo dodiplomski študij možno zaključiti v treh letih, podiplomskega magistrskega pa v nadaljnjih dveh. S tem naj bi bilo omogočeno, da gospodarstvo pridobi vitalne ekonomske in poslovne strokovnjake v najboljših letih razvoja njihovega intelektualnega potenciala (Obvestila EPF 2006, 5). V obdobju 45 let, to je od ustanovitve leta 1959 pa do septembra 2004, je na EPF diplomiralo na višješolskem programu 14.545 študentov (6403 izrednih), na univerzitetnem študiju 8336 študentov (3192 izrednih) in na visokošolskem strokovnem programu 1678 študentov (967 izrednih). Podiplomski študij je končalo 581 magistrov,

4 To je akcijski program Evropske unije za sodelovanje na področju izobraževanja, katerega osnovni cilji so izboljšati kakovost izobraževanja, zagotoviti vpogled v evropsko razsežnost predmetov, povečati možnost za osebno spoznavanje drugih evropskih držav, okrepiti zavest o skupni evropski identiteti in okrepiti sposobnost za oblikovanje in prilagajanje spremembam v gospodarskem in družbenem okolju (epf 1999, 77)

11

138 magistrov MBA in 97 specialistov. Doktorski študij je uspešno zaključilo 87 doktorandov (EPF 2005a).

2.2 Zgodovina podiplomskega magistrskega študija na EPF Prvi zametki podiplomskega študija segajo v leto 1963, ko je VEKŠ začela organizirati podiplomske seminarje, ki so jih obiskovali tako diplomanti šole, kot tudi strokovnjaki iz podjetij, ki so jih obravnavane teme zanimale. Ti seminarji so trajali nekaj dni, strokovnjaki VEKŠ in drugih visokošolskih zavodov ter strokovnjaki iz prakse so obravnavali najaktualnejše teme iz gospodarstva, s katerimi so se diplomanti VEKŠ srečevali v praksi. Ti seminarji so bili dobro obiskani, število udeležencev se je iz seminarja v seminar večalo (VEKŠ 1969, 7). Uradno dovoljenje za izvajanje podiplomskih programom je fakulteta pridobila leta 1969 z razglasitvijo za Visoko ekonomsko komercialno šolo in s prehodom na II. stopnjo študija. Jeseni 1971 je bil prvič razpisan podiplomski študij marketinga, v katerega se je tedaj vpisalo kar 42 slušateljev. S pedagoškim procesom se je začelo 16. marca 1972. Podiplomski študij je obsegal štiri semestre in je trajal dve leti (VEKŠ 1974, 40). V letu 1973 je začela študirati prva generacija študentov podiplomskega študija poslovno organizacijskih znanosti smeri za finance, ta je bil skupen z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Študij je v I. in II. semestru potekal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v III. in IV. semestru pa na VEKŠ. Tu so se slušatelji vključili v enega izmed treh področij, ki so bili: poslovne finance, mednarodno finančno trženje in trženje v bančništvu (ibid., 40). V okvir podiplomskega magistrskega študija štejemo naslednje programe: klasični podiplomski magistrski študij ter podiplomski študij »poslovodenje in organiziranje – MBA« . Podiplomski magistrski študij Študijski programi na podiplomskem magistrskem študiju so se nenehno spreminjali in prenavljali. Tako bi lahko razdelili razvoj podiplomskega študija glede na organizirana področja študija na več obdobij: • Od 1971 do 1974, ko je bil organiziran samo podiplomski študij za notranjo menjavo,

področje marketinga (VEKŠ 1984, 30). • Od 1975 do1981, je bilo možno vpisati smeri, ki so ustrezale smerem dodiplomskega

študija in so pomenile logično nadaljevanje.Te so bile: - analiza in planiranje - bančništvo - poslovne finance - mednarodna menjava - notranja menjava

12

- organizacija in poslovno upravljanje - poslovna logistika - ekonomika turizma (ibid., 30-31).

• od 1981 do 1986, ko je VEKŠ organizirala študij za pridobitev naziva magister

ekonomskih znanosti iz tistih področij ekonomije, ki jih je določal statut VEKŠ in ki so hkrati predstavljala področja znanstveno-raziskovalnega dela. V tem obdobju so lahko slušatelji vpisali eno izmed naslednjih smeri:

- ekonomska analiza in planiranje - bančništvo - finance OZD - mednarodna menjava - notranja menjava - organiziranje združenega dela - poslovna informatika - računovodstvo - transport in poslovna logistika - turizem (UM 1984, 15). - poslovna politika in organizacija (le v šolskem letu 1985/86 (UM 1985,

14)). • Od 1986 do 1995, je VEKŠ organizirala podiplomski študij po naslednjih programih:

1.program: Ekonomska analiza in družbeno planiranje, za pridobitev naziva magister ekonomije je potekal na naslednjih področjih:

- planiranje družbenega razvoja - ekonomska teorija - planiranje in optimiranje poslovnih procesov

2. program: Ekonomska informatika, za pridobitev naziva magister ekonomske informatike 3. program: Poslovne politike in organiziranja, za naziv magister poslovne organizacije,se je odvijal po naslednjih področjih:

- bančništvo - poslovne finance - računovodstvo - marketing - mednarodna menjava - turizem - poslovna logistika - poslovno organiziranje (UM 1990, 23-24).

• od 1995 fakulteta organizira podiplomski magistrski študij za pridobitev naslova

magister ekonomije in poslovnih ved, po programu Ekonomija in poslovne vede, na naslednjih smereh:

- ekonomska teorija in analiza - inovacijski management - management in organizacija

13

- marketing - mednarodna ekonomija - politika organizacije in strateški management - poslovne finance in bančništvo - poslovna informatika - računovodstvo in revizija (UM 1996, 14-15).

• naslednje obdobje naj bi se začelo z letom 2006, ko bo fakulteta začela izvajati prenovljeni magistrski program po Balonjskem sistemu (Obvestila EPF 2006, 5).

Poslovodenje in organiziranje - MBA Podiplomski magistrski študij poslovodenje in organiziranje MBA se na EPF izvaja od leta 1990. Tedaj se je vpisala prva generacija 24 študentov. Doslej pa se je na EPF izobrazilo okrog 140 magistrov Poslovodenja in organizacije MBA (Obvestila EPF 2005, 5). Gre za študij, ki je edini mednarodno akreditirani podiplomski program. Namenjen je strokovnjakom iz različnih področij, ki želijo pridobiti znanja iz poslovodenja in organiziranja ter povezati praktične izkušnje s teoretičnimi znanji (ibid, 5) Študij traja dve leti in obsega 850 ur predavanj, s poudarkom na aktivnem delu študentov v obliki iger simulacij, diskusij ipd. Program se izvaja kot izredni študij v obliki enotedenskih blokov vsake tri tedne (skupno 15 tednov). V programu sodelujejo profesorji EPF, Ekonomske fakultete v Ljubljani, univerz v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Hrvaški, ter sodelavci iz podjetij (EPF 2005c). Program je strukturiran modularno (slika 1), kar pomeni, da moduli zajemajo zaokroženo vsebino znanj. Skupek znanj iz posameznih modulov pa tvori celoten (zaokrožen) program MBA. Program sestavlja sedem modulov, in sicer: 1. Temeljni modul – splošni management 2. Temelji funkcijskega managementa 3. Finančni management – opcijski modul 4. Marketing management – opcijski modul 5. Mednarodni management – opcijski modul 6. Proizvodni management – opcijski modul 7. Integrativni modul (UM 1999, 8-10).

14

SLIKA 1: STRUKTURA PROGRAMA MBA-EPF

Vir: UM ( 1999, 9). Študent, ki uspešno opravi vsa preverjanja znanj v obliki seminarskih nalog in izpitov ter uspešno zagovarja magistrsko tezo, dobi naslov »Magister poslovodenja in organiziranja-MBA« (EPF 2005c). Razvoj MBA bi lahko razdelili v tri obdobja; • prvo, ko se je MBA program profiliral in konsolidiral. • drugo, v katerem je prišlo do redifiniranja strukture programa v skladu s

spremenjenimi potrebami ob prestrukturiranju slovenskega gospodarstva ter do mednarodne akreditacije programa. Leta 1996 je namreč Svet komisionarjev ECBE (European Counsil for Bisiness Education) MBA pri EPF podelil najvišjo, to je petletno mednarodno akreditacijo.

15

• Tretje, po letu 2003, ko je komisija sveta komisionarjev ECBE ponovno obiskala Maribor in na osnovi pregleda MBA ponovno dodelila akreditacijo (Obvestila EPF 2005, 5).

b vidnim uspehom podiplomskega študijskega pro Klju grama MBA vodstvo razmišlja o

prip

2.3 za vpis podiplomskega magistrskega študija

ečje bremenitve, zato je po letu 1977 bilo neekonomistom omogočeno, da so se vpisovali v

KŠ 1979, 27-31).

naz r ekonomskih znanosti«, slušatelji, katerih predizobrazba ni bila KŠ 1979, 27-31). Z določili

atu anti magistrskega študija pridobili enoten naziv »magister ekonomskih znanosti« (VEKŠ 1984,

če je diploma ovezana s področjem raziskovanja in če uspešno opravijo diferencialne izpite.

(Ekonomika podjetja, Uvod v ekonomsko teorijo, Matematično-statistične metode ali

novih izzivih. Med pomembnejšimi so izvajanje MBA programa v angleškem jeziku, rava doktorskega študijskega programa in ustanovitev konzorcija MBA (ibid, 5).

Pogoji Pogoji za vpis magistrskega študija so se v obdobju od uvedbe le tega pa do danes večkrat spremenili. Na podiplomski študij so se v začetku lahko vpisali diplomanti ekonomskih visokih šol in fakultet. Vpis je bil omogočen tudi neekonomistom, ki pa so morali opraviti preizkus znanja iz nekaterih ekonomskih disciplin. V obdobju 1975-1977 so bile te discipline del rednega podiplomskega študija in so povzročale neekonomistom neprimerljivo vopripravljalni letnik, za katerega je bil sestavljen poseben učni načrt in učni program (VE Slušatelji z ekonomsko predizobrazbo so si po končanem podiplomskem študiju pridobili

iv »magisteekonomska, pa naziv »magister poslovnih znanosti«.(VE

ta VEKŠ je bila leta 1983 ta razlika odpravljena. Od tedaj naprej so si diplomst

30). Danes se na magistrski študij »Ekonomija in poslovne vede« lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • Imajo diplomo univerzitetnega programa dodiplomskega študija ekonomske smeri.

Kandidati, ki imajo diplomo univerzitetnega programa dodiplomskega študija drugih smeri morajo opraviti diferencialne izpite v skladu s študijskim programom. Na smer Računovodstvo in revizija pa se lahko vpišejo le kandidati z diplomo univerzitetnega programa dodiplomskega študija ekonomske smeri

• Kandidati morajo imeti vsaj leto dni delovnih izkušenj na področjih, povezanih z izbrano smerjo študija, ali povprečno oceno v dodiplomskem študiju večjo od 8 (prav dobro).

• Aktivno znanje enega svetovnega jezika in sposobnost raziskovalnega dela (EPF 2005d).

Na magistrski študij se lahko vpišejo tudi diplomanti drugih usmeritev,pDiferencialni izpiti za slušatelje, ki nimajo ekonomske diplome, so odvisni od smeri, ki jo vpisujejo. Obsegajo pet predmetov iz dodiplomskega programa. Od teh so trije skupni

16

Operacijske raziskave), dva pa različna glede na vpisano smer magistrskega študija. Na smer Računovodstvo in revizija se neekonomisti ne morejo vpisati (UM 2002, 75-77). V podiplomski program Poslovodenje in organiziranje - MBA pa se lahko vpiše vsakdo,

ve leti delovnih izkušenj ali povprečno oceno nad 8 (prav dobro) v dodiplomskem študiju

).

2.4 Stru r n postopek magistriranja na EPF5 Magistrsko delo je sklepno delo, s katerim kandidat za magistra ob koncu študija dokaže, da je usposobljen za raziskovalno delo v znanstvenih disciplinah vpisane smeri. Praviloma gre za ind isano samostojno v skladu s predpisanimi normativi glede oblike in vsebine. Lahko je tudi skupinsko, v primeru da gre za interdiscipl r primeru pisano tako, da je razviden samostojni s ega kandidata, ki ga je tudi mogoče oceniti.

ter la. Četudi je izbrana tema iz drugega nanstvenega področja, se mora naslanjati na področje izbrane smeri študija. Naslov teme

iplomskem udiju EPF specifično temo oz. poglavje in je to predmet raziskovalnega področja EPF, iz

a). V enakem številu mora predložiti naslednje riloge:

4.1 hipoteze

ki: • ima diplomo univerzitetnega programa dodiplomskega študija • ima d

• aktivno obvlada angleški ali nemški jezik (EPF 2005d

ktu a magistrskih nalog i

ividualno delo, ki mora biti nap

ina no raziskavo, vendar pa mora biti v tem pri pevek posamezn

Temo za magistrsko delo si kandidat izbere sam, pri tem pa naj bi izhajal iz smeri študija dosedanjega raziskovalnega oz. strokovnega de

zmora biti oblikovan tako, da v precizni in skrčeni obliki čim ustrezneje in popolneje odraža in izraža vsebino in predmet dela. Kandidat lahko temo magistrske naloge prijaviti v začetku drugega letnika, po posvetu s predstojnikom študijske smeri in po razgovoru s potencialnim mentorjem, ki poda svoje mnenje in privolitev v mentorstvo. Za mentorja si lahko kandidat izbere habilitiranega učitelja EPF, ki opravlja izobraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga loteva. Mentorstvo pa lahko prevzame tudi habilitirani učitelj neke druge fakultete ali visoke šole, če je predaval na podštkaterega dela kandidat sklepno delo. Kandidat mora temo magistrskega dela prijaviti na obrazcu »predlog za potrditev teme« v treh (oz. štirih izvodih, če ima somentorjp • Dispozicijo dela, ki mora vsebovati naslednje točke:

1. delovni naslov magistrske naloge 2. opredelitev področja in opis problema 3. namen in cilji naloge 4. načrt poteka raziskave

4.2 potek raziskave 4.3 predvidene metode raziskave

5 Povzeto po EPF 2006.

17

4.4 predpostavke in omejitve raziskave

delovni življenjepis, ki naj vsebuje kronologijo in rezultate njegovega strokovnega

ta. Katedra po obravnavi teme z vsebinskega idika in vidika preglednosti potrdi predlog predlaganega mentorja in temo ter celotno

elano magistrsko delo, ko opravi vse študijske obveznosti po obraževalno-raziskovalnem programu, ima soglasje mentorja o ustreznosti dela in ima

delano magistrsko delo naj bi kandidat predložil ob koncu 2. letnika, vendar najkasneje v

komisija za nanstveno-raziskovalne zadeve podaljša rok na osnovi njegove prošnje in mentorjevega

d prijavljene teme in da je tema prosta.

jeziku.

0 do 80 strani osnovnega teksta, ter kopijo agistrskega dela na zgoščenki v obliki Word-ove datoteke.

ročilo o oceni magistrskega dela ter

redlaga člane komisije za zagovor. Mentorjevo poročilo in komisijo potrdi ali zavrne

ti deski fakultete.

kratko vsebino dela (do 15 minut), nato ateri izpostavi odlike in pomanjkljivosti dela. V

nadaljevanju zastavijo svoja vprašanja člani komisije. Kandidat lahko odgovarja na vprašanja in pripombe takoj ali po pripravi (do 45 minut). Po odgovorih na vprašanja

5. predvidena sestava magistrskega dela 6. predvideni viri

• dela in izobraževanja, pa tudi bibliografijo del.

S strani potencialnega mentorja podpisan »predlog za potrditev teme« kandidat odda oz. pošlje referatu za podiplomski študij. Le ta posreduje predlagano temo z dispozicijo katedri, v katero spada vpisana smer kandidavdokumentacijo vrne referatu za podiplomski študij, ki jo nadalje posreduje v obravnavo komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve. Ta predlagano temo predlaga senatu EPF, ki lahko temo sprejme ali zavrne. Če jo sprejme, imenuje tudi mentorja oz somentorja, če jo zavrne pa se določi rok v katerem mora kandidat temo spremeniti ali dopolniti. Kandidat lahko predloži izdizzaključen indeks. Le tega lahko kandidat predloži v zaključitev v referatu za podiplomski študij takoj ko ima opravljene vse izpite. Iz18 mesecih od datuma, ko mu je bila tema potrjena. V primeru, da kandidat iz opravičenih razlogov magistrskega dela ne more predložiti v določenem roku, lahkozmnenja. Če pa kandidat ne predloži magistrskega dela v roku in pred iztekom roka ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil o Magistrsko delo mora biti napisano v slovenskem jeziku in mora biti jezikovno in oblikovno korektno. V izjemnih primerih je lahko magistrsko delo napisano v tujem jeziku. Takrat mora kandidat pridobiti soglasje komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve ter v magistrsko delo vključiti obsežen povzetek (15 do 20 strani) v slovenskem Kandidat je dolžan predložiti magistrsko delo pred zagovorom v petih trdo vezanih izvodih (tiskano obojestransko) v obsegu od 7m

Ko je sklepno delo predloženo, napiše mentor popsenat EPF. Referat za podiplomski študij pa je dolžan vsej 7 dni pred zagovorom pisno obvestiti kandidata, komisijo in Univerzo v Mariboru o datumu zagovora ter objavizagovor na oglasni Zagovor poteka tako, da najprej poda kandidat poda oceno dela še mentor, v k

18

članov komisije pozove predsednik komisije še ostale navzoče, da lahko postavijo

redsednik komisije objavi sklep komisije z oceno in seznani kandidata ali je pridobil

misije. riloga zapisnika pa so tudi zastavljena vprašanja.

okvir Katedre za marketing štejemo naslednje programe na podiplomskem magistrskem

Notranja menjava

letu 1972. Njen prvi vodja je bil dr. Bogomir nizacije pedagoško-raziskovalnih enot ter

VTO (Visokošolska temeljna organizacija) že o treh letih delovanja spet ukinjena (VEKŠ 1989, 9-11). V tem obdobju se je na VEKŠ vajal magistrski program Marketing IV, ki je bil prvi in prva leta tudi edini podiplomski rogram.

obdobju ločenosti VTO za ekonomsko komercialne vede in VTO za ekonomsko rganizacijske vede (od 1977 do 1982) je bilo področje marketinga zajeto v okvir Katedre a notranjo trgovino, izvajalo pa se je pod programom Notranje menjave (ibid, 11).

aradi močne razdrobljenosti in prekrivanja pedagoškega procesa ter posledično zaradi istvenega povečanja potreb po pedagoških delavcih se je šola 1980 odločila za novo moupravno organiziranost v obliki enovite delovne organizacije. Posledično so se

kandidatu pisna vprašanja. Komisija, po končanem javnem zagovoru magistrskega dela, na tajnem posvetovanju predloži in oceni, kako je kandidat zagovarjal svoje delo. Uspešnost oz. neuspešnost se ocenjuje z ocenami od 1-10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, od 6-10 pa pozitivne. Ppravico za podelitev znanstvenega naslova magister, oz. magistrica znanosti. O ustnem zagovoru magistrskega dela se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani koP V primeru, da komisija pred ali med zagovorom spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor prekine in ga odloži največ za tri mesece. Prav tako lahko po končanem zagovoru odloči, da mora kandidat magistrsko del ustrezno dopolniti in določi ponovni javni zagovor če je le ta potreben. Če kandidat neopravičeno izostane z zagovora magistrskega dela, sprejme komisija sklep, da je kandidat odstopil od zagovora dela.

2.5 Magistrski študij na Katedri za marketing6 Vštudiju, ki so se izvajali v obdobju od začetka izvajanja le tega leta 1971 pa do leta 2005:

Marketing IV

Ekonomija in poslovne vede – Marketing III MBA – Marketing management

Katedra za marketing je bila ustanovljena vDeželak. Vendar je bila ta katedra zaradi reorgazaradi spremembe organizacijske strukturepizp Voz Zbsa

č o tem v diplomskem delu: Matej Kosi; Razvoj predmetnikov smeri za marketing od leta 1959 do leta

005. 6 Ve2

19

sčasoma ustanovile tudi nove katedre (ibid, 12-13). V obdobju od 1982 do 1987 je bilo odročje marketinga oz. takrat imenovani program notranje menjave zajet v okvir Katedre a promet blaga in storitev ( UM 1984, 15). atedro za marketing pa zasledimo spet po letu 1987 tokrat s predstojnikom dr. Francem orbekom. Katedra od tedaj pa do danes obstaja neprekinjeno. V tem obdobju so se v kviru katedre spremenili programi podiplomskega študija. Od 1991 do 1995 se je smer arketing izvajala pod programom »Poslovne politike in organiziranja«. Po letu 1995 pa izvaja izobraževanje na smeri marketinga v okviru magistrskega programa »Ekonomija poslovne vede«

od okriljem Katedre za marketing se od leta 1990 izvaja tudi podiplomski magistrski rogram MBA- smer Marketing management.

osedanji predstojniki Katedre za marketing so bili: Prof. dr. Bogomir Deželak (od 1972 do 1975) Prof. dr. Franc Lorbek (od 1987 do 1993)

- Prof. dr. Boris Snoj (od 1993 do 1999)

Prof. dr. Bruno Završnik (od 2003 → )

pzKLomsein Pp D- -

- Prof. dr. Damijan Mumel (od 1999 do 2003) -

20

3 ANALITIČNI POSTOPKI A

skega d vse naslove magistrskih nalog arketing. Za dosego tega namena je bilo potrebno opraviti raziskavo.

a lotimo po naslednjih zaporednih korakih (Tratnik 2002, 12): . izbira področja raziskave

. določitev metodologije

nje podatkov

7. KorDejena ake (ibid.,12).

(anaopr

3.1

Namrazv

TA

IN METODOLOGIJA DEL Glavni namen tega diplom ela je zbrati in analizirati Katedre za m Raziskave se pravilom12. izbira teme 34. priprava načrta 5. zbira6. analiziranje podatkov

predpostavljanje rezultatov

aki se lahko med seboj prekrivajo in ponavljajo, vendar pa jih ne smemo izpuščati. stvo je, da niso vsi koraki enako zahtevni in pomembni ter da ne porabimo za vse ko časa, vendar pa je kljub temu potrebno v raziskavi zajeti vse kor

Osebno pripisujem največjo zahtevnost in pomen tretjemu (metodologija) in šestemu liza) koraku, zato se bom v nadaljevanju predvsem osredotočila in teoretično

edelila ta dva koraka.

Vrste raziskovanja

en raziskovanja je predvsem v razumevanju procesov in problemov, obenem pa tudi oj oziroma iskanje možnih ali drugačnih rešitev (ibid., 12).

Različni avtorji razlikujejo različne vrste raziskav glede na različne kriterije.

BELA 1: Vrste raziskav

Delitev glede na : Vrste raziskav: nam splorativne, deskriptivne, analitične, napovedovalne en raziskave ek proces raziskave logiko raziskave

kvantitativne in kvalitativne deduktivne in induktivne

rezultat raziskave

teoretične (bazične) in praktične (aplikativne)

Vir: Hussey and Hussey (1997, 10)

namenu raziskave se sprašujemo čemu izvajamo raziskavo. Tako poznamo glede na en: Eksplorativne raziskave, so tiste,

Pri nam

ki se ukvarjajo z raziskovanjem problemov o katerih je zelo malo ali pa še sploh ni prejšnjih študij iz katerih bi lahko pridobili informacije

21

oz. podatke o proučevanem problemu. Pri tej vrsti raziskav je v ospredju podajanje vzorcev, idej in hipotez, ne pa potrjevanje oz. dokazovanje le teh. Te raziskave nam zelo redko podajo konkretne oz. dokončne odgovore na določen problem, ampak nam dajo napotke in smernice na kaj se naj nadaljnje raziskave osredotočijo.

Deskriptivne raziskave opisujejo pojav tak kot obstaja. Po večini se uporabljajo za

ani problem proučijo bolj podrobno kot eksplorativne.

opisovanje značilnosti, ampak se osredotočajo na analiziranje in razlaganje

ziskave, saj podajo razlago, kaj se v

tuacijah, kjer se zastavlja vprašanje »kaj če« (Hussey and Hussey 1997, 10-11).

poleg tega, da omo zbrali in predstavili podatke poskušali le te tudi analizirati ter poiskati in podati

kaj če«.

Proces raziskave predstavlja pot oz. način, kako bodo podatki pridobljeni in analizirani.

e raziskave so bolj subjektivne narave, saj vsebujejo zbiranje in dojemanje sov oz pogledov, z namenom razumeti posameznikove aktivnosti. Kvalitativne

za in interpretacija toliko zahtevnejši (ibid, 12).

Ne nameravamo, niti ne bi bilo mogoče proučevati vtisov, pogledov in vzrokov za č čene teme za svoje magistrsko delo. Tako pri naši

ziskavi ne bo šlo za kvalitativno ampak za kvantitativno raziskavo.

i pristop temelji na pravilu »od splošnega k posamičnemu«. To pomeni, da v literaturi poiskano teorijo, ki ustreza naši temi in ciljem poiskušamo oz testiramo v specifičnem okolju in na posebnem vzorcu ljudi.

opredelitev in pridobitev informacij o določenih značilnostih proučevanega problema. Podatki, ki jih pridobimo z raziskavo so večinoma kvantitativni in jih je potrebno obdelati s statističnimi tehnikami. Deskriptivne raziskave proučev

Analitične raziskave predstavljajo nadaljevanje deskriptivnih raziskav. Pri njih ne gre le za »zakaj in kako« je proučevani problem nastal. Analitične raziskave poizkušajo pojav razumeti z odkritjem in merjenjem soodvisnosti med različnimi dejavniki. Napovedovalne raziskave presegajo analitične radoločeni situaciji dogaja. Poskušajo podati grobe tehtne rešitve na osnovi jasnega razumevanja bistvenih proučevanih zadev. Podajo odgovore na vprašanja kot so »kako, zakaj in kje«, ter se nanašajo na dogodke v sedanjosti in prihodnosti. Te raziskave so tudi v pomoč v si

Našo raziskavo bi lahko opredelili kot analitično raziskavo. Tako bomo bvzroke za nastalo stanje. Ne nameravamo pa podati predvidevanj o dogajanju v prihodnosti in odgovorov na vprašanja »

Glede na proces raziskave ločimo: Kvantitativne raziskave so po naravi precej objektivne in usmerjene na samo merjenje pojavov. Kvantitativni pristopi vsebujejo zbiranje in analiziranje numeričnih podatkov z uporabo statističnih testov. Osnovanje same kvantitativne raziskave je precej zahtevno, vendar sta zato sama nadaljnja analiza in interpretacija toliko lažji, saj gre za podrobno strukturirane podatke. Kvalitativnvtiraziskave so v začetku manj zahtevne od kvantitativnih, vendar sta kasneje sama anali

odlo itev avtorjev za izbiro dolora Logika raziskave pove, kako nameravamo k problemu ali pojavu, ki ga raziskujemo pristopiti:

Deduktivn 7

7 Nekateri avtorji ga pojmujejo tudi kot »pozitivistično naravnan pristop« ali »kvantitativna analiza«.

22

Induktivni pristop8 pa temelji na pravilu »od posamičnega k splošnemu«, kar pomeni, da teoretična izhodišča raziskave le delno oblikujemo pred zbiranjem podatkov. Končno teorijo raziskave oblikujemo na koncu, po analizi podatkov in pripravi

o logiki raziskave bi lahko rekli, da gre v naši raziskavi za induktivni pristop. Tako bomo

lem ali pa hočemo podati samo prispevek k lošnemu znanju ločimo: Praktične raziskave, ki so bile osnovane zato, da v svojem bistvu rešijo specifičen

Bazične raziskave, ki se nanašajo tudi na fundamentalne ali gole raziskave. Če je

novni namen je podati določeno novo znanje predvsem za splošno dobro in ne toliko za samo rešitev specifičnega problema (Hussey and Hussey

Pri mojnaloge.

3.2 M

azlag za pojem »metodologija«je veliko. Po mnenju Zelenike (1990, 161) je gije« (grško »methodos + logos« = stvar, veda, nauk

o m todah znanstvenega raziskovanja) tista, da je to znanost o metodah znanstvenega .

k n l mo pri et a 0

risto n katere smo se odločili v procesu razisko

7, 17) navajata, da naj bi v metodologiji navedli zakaj bomo omo zbirali, kako

3.2.1 Metodose l tev analize določenega problema oz. pojava (Bučar et al. 2000, 7).

zaključkov (Tratnik 2002, 19). Pšele na podlagi analize posameznih primerov prišli do splošnih ugotovitev. Glede na to ali poskušamo rešiti določen probsp

problem.

raziskovalni problem manj specifične narave in je raziskava v osnovi osredotočena na izboljšanje našega razumevanja splošnih zadev brez poudarka na trenutnih aplikacijahjo lahko klasificiramo kot bazično raziskavo. Gre za najbolj akademično obliko raziskovanja, katere os

1997, 13).

i raziskavi gre za praktično raziskavo, saj se bodo proučevale konkretne magistrske

etodologija raziskovanja Rnajenostavnejša definicija »metodolo

eraziskovanja Metodologijo lahko razumemo kot skupe

blema (Bučarače in metod, ki jih lahko uporablja

raziskovanju določenega pro l. 2 00, 6). Tratnikova (2002, 23) jo opredeljuje kot p p k raziskavi, ki je skupek strategij, metod in

vanja teme ali problema. teh ik, za Hussey in Hussey (199določene podatke zbirali, katere podatke bomo zbirali, kje in kdaj jih bjih bomo zbirali in kako jih bomo analizirali.

Metode raziskovanja

logijo poenostavljeno sestavljajo raziskovalne metode. Gre za »orodja« s katerimi amo proučevanja in o

8 Poznan tudi pod pojmom »fenomenološki pristop« ali »kvalitativna analiza«

23

Za razumevanje raziskovalnih metod sta pomembni dve njihovi delitvi (Bučar et al. 2000, 7) : 1. glede na odnos raziskovalca do predmeta proučevanja ločimo:

kjer raziskovalec nima neposrednega stika s predmetom raziskovanja ter tudi sama analiza ne temelji na neposredno pridobljenih

• empirične metode, s katerimi neposredno opazujemo, zbiramo in analiziramo podatke; raziskovalec je v neposrednem stiku s predmetom proučevanja ali pa analizira tako pridobljene podatke

• neempirične metode,

empiričnih podatkih. TABELA 2: Metode raziskovanja

Empirične Neempirične • statistične metode • metode primerjalne analize • metode raziskovanja javnega mnenja • vse metode zgodovinske analize • ekonometrične metode • kvantitativne metode analize besedil • itd.

• metode konceptualne analize • metode analize in razlage oz. tolmačenja

primarnih in sekundarnih virov Vir: Bučar et. al. (2000, 7). 2. glede na način z etu raziskovanja ločimo:

h etu proučevanja.

tativne metode, ki se ukvarjajo s kvaliteto določenega pojava, pri katerem

tod upoštevamo svoje sposobnosti, zahteve študijskega og jih nudi okolje, ter temo oziroma problem (Tratnik 2002, 15).

am či cilje raziskave ter prikazati in osvetliti vse tisto, kar o si zastavili za osrednji problem raziskave. Podatke zbiramo z metodami ali s

ajemanja podatkov o predm• kvantitativne metode, za katere je bistvena količin določene značilnosti pojava ali

povezanosti dveh pojavov in njeno merjenje oz. pridobivanje numerično izraženipodatkov o predm

• Kvalisicer lahko vidimo spremembe ali povezanost z drugimi pojavi, a teh ni mogoče numerično izraziti.

Pogosto se v eni raziskavi uporabi več različnih metod. Ko se lotimo raziskovanja, pri izbiri pristopov, vrst in mepr rama, možnosti, ki nam V moji raziskavi sem uporabila predvsem neempirične metode in sicer metodo analize in razlage primarnih in sekundarnih virov. Glede na način zajemanja podatkov pa bi lahko uporabljene metode opredelili kot kvantitativne, saj bodo vse opažene skupne značilnosti prikazane v numerični obliki.

3.2.2 Tehnike zbiranja podatkov N en zbiranja podatkov je dosesmtehnikami zbiranja podatkov (Tratnik 2002, 47). V nadaljevanju bodo predstavljene le najpogosteje uporabljene tehnike zbiranja podatkov pri raziskovanju. Le te so:

24

• Vprašalnik Z vprašalnikom zbiramo podatke, ki jih ni mogoče najti v obstoječih virih. Radi jih uporabljamo pri raziskavah kjer zbiramo demografske in družbenoekonomske podatke ter

nenja in prepričanja ljudi o vedenju, izkušnjah in stališčih njih samih in drugih. Čeprav je

-

Ob ko intervjuje izvajamo. Lahko so zelo

rmulirani in strukturirani, kot recimo pri tržni raziskavi, ali pa so nestrukturirani, ebni stik med vprašancem in

veljavljeno etodo zbiranja podatkov tako pri aplikativnem kot pri teoretičnem raziskovanju. Ločimo

mnenje ljudi o njihovih dejanjih.

stavitvi teorije ziskave. Dokumenti so vir mnogih podatkov in informacij. Podatke, ki jih zbiramo sami

oja analiza bo temeljila na sekundarnih podatkih, ki jih bomo pridobili iz evidence

Z analizo dokumentov bom iz celotne evidence izluščila tiste, ki bodo po vsebini in

mnjihova uporaba in analiza navidez preprosta, je njihovo načrtovanje toliko bolj zahtevno. Glavne odločitve, ki jih je potrebno sprejeti pri načrtovanju vprašalnikov so povezane z: - Vrsto vprašanj - Oblikovanjem vprašalnika

Zanesljivostjo in veljavnostjo zbranih podatkov (Easterby-Smith et al.2005,167-169).

• Intervju

staja velik razpon med načini, s katerimi lahfopodobno kot sproščen pogovor. Bistvo intervjuja je osspraševalcem (ibid, 111-112). • Opazovanje Določene podatke lahko raziskovalci zbirajo z opazovanjem. Gre za že dolgo umdve temeljni vrsti , ki sta zelo različni: - Neposredno opazovanje z udeležbo ali participacijsko opazovanje, ki se osredotoča na

- Strukturirano opazovanje pri katerem so v ospredju številke o pogostosti nekih dejanj(Tratnik 2002, 57).

• Analiza dokumentov. Tehnika analize dokumentov je prisotna pri pregledu literature in drugih virov za oblikovanje teme raziskovanja, določitev ciljev in hipotez ter pri poraimenujemo »primarni podatki«, tiste, ki so jih zbrali drugi in ki jih mi uporabimo v raziskavi imenujemo »sekundarni podatki«. Analiza sekundarnih podatkov je v literaturi opredeljena kot sekundarna analiza (ibid, 63-66). Mvpisanih na Ekonomsko poslovno fakulteto. Pri pridobivanju teh podatkov bosta uporabljeni dve tehniki. -

obliki ustrezali potrebam raziskovanja. Le te bomo nato glede na nadaljnje potrebe vnesli v računalnik za nadaljnjo obravnavo.

- Uporabljena bo tudi tehnika strukturiranega opazovanja. Pri tem bom po naprej določenih kriterijih opazovala kronološko razporejene podatke, ter vsa opažena dejstva prenesli v številke, ki jih bom nato analizirala.

25

3.3 Analiza podatkov in interpretacija

naliza podatkov je proces, pri katerem zbrane podatke smiselno uredimo (npr. v ice ali kategorije) in jih nato z različ mi obdelamo. Analizi podatkov

s katero predstavimo obdelane podatke (Tratnik 2002, 72). V raziskavah zbiramo tako kvantitativne (števil t kvalitativne (v obliki besedil)

e kot za druge obstaja več a ožnosti interpretacij.

titativnih podatkov

tki ali številčni podatki se obdelujejo s statistiko. Tako Blejec (1972, 5

razsežne analize zato bi se v nadaljevanju

prepoznavanje značilnosti opazovane množice in nam

e statistične analize

Apregledn nimi metodasledi interpretacija,

čne) kopodatke. Tako za en

an liznih metod in m

3.3.1 Analiza kvan Kvantitativni podapov. po Tratnik 2002, 72) opredeljuje statistiko, kot znanstveno disciplino, ki s kvantitativnim proučevanjem množičnih pojavov, z metodami, ki so njej lastne, odkriva zakonitosti množičnega pojavljanja in podaja kvalitativno analizo pojavov. V statistiki poznamo vrsto metod obravnave podatkov. Le te delimo glede na to ali se analiza osredotoči na eno spremenljivko,9 pri tem uporabljamo metode t.i. enorazsežne analize. Če pa kombiniramo in analiziramo dve ali več spremenljivk, bomo izbrali metode t.i. večrazsežnosne analize (Tratnik 2002, 74).

naši raziskavi bodo uporabljene le metode enoVosredotočila predvsem na teoretično ozadje le teh. Predpogoj za statistično analizo je, da pridobljene podatke smiselno uredimo v

reglednice, kar nam olajšapomogoča obdelavo podatkov z uporabo izbrane statistične metode (Artenjak 2000,27). Uporabljene metode pa so odvisne od tega kaj nameravamo meriti oz. ugotoviti. Tako pri enorazsežnih statističnih analizah uporabljamo naslednje metode :

ABELA 3: Metode eno-razsežnT Namen Metode merjenje tendence • aritmetična sredina

• mediana • modus

merjenje disperzije • rangi in kvantili • standardni odklon

merjenje sprememb • indeksi Vir: Tratnik 2002, 74

9 Statistična spremenljivka je posamezna lastnost nekega pojava, ki ga statistično proučujemo.

26

Merjenje tendence: metode merjenja tendence ali gostitve imenujemo tudi metode srednje vrednosti. Najbolj poznane in največkrat uporabljene so: aritmetična sredina, mediana in modus (Tratnik 2002, 74) . Aritmetična sredina je najbolj znana in največkrat uporabljena srednja vrednost. Uporabimo jo, kadar želimo prikazati osnovno značilnost nekega pojava in je zelo primerna za obdelavo podatkov homogenih populacij. Aritmetično sredino izračunamo tako, da vsoto podatkov delimo s številom seštetih podatkov. Izračunana vrednost tako

redstavlja povprečje danih vrednosti (ibid., 76)

rog katere so vrednosti množice najbolj goste (ibid

)

ni, da gre za asimetrično porazdelitev, iz ponazoritvene krivulje a je razvidno, ali gre za asimetrijo v levo ali desno (ibid., 77).

etoda aritmetične edine. S pomočjo te metode bom poskusila določiti povprečno starost kandidatov ob

magistriranju.

erjenje disperzije ali razpršenosti: obstajata dva najpogostejša načina, da ugotovimo

taciji pa se osredotočimo in opisujemo posamezne upine enot, npr. kvantile (ibid.,77-78).

tandardni odklon je mera variabilnosti, ki jo izračunamo iz kvadratnega korena variance, t povprečje kvadrato sredine (Artenjak

standardni odklon pove okoli aritmetične da je vrednost standardneg

p Mediana ali središčnica je vrednost, ki leži sredi posamičnih vrednosti, kar pomeni da ima polovica enot statistične množice manjše in polovica enot večje vrednosti od vrednosti mediane (Artenjak 2000,76). Modus ali gostiščnica pa je vrednost ok2000, 77). Ali drugače, je najpogostejša vrednost spremenljivke v dani populaciji. Primeren je za obravnavo večje populacije, kjer ima več enot enake vrednosti spremenljivke (Tratnik 2002, 77 V primeru da so vse tri srednje vrednosti (aritmetična sredina, mediana in modus) enake gre za simetrično porazdelitev populacije. Tako jih tudi interpretiramo. Kadar pa med njimi prihaja do odstopanj, pomep Od metod za merjenje tendence bo v naši raziskavi uporabljena le msr

Mkako so podatki razpršeni okoli srednje vrednosti, in sicer: metoda rangov in kvantilov ter standardni odklon (ibid.,77). Rangi in kvantili so posebna oblika zapisa in razdelitve frekvenc10. Pri tej metodi je potrebno najprej podatke urediti po velikosti, od najmanjšega do največjega, da dobimo ranžirno vrsto. Vsakemu podatku v ranžirni vrsti je nato potrebno dodati zaporedno številko enote – to je rang. V interpretaciji je smiselno ugotavljati vrednosti za posamezne dele ranžirne vrste, zato je le to potrebno razdeliti na enake dele. V primeru da jo razdelimo na štiri enake dele dobimo kvartile, če jo razdelimo na deset, decile, in če jo delimo na sto delov, centile. Pri interpresk Sle ta pa je definirana ko v odklonov od aritmetične2000, 92). Tako nam

, , kako so podatki razpršeni

o vrednosti bolj razpršene, sredine. V primeru a odklona nizka, s

10 Frekvenca je številčna vrednost vseh pridobljenih podatkov za neko variablo-spremenljivko.

27

vi a vrednost stanšj dardnega odklona pa pove da so vrednosti bolj zgoščene okoli ratnik 2002, 79).

Omenjene načine merjenja disperzije bi lahko uporabili za ugotavljanje razpršenosti andidatov po starosti okrog povprečne starosti kandidata ob magistriranju, vendar to

le v asu, prostoru ali drugače.

o mnenju Meseca (1998, 101) pri kvalitativnem raziskovanju ni enega samega lošno veljavnega postopka analize, ki bi ga lahko v vsakem konkretnem primeru

aritmetične sredine (T

kpresega namen naše raziskave. Merjenje sprememb Za merjenje, primerjavo in analizo sprememb izračunavamo indekse. Pri tem gre za statistične mere, ki nam povedo odstotek spremembe variabč Ugotavljanje in merjenje sprememb s pomočjo indeksov presega namen moje diplomske naloge, zato metoda s pomočjo indeksov v tej nalogi ne bo uporabljena.

3.3.2 Analiza kvalitativnih podatkov11 Kvalitativni podatki oziroma podatki, katerih pomen ne izhaja iz številk, pač pa iz besed, zahtevajo drugačne metode analize kot kvantitativni. Izbor metode je odvisen od narave raziskave. Pspmehanično ponovili. Uporabljeni postopki pri kvalitativnem raziskovanju niso iste vrste kot računski postopki pri statistiki, ki avtomatično pripeljejo do statistične mere, ki jo lahko smiselno interpretiramo. Tako je pri kvalitativnem raziskovanju potrebno analitične postopke uporabljati prilagodljivo in domiselno glede na gradivo, ki ga analiziramo. Hussey in Hussey (1997,249; povz. po Tratnik 2002, 81) navajata naslednje temeljne metode analize kvalitativnih podatkov: TABELA 4: Temeljne metode analize kvalitativnih podatkov Kvantitativne metode Nekvantitativne metode neformalne metode formalne metode

splošni analitični postopek kognitivni vzorci

- analiza vsebine - pregledna mreža

prikaz podatkov teorija utemeljitve metoda razsojanja

Vir: S kvan jemo besedila v številčne podatke, medtem ko s nek Neform v se lahko ugotovi, da se določeni ponavljajo. V proponavljpredsta na tiste podatke, ki se ne ponavljajo in s

Hussey in Hussey 1997, 249; povz. po Tratnik 2002, 81.

titativnimi metodami preoblikuvantitativnimi metodami oblikujemo pomen z rekonceptualizacijo zbranih besedil

alne metode: pri pregledu podatkocesu krčenja in selekcije podatkov se lahko odločimo za zapisovanje pogostosti

anj teh podatkov. Če je določenih enakih podatkov veliko jih v interpretaciji vimo številčno. Lahko pa se tudi osredotočimo

e zelo redko pojavljajo in izločimo tiste. Neke predpisane in uveljavljene metode za

11 Povzeto , 79-87. po Tratnik 2002

28

izloVendar da pri »prevajanju« besedil v številke z neformalno metodo pazi v propomemmetoda

dolgega besedila. Z njo besedilo preanalizi podatko prenesemo v razp Pre dmatemaprocesi le, če smo se nanjo

natančno vemo, katere individualne podatke bomo zbirali.

2. zagotovimo, da je zbrano gradivo pravilno označeno (od koga, datum in ura

e podatke začnemo združevati v skupine t.i. kategorije. Kategorije so ponavljajoči se vzorci, ekstremni pojavi, procesi. Pri združevanju je pomembno

6. povzetke uporabimo za oblikovanje splošnih trditev, ki jih primerjamo s teorijo in

ognitivni vzorec: je metoda analize s katero strukturiramo, analiziramo in interpretiramo sebinske podatke. Postopek poteka v naslednjih korakih:

1. iz opisa nekega problema izluščimo stavke s približno desetimi besedami. Le te stavke nato povežemo grafično v obliki miselnega vzorca. To nam pomaga razumeti vzorec razmišljanja posameznika bolje kot tekoče besedilo.

2. združimo pare stavkov, ki si pomensko nasprotujejo in s tem poglobimo razumevanje

čanje podatkov ni, tako se vsak raziskovalec sam odloči, na kak način bo to izpeljal. je pomembno,

cesu selekcije in krčenja, da ne zapostavi podatkov, ki so pomensko bogati in bni. Da se temu izogne, je potrebno neformalno metodo kombinirati z drugimi mi

Analiza vsebine: je formalna metoda, s katero formalno, na uveljavljen način strukturiramo kvalitativne podatke. Primerna je za analizo

nesemo v številčne variable, ki jih nato obdelamo s kvantitativnimi metodami. Pri tej je potrebno najprej oblikovati t.i. kode, s katerimi označimo bistvene sestavine v. Koda je lahko beseda, značilnost, tema ali zadeva. Kode

redelnico vertikalno, pri vsaki pa zapišemo pogostost horizontalno.

gle na mreža: je metoda formalne analize kvalitativnih podatkov. Gre za obliko tične predpostavitve razumevanj in pojmovanj posameznikov o dogodkih in

h, ki so predmet študije. To metodo analize je možno izvajati pripravili pred zbiranjem podatkov. Pomembno je, da pred začetkom zbiranja podatkov (pred intervjuju ali opazovanju) Metoda splošnega analitičnega postopka: gre za sistematično in natančno metodo, ki jo je mogoče uporabiti pri vsaki metodologiji. Za postopek analize so predlagani naslednji koraki:

1. pripravimo, uredimo in dopolnimo vse zapiske zbranih podatkov

zbiranja, razlogi za zbiranje…) 3. za vsako variablo, pojem ali temo pripravimo kode (številke ali znake) s katerimi

označimo izbrano besedilo ali stavek. Kode nam pomagajo sistematično urediti podatke, jih združevati, iskati, ipd.

4. kodiran

upoštevati cilje raziskave in vsebino podatkov. 5. po združevanju podatkov napišemo povzetke ugotovitev iz vsake kategorije. Vsake

toliko časa povzetke prebiramo, razmišljamo o ugotovitvah in jih po potrebi popravimo.

cilji raziskave 7. ugotovitve interpretiramo. To je najpomembnejši korak pri analizi kvalitativnih

podatkov. Kakovost celotne raziskave je odvisna od tega, kako poglobljeno in razmišljajoče bomo povzeli ugotovitve analize.

Kv

29

3. iz posameznih kognitivnih vzorcev izberemo stavke, ki označujejo procese in posledice procesov, ter jih hierarhično uredimo in zapišemo. Ob tem se oblikujejo vzročno-posledične povezave med pojmi, ki jih interpretiramo.

ostopek je dokaj zapleten, zato si pri njem pomagamo z različnimi računalniškimi rogrami za kognitivne vzorce.

rikaz podatkov: pri tej metodi se uporabljajo mreže, matrike in grafi, s pomočjo katerih odatke uredimo in interpretiramo. V mrežah podatke povezujemo, v matrikah jih uredimo o stolpcih in vrsticah. Podatki so lahko izbrane besede, stavki, deli besedil, ipd. mreže in atrike lahko uredimo glede na čas, kraj, prostor ali vzročno-posledične povezave.

eorija utemeljitve: je pogosto uporabljena metoda analize v raziskavah, ki nimajo redhodnega teoretičnega okvira. Analizo začnemo s kodiranjem, kasneje te kode

povežemo v kategorije, pri tem si lahko pomagamo z uveljavljenimi strokovnimi izrazi. Na metodo, ki je primerna le za izkušene

ziskovalce.

razvila na principih pravnega razmišljanja. Metoda upošteva aravo, vir in kakovost podatkov, ki naj bi podprli trditve raziskave. Glavna značilnost

ekega dogajanja.

aziskava ki jo izvajam bo vsebovala pri analizi kvalitativnih podatkov kombinacijo

Pp Pppm Tp

koncu rezultate interpretiramo. Gre za zelo zahtevnora

Metoda razsojanja: se je nanalize je da skozi celoten postopek oblikujemo zaključke, ki vsebujejo različne vidiken Rkvantitativnih in nekvantitativnih metod. Uporabiljena bo kvantitativna neformalna metoda s pomočjo katere bom kvalitativne podatke preoblikovali v številčne in jih nato obdelala in interpretirala. Izmed omenjenih nekvantitativnih metod bo uporabljena analiza vsebine ter metoda prikaza podatkov.

30

4 ANALIZA TEM MAGISTRSKIH NALOG

4.1 Postopek raziskave Raziskave sem se lotila načrtno in sistematično in sicer je moje delo potekalo v več fazah:

rugih virov

mnenje o problemu, ki sem si ga zastavila za

in o sem uporabila tudi za pridobivanje podatkov, s pomočjo

nazteor

biti vse podatke v knjižnici EPF in v podatkovni bazi COBISS m se po podatke obrnila direktno na referat Ekonomsko poslovne fakultete. Podatke mi

rščeni glede na smer študija. Ker so se študijski programi ozi leta spreminjali in preimenovali sem v končni seznam »Diplomanti magistrskega

ki so magistrirali na smereh: tr A-marketinški management. Teh g

u si pomagala z bazo d k vseh magistrskih del, ki so dostopna v knjižnici čitalnici Ekonomsko-poslovne fakultete.

1. faza: Pregled literature in d Literaturo in druge vire sem pravzaprav uporabljala skozi vso raziskavo. V začetku sem si s pomočjo različnih virov oblikovala proučevanje. V nadaljevanju pa mi je bila v veliko pomoč pri načrtovanju poteka raziskave

blikovanju metodologije. Virekaterih sem preverjala pravilnost in resničnost podatkov pridobljenih iz evidence EPF. Ne

adnje pa sem objavljene in druge vire uporabila tudi pri končnem oblikovanju etičnega okvira raziskave.

2. faza: Zbiranje podatkov Za raziskavo sem potrebovala spisek vseh magistrov podiplomskega študija smeri marketing, ki so magistrirali v obdobju od začetka izvajanja študija leta 1971 pa do konec maja 2005. Po neuspelem poskusu pridoseje posredovala referentka za podiplomski študij. Fakulteta že leta vodi računalniško bazo podatkov vseh vpisanih študentov in tistih ki so študij končali, pred tem se je ta evidenca vodila ročno, z uvedbo računalniške podpore pa so se ti podatki prenesli v elektronsko obliko. Dobljeni podatki so bili razvskštudija na katedri za marketing« uvrstila tiste magistre,no anja menjava, marketing III, marketing IV, ter MBma istrov je bilo skupaj 194. Za gotovitev dostopnosti posameznih magistrskih del v knjižnici sempo atkov COBISS. Kjer sem dobila spisein 3. faza: Preverjanje podatkov Pri zbiranju in razvrščanju podatkov sem posvetila posebno pozornost kontroli le teh. Izvajala sem dve vrsti kontrole in sicer: • »sprotno kontrolo«, kjer sem sproti kontrolirala vnesene podatke v seznam magistrskih

del, da ne bi prišlo do napak

31

• »splošna kontrola«, pri kateri pa sem preverjala pravilnost pridobljenih podatkov, ujemanje le teh iz obeh seznamov in ujemanje z drugimi viri. Pri tem sem ugotovila

jo postopkov za analizo kvalitativnih podatkov (neformalne metode, formalne etode analize vsebine,…)

se nanašali na:

število magistrske naloge po posameznih katedrah,

ilčne podatke, katere je lažje obdelati in rafično prikazati. Pri tem sem v okviru kvalitativne analize uporabila kvantitativno

skladu s cilji te raziskave. To pomeni, da sem rezultate rikazala tako, da je iz njih razvidna strukturiranost magistrskih del

ako sem v začetku poskusila prikazati kolikšen delež edre za marketing. V nadaljevanju pa sem

izo magistrskih del na Katedri za marketing kjer sem proučila osameznih smereh in letih magistriranja, kakšna je

olu in starosti ter kolikšna je povprečna starost ag e je tudi, kateri profesorji so najpogosteje prevzeli en nalogah. Najpomembnejši del raziskave pa se je nanašal na

gistrskih nalog po kriteriju marketinškega spleta in oločitev najpogosteje obdelanih tem s pomočjo metode analize vsebine in neformalne

delne nepravilnosti, kar me je prisililo k preverjanju v primarnih virih. 4. faza: Urejanje podatkov Podatke, ki sem jih pridobila iz evidence EPF je bilo potrebno najprej urediti v razpredelnice, s čimer sem si omogočila izvajanje nadaljnje analize. Pri tem sem si pomagala z računalniškim programom Excel. 5. faza: Analiza podatkov Analiza podatkov se nanaša na razčlembo rezultatov zbiranja podatkov. Podatke sem analizirala tako, da sem jih najprej smiselno uredila v razpredelnico (priloga 3) in jih nato z različnimi metodami obdelala. Uporabljene metode so bile odvisne od vrste podatkov. Kvantitativni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod, kvalitativni podatki pa s pomočm

Kvantitativni oziroma številčni podatki so-- število magistrske naloge po smereh znotraj Katedre za marketing - razvrstitev kandidatov po spolu in starosti v času magistriranja - število kandidatov po letih magistriranja na magistrskem študiju - razvrstitev kandidatov po mentorjih.

Zaradi obsežnosti raziskave in velike količine podatkov sem si pri analizi in prikazu rezultatov analize kvantitativnih podatkov pomagala z računalniškim programom Excel. Kvalitativni podatki so se nanašali na naslov magistrskega dela. Cilj analize kvalitativnih podatkov je bil preoblikovati besedilo v števgneformalno metodo, formalno metodo analize vsebine ter metodo prikaza podatkov.

.2 Rezultati 4 Rezultate raziskave sem prikazala v grafično in vsebinsko ppo posameznih kriterijih analize. Tvseh magistrskih del je bil napisan v okviru Katse osredotočila le na analkakšni so deleži magistrskih del po prazporeditev avtorjev magistrskih del po spm istra ob magistriranju . Zanimalo mm torstvo pri magistrskihanalizo in prikaz strukture tem mad

32

metode. Poskusila sem tudi ugotoviti katero področje po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je najpogosteje zajeto v magistrskih delih. Na koncu pa sem še prikazala strukturo načinov dostopnosti magistrskih del za širšo javnost in načine arhiviranja magistrskih del na EPF.

4.2.1 Magistrske naloge po katedrah

a EPF so profesorji povezani po področjih svojega dela v katedre. Gre za organizacijske note, ki na zaokroženem pedagoškem in raziskovalnem področju povezujejo profesorje, nanstvene delavce in sodelavce zaradi razvoja pedagoškega in raziskovalnega dela

EKŠ 1989, 13).

priloga 1). Določene so bile ukinjene druge so se ustanovile na novo. Prav ko so se skozi leta spreminjali študijski programi in razpisane smeri študija (priloga 2).

To je otežilo analizo magistrskih del po kriteriju kateder, kjer smo poskušali ugotoviti na kateri katedri je magistriralo največ študentov. Podatke sem razdelila po katedrah glede na to v katero katedro spada smer študija posameznega kandidata. Pri tem pa sem za osnovo upoštevala strukturo kateder v obdobju od 1987-2004. Takrat so delovale naslednje katedre: - Katedra za ekonomiko - Katedra za ekonomsko politiko - Katedra za finance - Katedra za gospodarsko pravo - Katedra za kvantitativne ekonomske analize - Katedra za marketing - Katedra za mednarodno menjavo - Katedra za organizacijo in informatiko - Katedra za politično ekonomijo - Katedra za tehnologijo - Katedra za tuje poslovne jezike.

tudijske smeri, ki so bile razpisane izven določenega obdobja in spadajo pod druge

Nez(V Od začetka delovanja EPF pa do danes so se katedre večkrat preoblikovale in reorganizirale (ta

Škatedre, ki pa v določenem obdobju niso več delovale so bile razporejene pod kategorijo »drugo«. Te smeri so: turizem, transport in poslovna logistika, planiranje družbenega razvoja, planiranje in optimiranje poslovnih procesov, organizacija in poslovno upravljanje, teorija marksizma in samoupravljanja.

33

SLIKA 2: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA MAGISTRSKIH NALOG PO KATEDRAH

0

Kate

dra

za fi

nanc

e

tedr

a za

mar

ketin

g

dra

za m

edna

rodn

om

enja

vo

edra

za

orga

niza

cijo

inrm

atik

o

drug

o

Kat

edra

za

stra

tešk

i in

pol

itiko

podj

etja

čuno

vods

tvo

inre

vizi

jo

iko

20406080

100120140160180200

štev

ilo m

agis

trov

Ka

Kate

atin

fo

man

agem

ent

dra

za ra

Kate

dra

za e

kono

msk

o po

lit

K

Kate

Na magistrskem študiju je v obdobju od začetka izvajanja le tega (marca 1972) pa do konec maja 2005 magistriralo skupaj 744 študentov. Od tega jih je na smereh, ki spadajo pod Katedro za marketing magistriralo 194, kar predstavlja 26% vseh študentov, ki so

spešno zaključili šolanje na magistrskem študiju.

eri ance OZD, poslovne finance, MBA-finančni management, poslovne

je skupaj magistriralo 199 kandidatov, kar predstavlja 7% delež vseh magistrov EPF.

e magistriralo na smereh, ki spadajo pod Katedro za ednarodno menjavo. Te smeri so: mednarodna menjava, MBA-mednarodni management

in mednarodna ekonomija.

tja, to je 30 študentov. Na smer pod Katedro za konomsko politiko jih je magistriralo 12 kar je 2%. Na smereh, ki so bile uvrščene pod

ng in Katedre za finance agistrirala več kot polovica študentov magistrskega študija, kar 53%. Če k temu

prištejemo še študente, ki so magistrirali na smereh pod Katedro za mednarodno menjavo

u Največ kandidatov je magistriralo na smereh, ki spadajo pod Katedro za finance. Te smso bile, bančništvo, finfinance in bančništvo. Na teh smereh2 17% oz. 130 kandidatov pa jm

Na smereh, ki spadajo pod Katedro za organizacijo in informatiko je magistriralo 85 študentov, to je 11% vseh magistrov na EPF. Okrog 4% jih je magistriralo na smereh v okviru Katedre za računovodstvo, to je 28 študentov in na smereh v okviru Katedre za strateški management in politiko podjeekategorijo »drugo«, pa je skupaj uspešno zaključilo magistrski študij 63 študentov, kar pa predstavlja 9% delež. Ugotovimo lahko, da je na smereh v okviru Katedre za marketim

34

pridemo do spoznanja da je kar 70% vseh magistrov znanosti na EPF končalo študij na eni od smeri omenjenih treh kateder.

4.2.2 Magistrske naloge po smereh v okviru Katedre za marketing Kot je bilo že povedano, so se študijski programi in smeri v obdobju izvajanja magistrskega študija večkrat spremenili, preimenovali in reorganizirali. Tudi v okviru programov, ki so se in se izvajajo pod Katedro za marketing je prišlo do tovrstnih sprememb (priloga 2). Tako so v seznam »Magistrskih del na Katedri za marketing«

vrščena vsa tista, katerih avtorji so bili vpisani na eno izmed naslednjih smeri:

Ekonomija in poslovne vede – marketing III

NI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG KATEDRE ZA ARKETING PO SMEREH

u

• Marketing IV •• Notranja menjava • MBA – marketing management SLIKA 3: GRAFIČM

marketing-III32%

marketing-IV25%

MBA-marking management

25%

notranja menjava18%

Marketing IV je smer, ki je bila razpisana v letih 1971-1975. Kandidati pa so na tej smeri

agistrirali v obdobju od 1974 do 1997. V tem obdobju je študij uspešno zaključilo 48

so ta študij zaključevali v letih od 1978 do 1997. V tem obdobju je spelo po tem programu uspešno zaključiti podiplomski magistrski študij 34 kandidatom,

mkandidatov, kar predstavlja 25% vseh, ki so magistrirali na podiplomskem magistrskem študiju v okviru Katedre za marketing. V obdobju 1975 do 1991 je bil v okviru Katedre za marketing razpisan program notranje menjave. Kandidatiukar predstavlja 18% delež vseh magistrov Katedre za marketing.

35

Največ kandidatov je magistriralo v obdobju od 1994 do 2005, in sicer 112 kandidatov, kar predstavlja več kot polovico (57%) vseh, ki so magistrirali na programih Katedre za

arketing.

stavlja tudi ejstvo, da sta bila v času od leta 1991 do 2005 na Katedri za marketing razpisana dva

anost za podiplomski študij krive tudi spremenjene ružbenoekonomske ter družbenopolitične razmere.

lu avtorja

Od začetka izvajanja magistrskega študija pa do konec maja 2005 je na smereh v okviru Katedre za marketing magistriralo 194 študentov. Od tega je bilo 124 moških, kar predstavlja 64% in pa 70 žensk kar predstavlja 36% vseh, ki so končali magistrski študij na Katedri za marketing. SLIKA 4: GRAFIČNI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG KATEDRE ZA MARKETING PO SPOLU AVTORJA

m

Enega izmed razlogov za tako veliko število magistrov v tem obdobju preddpodiplomska programa. To sta bila program MBA-marketing management ter program Ekonomija in poslovne vede – marketing III. Vendar pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so na povečano zainteresird

4.2.3 Magistrske naloge na Katedri za marketing po spo

64%

36%

MOŠKIŽENSKE

Vzroke za neenakomerni delež žensk in moških, ki so diplomirali na magistrskem študiju

atedre za marketingK bi lahko iskali v sami strukturi vpisanih kandidatov na podiplomski študij na EPF. Znano je, da so se ženske v preteklosti manjkrat odločale za nadaljevanje študija in je bil v preteklosti delež visoko izobraženih moških precej višji od deleža visoko izobraženih žensk. Poleg tega se splošna stopnja izobraženosti nenehno viša. Določena delovna mesta ki so bila nekoč zasedena z srednješolsko izobrazbo zahtevajo danes fakultetno. Dejstvo je, da v današnji tržno naravnani družbi, v razmerah velike brezposelnosti in medsebojne

36

konkurenčnosti lahko uspejo le dovolj izobraženi.V današnji družbi je izobrazba torej nujna.

4.2.4 Magistrske naloge na Katedri za marketing po letih magistriranja

mskem študiju je svoje magistrsko delo uspešno zagovarjal slovnih znanosti«. Isto leto so

ag ti.

lika 5 prikazuje razporeditev magistrskih del glede na leto, v katerem so bila napisana in spešno ubranjena.

pazimo lahko, da je v obdobju med letoma 1974 in 1980 bilo napisanih vsako leto od 4 o 9 magistrskih del. V obdobju od 1981 do 1993 se je število magistrskih nalog na leto recej zmanjšalo in sicer od 1 do 3 na leto z izjemo leta 1985, ko jih je bilo napisanih kar . Znatno povečanje magistrskih del lahko opazimo v obdobju od 1994 do 2005, ko je bilo sako leto napisanih več kot 5 magistrskih del. Posebej izstopajo zadnja tri leta, saj je bilo ta 2003 napisanih 15, leta 2004 kar 23 ter v prvih petih mesecih leta 2005 celo 11 agistrskih nalog.

Prvi magister na podiplo29.06.1974 in si s tem pridobil naziv »magister pom istrirali še trije kandida SLIKA 5: GRAFIČNI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG KATEDRE ZA MARKETING GLEDE NA LETO MAGISTRIRANJA

0

25

Su Odp9vlem

5

10

15

20

1974

1975

1976

1977

1978

1979

1980

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

leta

štev

ilo m

agis

trski

h de

l

MOŠKIŽENSKEskupaj

37

Če celotno obdobje 32 let razdelimo na tri dele, s tem da izvzamemo zadnje leto 2005 za katerega so zbrani podatki samo za prvih pet mesecev in izračunamo povprečno število m gistrskih nalog na leto za posamezna obdobja dobimo naslednje rezultate:

povprečno število magistrskih nalog je 2.5 nalog/leto

m 2001 bilo razmerje med spoloma vtorjev magistrskih nalog vedno v korist moških (izjema je le leto 1984). Po letu 2001 pa

kih. V letu 2003 je to razmerje največje, saj je magistriralo kar 13 žensk in le 2 moška.

Zanimivo je, da kar v polovici let odkar je razpisan magistrski študij, ni bilo ženske, ki bi -ih let se je v

-ih zgodilo, da celo leto ni magistrirala nobena ženska.

ih starostnih skupin. Jaz sem jih razdelila sedem. In sicer v razmaku petih let. Ker noben kandidat ni magistriral pred 25-im letom

starosti, sem v prvo skupino zajela vse, ki so zaključili magistrski študij na Katedri za marketing v starosti od 25 do vključno 29 let. Druga skupina zajema vse stare od 30 do 34 let, tretja vse od 35 do 39 let, itd. Zadnja skupina zajema vse, ki so zaključili magistrski študij v starosti od 55 do 59 let. Starejšega kandidata od 59 let, ki bi zaključil magistrski študij na Katedri za marketing do sedaj še ni bilo.

a - 1.obdobje: 1974-1983 povprečno število magistrskih nalog je 5 nalog/leto - 2.obdobje: 1984-1993 - 3.obdobje: 1994-2004 povprečno število magistrskih nalog je 9.8 nalog/leto Kot je razvidno iz slike 5 je v obdobju pred letoaje vsako leto uspešno zaključilo študij na podiplomskem magistrskem študiju več žensk kot moš

magistrirala na Kkatedri za marketing. Ali če povemo drugače, v obdobju 168 Enkrat, in to leta 1986 pa se je zgodilo, da na magistrskem študiju Katedre za marketing ni zaključil študija noben kandidat.

4.2.5 Magistrske naloge na Katedri za marketing po starosti avtorja Za magistrski študij se odločajo kandidati različnv

38

SLIKA 6: GRAFIČNI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG KATEDRE ZA MARKETING GLEDE NA STAROST AVTORJA OB MAGISTRIRANJU

0

10

20

30

40

50

60

70

25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59

starost magistra v letih

štev

ilo m

agis

trov

Največ kandidatov na magistrskem študiju Katedre za marketing je magistriralo v starosti med 30 in pod 35 let. Teh kandidatov je bilo 63, kar predstavlja 32.5% vseh, ki so zaključili magistrski študij Katedre za marketing. Največ kandidatov, kar 18, je magistriralo z dopolnjenimi 32-imi leti starosti. S komaj 25

l 59 let.

e za marketing je 36 .

ge na Katedri za marketing glede na mentorstvo

ko kandidati za mentorja izberejo habilitiranega učitelja F ltete, če je predaval na podiplomskem študiju ter opravlja

obraževalno-raziskovalno delo na področju, ki se ga kandidat loteva v sklepnem delu.

no področje magistrskega dela, mentorstva, priljubljenost mentorja, idr.

–mi leti so magistrirali trije kandidati, vendar vsi po letu 2000. Po 50-em letu starosti je magistriralo 12 kandidatov večina po programu Marketing IV ter vsi pred letom 2000. Najstarejši kandidat, ki je magistriral je ime Povprečna starost kandidatov ob magistriranju na programih Katedrlet

4.2.6 Magistrske nalo Po pravilih za magistriranje si lahEP ali kake druge fakuiz Izbira mentorja lahko temelji na več dejavnikih; izbrapripravljenost mentorja za prevzem

39

SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG KATEDRE ZA ARKETING GLEDE NA MENTORSTVO M

0 10 20 30 40 50 60

dr.Lorbek Francdr.Radonjič Dušan

dr.Deželak Bogomirdr.Obraz Roman

dr.Mumel Damijandr.Vezjak Danilo

dr.Snoj Borisdr.Završnik Bruno

tanenilo

teoir

nenjo

ajda

nan

dr.Kralj Jankodr.Novak Mijo

dr.Pauko Franc

število magistrskih del

dr.Pivka Marjan

dr.Možina Sdr.Požar Da

učitelj tuje fakultedr.Bobek Vit

ladimdr.Kenda Vdr.Lah Ti

men

tor dr.Perič Fra

dr.Tavčar MitjaCrnkovič Rudi

dr.Bastič Mdr.Belak Janko

ndr.Bobek Dušadr.Jurše Mila

dr.Kajzer Štef

Na podiplomskem magistrskem študiju Katedre za marketing si je 194 kandidatov v

bdobju 32 let izbralo 26 različnih mentorjev. o Iz slike 7 je razvidno, da pri število mentorstev izstopata predvsem dva profesorja. To sta dr. Franc Lorbek ter dr. Dušan Radonjič. Prvi je prevzel mentorstvo pri 53 magistrskih nalogah, drugi pa pri 46 magistrskih nalogah. Skupaj sta tako prevzela mentorstvo pri več kot polovici magistrskih nalog napisanih na Katedri za marketing. Glavne vzroke za tako veliko mentorstev, bi lahko iskali v delovnem obdobju in pa v priljubljenosti področjih, ki jih predavata; Tako je dr. Lorbek Franc na magistrskem študijo predaval predmete: • Politika komuniciranja • Komuniciranje v trženju Vedenje kupcev in porabnikov • Nabavni marketing

Marketing visoke tehnologije • Ekološki marketing…

•

• Industrijski marketing •

40

Dr. Dušan Radonjič pa predava predmete; • Management marketinškega informacijskega sistema • Strateški marketing Zahtevnejše metode raziskave marketinga •

TABELA 5: PRIKAZ POVPREČNEGA ŠTEVILA MENTORSTEV POSAMEZNEGA MENTORJA NA LETO Mentor Obdobje mentorstva Število mentorstev Letno povprečje

dr. Lorbek Franc 1990-2005 53 3.3 dr.Radonjič Dušan 1978-2005 46 1.6 dr.Deželak Bogomir 1977-1998 20 0.9 dr.Obraz Roman 1975-1993 15 0.8 dr. Mumel Damijan 2002-2005 11 2.7 dr. Vezjak Danilo 1974-1989 8 0.5 dr. Snoj Boris 20 1 00-2005 6 dr. Završnik Bruno 2003-2004 5 2.5 dr. Možina Stane 1975-1977 4 1.3 dr. Požar Danilo 1974-1978 3 0.6 Tabela prikazuje razporeditev desetih profesorjev z največ mentorstvi. Ker so delovali v

h, smo poskusili ugotoviti njihovo aktivnost tako, da smo poskusili entorstev so povprečno na leto prevzeli. To smo naredili tako, da smo

tevilo mentorstev delili z številom let v obdobju mentorstva. Obdobje mentorstva pa smo določili tako, da sm za začetek obdobja vzeli leto, v katerem se profesor prvič

ojavi kot mentor, za konec obdobja pa je vzeto leto, ko se profesor zadnjič pojavi kot

ih nalog na Katedri za marketing temveč tudi, da je bil najaktivnejši. Tako je v enta.

rbeka sta predmete, ki jih je predaval prevzela dr. Mumel trenutno predava na magistrskem študiju predmeta

nje v marketingu«. V obdobju štirih let je od njegovim mentorstvu magistriralo enajst kandidatov, kar pomeni 2.7 kandidata na leto.

marketing«, »Marketing visoke tehnologije« ter Komuniciranje v marketingu«. V dveh letih je pod njegovim mentorstvu magistriralo pet andidatov.

ajdaljše obdobje, celih 28 let, mentorstva prevzema dr. Radonjič. Pod njegovim entorstvu je magistriralo 46 kandidatov oz. 1.6 kandidata na leto.

različno dolgih obdobjiizračunati koliko mskupno š

o pmentor. Iz tabele je razvidno, da ne samo da je dr. Lorbek bil mentor pri največjem številu magistrskpovprečju na leto pod njegovim mentorstvu magistriraro 3.3 štud Po prenehanju poučevanja dr. Loin dr. Završnik. Tako dr. Mumel »Vedenje kupcev in porabnikov« in »KomunicirapZa njim ne zaostaja veliko dr. Završnik, ki predava predmete: »Nabavni marketing«, »Management tržnih poti«, »Industrijski »k Nm

41

4.2.7 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na marketinški splet Najpomembnejši del raziskave predstavlja analiza naslovov magistrskih nalog po kriteriju

upoštevane sestavine marketinškega spleta

dve zgoraj omenjeni kategoriji sem razvrstila od »kombinacije 2P«. Kategorija »4P« pa zajema vsa magistrska dela, katerih vsebina

ga spleta.

na podlagi njihovih naslovov ni bilo mogoče razvrstiti znotraj speta smo jih razvrstili pod »ostalo«.

SKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING ETINŠKEGA SPLETA

sestavin marketinškega spleta. Pri tem so bileza proizvode (4P)12. Vsa magistrske dela sem poskušala na podlagi njihovega naslova razvrstiti v eno izmed kategorij (izdelek, cena, komuniciranje, distribucija). Magistrska dela, ki so po naslovu sodeč zajemala vsebine, ki so se nanašale na pobravnava vse štiri elemente marketinške Ker vseh magistrskih del,štirih sestavin marketinškega TABELA 6: PRIKAZ MAGISTRPO ELEMENTIH MARK Število magistrskih nalog %

OSTALO 70 36 4P 49 25 KOMUNICIRANJE 39 20 IZDELEK 24 12 KOMBINACIJE 2P 6 3 DISTRIBUCIJA 4 2 CENA 2 1

∑ 194 100 IZDELEK Pod kategorijo izdelek uvrščena magistrska dela so po naslovu sodeč zajemala vsebine v zvezi z: - Zbiranjem idej, načrtovanjem in razvijanjem novih izdelkov Inovacijo izdelko- v

lkov na trgu, ipd.

istrskih del, ki so se osredotočila na sam izdelek je bilo 24, to predstavlja 12,4% vseh

- Blagovno znamko izdelkov - Oblikovanjem politike izdelkov Pozicioniranjem izde-

agM

magistrskih del na Katedri za marketing.

Product-iz distribucija, promotion-komuniciranje 12 delek, price-cena, place-

42

CENA Po lavje cene je dokaj neobdelano pg odročje. Izmed vseh magistrskih nalog se le dve

obravnavata vlogo in pomen same politike cene izdelka in roblem oblikovanja cene na tržišču ter politiko cene v industrijskem marketingu.

OMUNICIRANJE

deč je to področje precej riljubljeno. Kar 20.1% vseh magistrov na Katedri za marketing je v svojem delu

marketingu

propaganda Direktni marketing

-

-

IS

stribucije, saj se atiko zasnove

logističnega sistema, marketing trženjskih poti ter politiko izvajanja protidobav.

agistrsko delo, katerega tema je bila embalaža, smo uvrstili pod kombinacijo

vse štiri elemente

Ta magistrska dela so obravnavala naslednje teme: - Strateško planiranje marketinga

nanašata na to področje. Ti dvep K Po številu nalog, ki se nanašajo na področje komuniciranja sopobravnavalo teme s področja komuniciranja. Najpogosteje obravnavane teme so bile:- Politika komuniciranja v - Tržno komuniciranje - Ekonomska - - Marketinški odnosi z javnostjo - Pospeševanje prodaje - Osebna prodaja

Marketinški komunikacijski splet - Komuniciranje in mediji - Varstvo potrošnikov pri oglaševanju

Kulturne razlike in komuniciranje - Nebesedno komuniciranje

TRIBUCIJA D Precej nezanimivo za podiplomske študente marketinga je tudi področje di

štiri magistrska dela nanašajo na to področje. Le ta obravnavajo problemle

KOMBINACIJE 2P Kombinacije 2P so se nanašale predvsem na hkratno obravnavanje distribucije in komuniciranja. Obravnavane teme so se nanašale na direktni marketing, direktno prodajo ter trženje po pošti. Mizdelek/komuniciranje. P 4

Največ, kar 49 nalog je obravnavalo temo, katere vsebina je zajemala

arketinškega spleta. m

43

- Zasnova marketinga - Proces trženja - Marketinške strategije - Politika marketinga - Optimizacija marketinškega spleta - Marketinška funkcija, ipd. OSTALO Magistrska dela katera so obravnavala teme , ki se niso neposredno nanašala na elemente marketingškega spleta sem razporedila pod kategorijo »ostalo«. Ta magistrska dela bi v grobem lahko razporedili naslednjim sklopom tem: - Marketinški informacijski sistem (13)13 - Mednarodni ekonomski odnosi (6) - Nabavni marketing (11) - Raziskava marketinga/tržišča (26) - Drugo (14) Glavne vzroke za neenakomerno zanimanje za teme povezane z elementi marketinškega spleta bi lahko iskali pri: • sestavi samega učnega programa oz. predmetnika na podiplomskem magistrskem

študiju, kjer je poudarek na temah, ki izstopajo pri magistrskih nalogah • kandidatih in mentorjih in njihovi zainteresiranosti za določeno področje • težavnosti pridobivanja podatkov v podjetjih, kjer se jih večina brani izdati zaupne

podatke, le ti pa so večinoma povezani s ceno • zainteresiranosti podjetij za določene teme, saj večina magistrskih del temelji na

praktičnem primeru podjetij v katerih je kandidat zaposlen SLIKA 8: PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING PO ELEMENTIH MARKETINŠKEGA SPLETA IN SPOLU AVTORJA

0

10

20

št

30

40

50

evilo

mag

istr

skih

nal

o

60

80

OSTALO 4P

KOMUNICIR

ANJE

IZDELEK

KOMBINACIJE

2P

DISTRIB

UCIJACENA

enti marketinškega spleta

70g

ženskemoški

elem

Številka v oklepaju pomeni število magistrskih nalog, ki so obravnavala omenjeno temo. 13

44

S sliko 8 j rikazan različna zainteresiranost za teme elementov marketinškega s na sp l kan data. Ugo vimo lahko, da je tri elemente arketinškega spleta k, ce in dist bucijo) v s ojih magistrskih nalogah obdelalo več moških kot žensk. men komuniciranje« pa je bilo razmerje v prid žensk. Prav ako se je a tem at ob vnavaj dva elementa marketinškega spleta odločilo več žensk kot mo ih, gi st ni pa s nobena ž ska ni odločila za obravnavo cene v svoji magistrski

.

je potrebno upoštevati dejstvo, da je na Katedri za marke ng magistriralo več atov t kandi atk ter da je to razmerje 124 : 70.

lna je udi ana za obdelanosti elementov m agistrskih delih h ma triranja Le to sem poskušala prikazati z naslednjo sliko.

9: IKAZ AGISTR KIH NALOG KATEDRI ZA MARKETING PO GL DE NA BDELANE ELEMENTE ARKETINŠK A SPL A

e p a pletaglede o di to m(izdele no ri vPri ele tu » t z e, kinaenkr ra o škpo dru ra e ennalogi Pri tem tikandid ko d Smise t li arketinškega spleta v mpo leti gis . SLIKA PR M S NALETIH

E O M EG ET

20

25

štev

ilo m

agis

trsk

ih n

alog

10

5

0

15

1974

1975

1976

1977

1978

1979

1980

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

letaIZDELEK CENA DISTRIBUCIJA KOMUNICIRANJE KOMBINACIJE 2P 4P OSTALO

45

Zaradi nazornejšega prikaza izjemoma prikazujem podatke s slike 9 še v tabeli 7. TABELA 7: PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING PO LETIH GLEDE NA OBDELANE ELEMENTE MARKETINŠKEGA SPLETA LETO IZDELEK CENA DISTRIBUCIJA KOMUNICIRANJE KOMBINACIJE

2P 4P OSTALO

1974 1 3 1975 1 1 1 3 2 1976 2 1 1 1977 2 3 4 1978 3 1 2 2 1979 2 1 3 1980 2 4 1981 1 1982 1 1983 1 1 1 1984 1 2 1985 1 3 5 1986 1987 1 1988 1 1989 1 1 1990 1 1 1 1991 1 1992 1 1993 1 2 1 1994 1 1 2 3 1995 1 2 2 1996 1 1 2 2 1 1997 1 2 3 1998 1 1 1 6 1999 1 2 2 2000 2 3 4 5 2001 3 1 3 2 2002 2 1 5 2003 1 1 4 8 1 2004 2 1 11 3 1 5 2005 3 1 2 1 4

zane z izIZDELEK; Teme pove delkom so bile precej aktualne v dveh obdobjih in sicer v letu 1993.

ovljeno je do sedaj področje cene neobdelano področje. Napisani sta icer eno leta 1975 in eno leta 2005.

obdobju pred letom 1985 in v obdobju po

gotCENA; Kot že ubili le dve magistrski nalogi in s

46

DISTRIBUCIJA; Tudi področje distribucije je za magistre Katedre za marketing glede na čja v magistrskih delih dokaj nezanimivo. V obdobju 32-ih let so bile

e, ki so se vsebinsko nanašale na to temo.

JE; Večina magistrskih nalog, ki se nanašajo e povezane z m komuniciranje je bilo napisanih po letu 1990. Dejansko pa lahko opazimo

za te teme v letu 2004, ko je bilo na to temo napisanih kar 11

agistrske naloge, ki so hkrati obravnavale distribucijo in e napisane v letih od 1996 do 2001. V letu 2004 je bila napisana

nav izdelek in distribucijo, leta 1979 pa tista, ki obravnava izdelek in

jo na vse štiri elemente marketinškega spleta, so bile za obdelavo v e skoraj vsako leto, izjema so le nekatera leta v osemdesetih.

me, ki niso povezane z elementi marketinškega spleta so se kandidati cej enakomerni skozi celotno obdobje.

a povezati posamezna magistrska dela v sklope glede sem naredila tako, da sem najprej iz posameznega e do tri ključne besede, ki naj bi ponazarjale vsebino

agistrske naloge. V naslednjem koraku pa sem na podlagi izpisanih ključnih besed združila vsebinsko sorodna magistrska dela.

obdelanost tega podronapisane le štiri magistrske nalog KOMUNICIRAN na temelementoizjemno zanimanje magistrskih del.

; MKOMBINACIJE 2Po bilkomuniciranje s

ravnaloga, ki obkomuniciranje. 4P; Teme, ki se nanaša

elih izbranmagistrskih d OSTALO; Za teodločali pre

4.2.8 Magistrske naloge na Katedri za marketing po temah Pri »analizi po temah« sem posku alšna skupno obravnavano temo. To naslova magistrskega dela izpisala dvmoblikovala širše sklope tem, v katerih semRezultati, ki so bili s tem pridobljeni so prikazani v tabeli 8.

47

TABELA 8: PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING PO OBRAVNAVANIH TEMAH Tema Število magistrskih nalog

Komuniciranje v marketingu 23 Strateški marketing 22 Elementi promocijskega spleta 15 Raziskava marketinga 13 Marketinški informacijski sistem (MIS) 12 Nabavni marketing 10 Razvoj izdelkov 10 Mednarodni ekonomski odnosi 7 Analiza 5 Blagovna znamka 5 Vedenje porabnikov 5 Komuniciranje v managementu 4 Razvoj podjetja 4 Stanovanjski trg 4 Trženje 4 Ek loški marketing o 3 Po tika marketinga li 3 Za ovoljstvo porabnikov d 3 Zasnova marketinga 3 Diverzifikacija 2 Gl balizacija o 2 Marketing v trgovini 2 Model marketinga 2 Ocenjevanje kakovosti 2 Politika cene 2 Politika izdelka 2 Tržne poti 2 Ostalo 23 Sklop tem v katerega je bilo uvrščenih največ magistrskih del je bil sklop »Komuniciranje v marketingu«. Sem so bila uvrščena vsa tista magistrska dela, ki so v naslovu vsebovala

unikacije (1)14

v marketingu (8)

3) 1)

Politika komuniciranja v marketingu (3)

besedne zveze: - Marketinške kom- Marketinško komuniciranje (5) - Komuniciranje- Komuniciranje na trgu (1) - Tržno komuniciranje (- Komuniciranje v trženju (-

14

zvezo. Številka v oklepaju pomeni število magistrskih nalog katera so v naslovu vsebovala določeno besedno

48

- Marketinški komunikacijski splet (1) Teh magistrskih del je bilo skupaj 23. Dvaindvajset magistrskih del je bilo uvrščenih pod sklop »strateški marketing«. Ta dela so

Strateško načrtovanje trženja (1)

inga (6) Strateško upravljanje marketinga (1)

so naslednje elemente: Oglaševanje (5) Direktni marketing (4) Odnosi z javnostjo (3) Osebna prodaja (3)

klop »raziskovanje v marketingu« zajema vsa magistrska dela, ki so se ukvarjala z ziskavo trga ali raziskavo marketinga. Teh del je bilo 13.

med dvanajstih magistrskih nalog, ki smo jih uvrstili pod sklop »marketinški formacijski sistem«, jih je devet v naslovu vsebovalo omenjeno besedno zvezo, druge tri

a so vsebovale besedno zvezo Tržno informacijski sistem.

o deset nalog smo uvrstili v sklopa tem »Nabavni marketing« ter »Razvoj izdelkov«. Vse aloge so tudi v naslovu vsebovale besedno zvezo, s katero smo opisali omenjena dva lopa.

e so se nanašala a : k

Gospodarsko sodelovanje med državami ri

agistrskih nalog smo uvrstili v sklop »analiza«, te so se nanašale na :

na« sta bili obdelani v petih

a

v naslovu vsebovala besedne zveze: - Marketinška strategija (6) - - Strategija marketinga (3) - Model strateškega marketinga (1) - Načrtovanje strateškega marketinga (1) - Zasnova strateškega marketinga (1) - Strateški vidiki poslovanja (1) - Strateško planiranje market- - Poslovna in prodajna strategija. (1) Tretji sklop tem zajema vsa dela, ki so obravnavala vsaj enega od elementov promocijskega spleta. Teh je bilo skupaj 15, obravnavala pa- - - - Sra Izinp Pnsk Pod sklop »Mednarodni ekonomski odnosi« smo uvrstili sedem nalog, le tn--

E onomske odnose s tujino

- P stopna pogajanja z EU. Pet m- -

AnaAna

lizo panoge lizo plasmaja

- Analizo potreb - A lizo trga oz. tržišča Tudi temi »Blagovna znamka« in »Vedenje porabnikovm

gistrskih nalogah.

49

Ko ilu magistrskih nalog (v štirih

enim

2 ing glede na dejavnost

i ot osnova zeta ard za razvr

vn

na (označen no te čje« (označeno z dvema črkama).

i ol č določiti že na gi . Pri drugih pa sem si pomagala s podatkovno bazo IS podatkov o v bini str p i erih na na podlagi pridobljenih podatkov ni bilo mogoče določiti, sem sti

19 bilo 65 takih, pri katerih, i dela, ni bilo mogoče dolo na o skih nalog pa sem uvrstila v tabelo ar

t je razvidno iz tabele 8 so bile ostale teme zajete v manjšem štev, treh ali dveh). Vse ostale naloge, ki so se nanašale na specifično temo, ki je bila a le v eni magistrski nalogi smo uvrstili pod »ostalo«. Takih tem je bilo 23. ob

Omdelan

o jih le nekaj: žbeni marketing - Dru

- -

SegSpe

mentiranje cializacija proizvodnih programov

- Politika zalog - Organizacija poslovne logistike - Model managementa -

Marketing storitev, idr,.

4. .9 Magistrske naloge na Katedri za market Pr ana

arlizi magistrskih nalog glede na obravnavano dejavnost je k

D), ki predstavlja statistični stand v

Stapos

ndlo

dna klasifikacija dejavnosti (SKih subjektov po dejavnostih.

ščanje

Pri a lizi sem upoštevala le prvi dve ravni dejavnosti in sicer »področje« o z ečrko) r »podpodro Pr d očenih magistrskih nalogah je bilo obravnavano dejavnost mopodla samega naslova nalogeCOB S, kjer sem dejavnost posameznih del določila na podlagi semagi ske naloge od kategorijo »predmetne oznaka«. Magistrska dela, pr katobrraz

av vane dejavnostila pod »nedoločljivo«. vr

Med 4 magistrskimi nalogami, ki sem jih analizirala, jih jezarad pomanjkanja podatkov o vsebini magistrskega čitikater dejavnost se nanašajo. Ostalih 129 magistr

dne klasifikacije dejavnosti, kot prikazuje tabela 9. Sta

nd

50

TABELA 9: PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA MARKETING GLEDE N K EJAVNOSTI PO SKD A LASIFIKACIJO OBRAVNE D

Standardna klasifikacija dejavnosti število magistrskih del

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 1 B Ribištvo 0 C Rudarstvo 0 A Prid biC 0 o vanje energetskih surovin CB Pri b 0 do ivanje rud in kamnin, razen energetskih D Predelovalne dejavnosti ∑ 62 il in tobačnih izdelkov 6 DA Proizvodnja hrane, pijač, krm DB Pro o enih oblačil; tekstilnih in krznenih izdelkov 8 izv dnja tekstilij; Usnj C Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oD blačil 0

DD Ob la a izdelkov iz lesa, plute, slame in

de va in predelava lesa; proizvodnjprotja, razen pohištva 2

kartona; založništvo in tiskarstvoDE Pro o zdelkov iz papirja in 6

izv dnja vlaknin, papirja in kartona ter i

DF Pro o v, jedrskega goriva 0 izv dnja koksa, naftnih derivato DG Pro o metnih vlaken 9 izv dnja kemikalij, kemičnih izdelkov, u H Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas D 0 DI Pro o ineralnih izdelkov 4 izv dnja drugih nekovinskih m DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 8 K Proizvodnja strojev in naprav 6 D optične opreme 3 DL Pro voiz dnja električne in DM Proizvodnja vozil in plovil 7 DN Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža 3 E Oskrba z elektriko in plinom 1 F Gradbeništvo 4 G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 11 H Gostinstvo 3 I Promet, skladiščenje in zveze 16 J Finančno posredništvo 7 K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 6 L Dejavnosti javne uprave in obrambe,obvezno socialno 6 M Izobraževanje 3 N Zdravstvo in socialno varstvo 4 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 5 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 0 Q Eksteritorialne organizacije in združenja 0 X nedoločljivo 65

51

Glede na področje (označeno z eno črko) se je največ, kar 62 magistrskih nalog nanašalo na »predelovalne dejavnosti«. Gre za najobširnejše področje, ki je po SKD razdeljeno v štirinajst podpodročij (označenih z dvema črkama).

- Proizvodnja pralnih in čistilnih sredstev

oizvodnja tekstilij; Usnjenih oblačil; tekstilnih in krznenih izdelkov - Proizvodnja tekstilnih izdelkov - Proizvodnja oblačil

- Kovinska in jeklarska industrija

strija - Proizvodnja železniških vozil

DK – Proizvodnja strojev in naprav

rja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; založništvo in tiskarstvo

- Papirna industrija - Založništvo

DI – Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov - Proizvodnja steklenih izdelkov - Proizvodnja gradbenega materiala - Proizvodnja umetnih brusov in nekovin

DL – Proizvodnja električne in optične opreme

- Proizvodnja električnih strojev - DN – Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža

- Lesna industrija

zvez«. Le to zajema dejavnosti v zvezi z železniškim prometom, revozništvom ter pošto in telekomunikacijami.

Med štirinajstimi podpodročji Predelovalnih dejavnosti so bila v magistrskih nalogah največkrat zajeta naslednja: - DG - Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken

- Farmacevtska industrija

- Proizvodnja kozmetičnih izdelkov - Proizvodnja gnojih…

- DB – Pr

- DJ – Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov

- DM – Proizvodnja vozil in plovil - Avtomobilska indu

- DA – Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov - Agroživiljska industrija - Prehrambna industrija

- - Proizvodnja strojev za gradbeništvo - Proizvodnja gospodinjskih strojev in bele tehnike

- DE – Proizvodnja vlaknin, papi

-

- - Proizvodnja akumulatorjev - Proizvodnja opreme za razsvetljavo

- Pohištvena industrija - Proizvodnja nakita

- DD- Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva

Drugo najpogosteje zajeto področje v magistrskih nalogah je bilo področje »Prometa, skladiščenja inp

52

Kar enajst magistrskih del se je nanašalo na dejavnost trgovine na debelo ali na drobno. Omenjena magistrska dela smo uvrstili pod področje »Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe« Področje »Finančno posredništvo« je zajelo vsa tista magistrska dela, katera so se nanašala

adov. Takih magistrskih del je bilo sedem.

ne informacijske sisteme sem uvrstila pod področje »Poslovanje z nepremičninami, ma po šest magistrskih del.

vne, skupne in osebne storitvene vala dejavnost komunale ter drugih združenj in

v področje »Zdravstvo in socialno varstvo« ter v na področje »Izobraževanja«

tr tva«. Po enkrat je bilo v magistrskih delih obravnavano področje očje »Oskrbe z elektriko in plinom«.

magistrskih delih pa niso bila zajeta področja »Ribištva«, »Rudarstva«, »Zasebnih

dobili

rek računalniške baze COBISS.

ravilnik o magistriranju na Ekonomsko poslovni fakulteti določa, da morajo kandidati oje magistrsko delo oddati v petih v trde platnice vezanih izvodih. Izmed teh se eden

rani v čitalnici eden pa v knjižnici EPF.

agistrska dela so dosegljiva širši javnosti v knjižnici in čitalnici fakultetne. Dela, ki se ahajajo v knjižnici si je mogoče izposoditi, tista ki so v čitalnici pa si je možno tam gledati, izposoja teh del ni mogoča.

na področje bančništva ter vzajemnih skl Magistrska dela, ki so se nanašala na dejavnost vojske, občin, javnih služb, carinske uprave, itd. so uvrščena pod področje »Dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje«. Tista pa, ki so se nanašala na poslovanje z nepremičninami ter na poslovnajem in poslovne storitve«. Vsako področje zaje Pet magistrskih del se je nanašalo na področje »Druge jadejavnosti«. Ta magistrska dela so obravnaorganizacij. Po štiri magistrska dela so bila uvrščena področje »Gradbeništvo«. Tri magistrska dela so se nanašalain i na področje »Gostins»Kmetijstva, lova in gozdarstva« ter podr Vgospodinjstev z zaposlenim osebjem« ter področje »Eksteritorialnih organizacij in združenj«.

4.2.10 Magistrske naloge na Katedri za marketing glede na dosegljivost

Podatke za analizo dosegljivosti magistrskih del Katedre za marketing smo si prip Psvh Mno

53

SLIKA 10: GRAFIČNI PRIKAZ MAGISTRSKIH NALOG NA KATEDRI ZA ARKETING GLEDE NA DOSTOPNOST V KNJIŽNICI M

0

10

20

30

40

50

60

70

za čitalnico ni dostopnegaizvoda

čitalnica inmožnostizposoje

možna izposoja ni v evidenci omejen dostop

dostopnost magistrskih nalog

štev

ilo m

agis

trsk

ih n

alog

Izmed vseh magistrskih nalog Katedre za marketing je trenutno v čitalnici na voljo 119

razen nekaj izjem, ki jih lahko dobimo v knjižnici vpogled v vsebino teh del i več možen.

e nizkih oz. visokih cen Sistem oblikovanja cen v profitnih in neprofitnih organizacijah

različnih nalog. Od teh jih je 53 takih, katerih je po en izvod dosegljiv tudi v knjižnici in si ga lahko interesenti tudi sposodijo za domov. Skupaj pa v knjižnici hranijo 62 magistrskih del s Katedre za marketing. Magistrska dela, ki so nastala pred letom 1991 niso več dostopna v čitalnici, le ta so arhivirana inn Leta 2004 je bila uvedena novost dosegljivosti diplomskih del v elektronski obliki na spletni stani fakultete. Zaenkrat to še ne velja tudi za magistrska dela, vendar je to moč pričakovati v bližnji prihodnosti.

4.3 Predlogi tem magistrskih nalog Glede na rezultate naše analize po elementih marketinškega spleta, bi lahko predlagali, da se v prihodnje kandidati za magistre v svojih magistrskih delih bolj usmerijo na raziskovanje področja »cene« in »distribucije«. V tej smeri bi lahko predlagali naslednje teme: - Učinkovitost politik- - Vplivni dejavniki na izbiro metode za določanje cen - Politika oblikovanja razločevalnih cen - Odziv kupcev na spremembo cen

54

- Oblikovanje tržnih poti v storitvenih dejavnostih - Ocenjevanje alternativnih tržnih poti - Spreminjanje tržnih poti skozi življenjski ciklus izdelka

ri analizi magistrskih nalog po obravnavani temi lahko opazimo, da se magistrske naloge

Vzbujanje zavednosti ter kako prepričati domačega kupca da daje prednost domačim izdelkom Vpliv enotne davčne stopnje na potrošniško obnašanje slovenskega prebivalstva

- Dinamika tržnih poti - Odnosi med udeleženci na tržni poti - Reševanje sporov na tržni poti Pzelo redko nanašajo na obravnavanje aktualnih tem iz gospodarstva in politike. Tako bi lahko v magistrskih nalogah v prihodnje obravnavali tudi teme kot so: - Konkuriranje cenenih izdelkov iz vzhoda slovenskim izdelkom z blagovno znamko-

-

55

5 SKLEP

r zbrana vsa magistrska dela Katedre za marketing, izdelana v obdobju zvajanja podiplomskega magistrskega študija, leta 1971 pa do maja 2005.

r sistematično urejeni, analizirani po izbranih kriterijih ter grafično rikazani in interpretirani. S tem so bili doseženi zastavljeni cilji tega diplomskega dela.

ezultati analize so pokazali, da je na Katedri za marketing magistrirala več kot četrtina seh magistrov Ekonomsko-poslovne fakultete. Med njimi je bilo več moških kot žensk, za ar so krive družbene in gospodarske razmere v preteklosti. Največ kandidatov je agistriralo v starosti med 30 in pod 35 let, povprečna starost kandidata ob magistriranju

a je 36 let. Kandidati so si za mentorja največkrat izbrali dr.Franca Lorbeka in dr. Dušana adonjiča.

srednja pozornost je v diplomskem delu namenjena analizi tem magistrskih nalog po riteriju elementov marketinškega spleta. Do sedaj so bile v magistrskih delih predvsem bdelane teme v zvezi z izdelkom, komuniciranjem ter teme, ki so obravnavale vse štiri

etinškega spleta naenkrat. Opaziti pa je precejšnje nezanimanje za teme vezane s ceno in distribucijo.

anja v marketingu večinoma brano za obdelavo v magistrskem delu pri ženskah, ostala področja pa so nekoliko

načilnostih vsebine le tega, sem ugotovila, da so v večini del obravnavana odročja povezana s komuniciranjem v marketingu, strateškim marketingom, elementi

arhivirana v knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete e morem potrditi. Knjižnica se sooča s prostorsko stisko in večina magistrskih del

ključno delo na področja, ki do sedaj še niso bila bdelana. S tem bi pripomogli k raznolikosti, pestrosti in zanimivosti magistrskih del.

V aziskavi so bilaod začetka iZb ani podatki so bili p RvkmpR Okoelemente markpo Z izsledki analize je moč potrditi tudi trditev, ki je bila navedena v uvodu, da se popularnost tem spreminja skozi čas. Teme povezane s komuniciranjem so postale aktualne šele po letu 1990, pred tem je bilo le malo magistrskih nalog, ki bi se vsebinsko nanašale na to področje. Prav tako bi lahko trdili, da obstaja različna zainteresiranost za teme glede na spol avtorja. Tako je področje komunicirizzanimivejša za moške. S pomočjo analize po temah, pri čemer sem na podlagi naslova magistrskega dela sklepala o tematskih zppromocijskega spleta, raziskavo marketinga, marketinškim informacijskim sistemom, nabavnim marketingom ter razvojem izdelkov. Žal trditve, da so vsa magistrska dela nizdelanih pred letom 1990 ni več dostopna za javnost, ostala pa so dosegljiva v čitalnici ter knjižnici Ekonomsko-poslovne fakultete. V prihodnje bi bilo potrebno kandidate na magistrskem študiju Katedre za marketing usmeriti pri izbiri teme za njihovo zao

56

6 POVZETEK

ovna fakulteta Maribor je ena izmed bolj priznanih poslovnih šol v srednji vropi. Izobraževanje na njej poteka na dodiplomski, podiplomski, specialistični in

li z dolgoletno tradicijo ter nenehno težnjo po izboljševanju svojih izobraževalnih programov. Kakovostno delo

ku uje vsakoletno rastoče število diplomantov, magistrov in doktorjev.

obdobju 32 let, v katerem se na Ekonomsko-poslovni fakulteti izvaja podiplomski agistrski študij je le tega uspešno zaključilo 744 magistrov oz. magistric znanosti. Od teh na programih Katedre za marketing magistriralo 194 kandidatov. Teme magistrskih alog teh kandidatov so predstavljale osrednji predmet analize v tej diplomski nalogi.

pomočjo analitičnih metod za obdelavo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov je bilo gotovljeno, da se zanimanje za določene teme v magistrskih nalogah spreminja skozi čas. zadnjih letih je opaziti povečano popularnost tem v zvezi s komuniciranjem. Prav tako je

erno zanimanje za določena področja tem glede na spol avtorja.

magistrski študij se odločajo kandidati vseh starosti, od 25 do 59 let. Za vpis morajo polnjevati določene kriterije v zvezi s stopnjo izobrazbe, delovnimi izkušnjami ter

ih pitnih obveznosti uspešno izdelati in zagovarjati magistrsko nalogo.

Z i Katedri za marketing smo hoteli prikazati osedanjo neenakomerno obdelanost področij marketinga v magistrskih delih. Upamo, da

njih

Magistrski študij

- Magistrske naloge

Ekonomsko-poslEdoktorski ravni. Šola se lahko pohvaizpopolnjevanju infa ltete potrj Vmjen SuVmoč opaziti neenakom Zaizznanjem tujih jezikov. Za pridobitev naziva magister znanosti pa morajo poleg izpolnjeniz

zvedbo analize tem magistrskih nalog na dbo ta pregled v pomoč bodočim kandidatom za magistre pri izbiri (še ne obdelane) teme za

ovo zaključno nalogo. Ključne besede:

- - Metodologija

Analiza -

57

ABSTRACT

aculty of Economics and Business in Maribor is one of the most acknowledged business hools in Central Europe. It organizes an undergraduate, post-graduate, professional post-

raduate study programme, and also doctoral programme. The Faculty has a tradition of ng duration and tendency to improve and ameliorate the quality of its study programmes. nd the raising numbers of graduates, masters of degree, and doctors indicate the ualitative work of the Faculty of Economics and Business.

the 32 years of the post-graduate Master's study programme 744 Masters of degree have ccessfully completed their study. Among them 194 candidates prefered their Master's of

egree in the field of Marketing. Themes of their Master theses were the main subject of y research.

rocessing of qualitative and quantitative data with analytical methods yielded the result at interest for certain themes varies in time. In the last years the most popular research emes have been related to communication. In addition, the interest for certain themes is

determined by gender of the author.

eople of all ages between 25 and 59 are studying in post-graduate Master’s study

exp astering foreign languages. For accrediting the Master of Science rogramme Economics and Business title besides all passed exams the Master thesis must

tation of Master theses on the Department of anagement, my intention was to present the unbalance research of the marketing field in

ll be helpful for future Master candidates in lecting themes from the fields of Economics and Business, which are not researched yet,

EY WORDS

Master's degree study programme

Analysis

FscgloAq Insudm Pthth

Pprogramme. They must be qualified in the matter of the level of education, working

eriences, and mPbe written and successfully defended. By executing this analysis of the represenMMaster theses. I hope that this overview wisefor their Mater theses.

K - - Methodology - - Master theses

58

LITERATURA

. Bučar, Bojko, Zlatko Šabič in Milan Brglez. 2000. Navodila za pisanje seminarske

. Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe and Andy Lowe. 2005.

. Hussey, Jill in Roger Hussey. 1997. Business research. London. Macmillan press LTD.

. Mesec, Blaž. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. oka šola za socialno delo.

Tm

Z nanstvenog i stručnog djela. Rije

1. Artenjak, Janez. 2000. Poslovna statistika. Ekonomsko-poslovna fakulteta. Maribor.

2naloge in diplomska dela. Ljubljana. FDV.

3 Raziskovanje v managementu.Koper. Fakulteta za management.

4 5

Ljubljana:Vis 6. ratnik, Monika. 2002. Osnove raziskovanja v managementu. Koper. Visoka šola za

anagement. 7. elenika, Ratko. 1990. Metodologija i tehnologija izrade z

ka. Partizanska knjiga.

59

1. EPF-Ekonomsko-poslovna fakulteta. 1999. 40 let Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor

2. Obvestila EPF. Oktober 2004. številka:1-2 3. Obvestila EPF. Maj 2005. številka:7-8 4. Obvestila EPF. Marec 2006. številka 3-4 5. UM - Univerza v Mariboru. Ekonomsko poslovna fakulteta. Institut za razvoj

managementa. 1999. 10 let Mba 6. UM - Univerza v Mariboru. 1984. Univerza v Mariboru 84/85. 7. UM - Univerza v Mariboru. 1985. Univerza v Mariboru 85/86. 8. UM - Univerza v Mariboru. 1990. Katalog 90/91. 8. UM - Univerza v Mariboru. 1996. Seznam predavanj 96/97. 9. UM - Univerza v Mariboru. 2002. Seznam predavanj z naborom predmetov za

študijsko leto 2002/2003. 10. UM - Univerza v Mariboru. 2004. Seznam predavanj za študijsko leto 2004/2005. 11. VEKŠ – Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1969. Poročilo o desetletnem delu

1959-1969 Višje ekonomsko komercialne šole Maribor. Maribor.VEKŠ. 12. VEKŠ - Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1974. Ob 15-letnici dela Visoke

ekonomsko komercialne šole Maribor. Maribor. VEKŠ. Univerza v Mariboru. 13. VEKŠ - Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1979. Ob 20-letnici dela Visoke

ekonomsko komercialne šole Maribor. Maribor. VEKŠ. Univerza v Mariboru. 14. VEKŠ - Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1984 Ob 25-letnici dela Visoke

ekonomsko komercialne šole Maribor. Maribor. VEKŠ. Univerza v Mariboru. 15. VEKŠ – Visoka ekonomsko-komercialna šola. 1989.30 let VEKŠ: Poročilo o delu od

1959-1989. Maribor. VEKŠ. Univerza v Mariboru. Elektronski viri: 1. EPF (2005a). Razvojni mejniki Ekonomsko-poslovne fakultete [online]. Dostopno

na:http://www.epf.uni-mb.si/področje.aspx?id=33

VIRI

[13.06.2005].

60

2.

http://www.epf.uni-mb.si/področje.aspx?id=34EPF (2005b). Vizija in poslanstvo [online]. Dostopno na:

[13.06.2005].

3. EPF (2005c). Podiplomska šola za management MBA [online]. Dostopno na: http://www.epf.uni-mb.si/področje.aspx?pid=77 [24.09.2005].

4. PF (2005d). Razpis za študijsko leto 2005/06 [online]. Dostopno na: Ehttp://www.epf.uni-mb.si/področje.aspx?pid=1172 [24.09.2005].

5. ( ) . [onlin ostopno a:

h p čje.aspx?pid=2480

EPn

F 2006 . Pravilnik o pripravi in zagovuru magistrskega dela e]. D

tt ://www.epf.uni-mb.si/podro [24.04.2006].

1

PRILOGA 1: KATEDRE NA EKONOMSKO-POSLOVNI FAKULTETI V OBDOBJU OD 1972 DO 2006

197273

34

45

56

677

778

879

980

081

182

283

384

485

586

687

788

89

90

091

992

99293

99394

99495

99596

99697

99798

99899

99900

00001

00102

00203

00304

00405

00506

/ 197 / 1977

/ 1977

/ 1977

/ 197 / 197 / 197 / 198 / 198 / 198 / 198 / 198 / 198 / 198 / 198 / 198 / 1988

/ 1999

/ 19 1/ 1 / 1 / 1 / 1 / 1 / 1 / 1 / 1 / 2 / 2 / 2 / 2 / 2 / 2 /

Ka o X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za ekonomsko politik X X X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za finance X X X X X X

Ka arsko pravo X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za gospod X X X X X X

Ka kvantitativne ekonomske analize X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za X X X X X X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za politično ekonomijo X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za marketing X X X X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za mednarodno menjavo X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za tehnologijo X X X X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Xtedra za tuje poslovne jezike X X X X X X X X X

Ka X X X X X X X tedra za turizem X X X

Katedra za organizacijo X X X X X X X X X X

Ka X X tedra za poslovno upravljanje X X X X X X X X

Ka atiko X tedra za računovodstvo in inform X X

Ka X tedro za kredit in bančništvo X X

Ka vo X tedro za računalništ X X

Ka X X X X X X tedra za zunanjo trgovino X

Ka o trgovino X tedra za notranj X X X X X X

Ka n poslovno logistiko X X X X X X tedra za transport i X

Ka X X X X X X tedra za poslovno informatiko X

Ka X tedra za politično ekonomijo in marksizem X X X X X X

Kat X edra za računovodstvo X X X X X X

Ka X X X X X X tedra za bančništvo X Pedagoška enota za tuje jezike X X X X X Ka ko, organiziranje in inf X X X X X

tedra za ekonomiormatiko poslovnih sistemov

Ka X X X X X tedra za promet blaga in storitev

Ka o X X X X X X X X X X X X X X X X X tedra za organizacijo in informatik X X

Ka X X X X X X X X X X X X X X X X tedra za ekonomiko X X Katedra za strateški management in politiko podjetja X

Katedra za podjetništvo in ekonomiko podjetja X

Katedra za računovodstvo in revizijo X

2

PRILOGA 2: SMERI PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA V LETIH OD 1971 DO 2005

1974/

75 1975/

76 78/

79 197

81/ 84/

85 1 198

88 1 1993/

94 19

95 1996/

97 1997/

98 02/

03 2003/

04 2004/

05 1971/

72 1972/

73 1973/

74 1976/

77 1977/

78 19 9/

0 1980/

81 198

82 1982/

83 1983/

84 19 985/

86 1986/

87 7/ 1988/

89 989/90

1990/91

1991/92

1992/93

94/ 1995/96

1998/99

1999/00

2000/01

2001/02

20

Ekonomska t a X X X X X X X X X X X eorij in analiza Inovacijski man X X X X X X X agement X X X X Management in o X X X rganizacija X X X X X X X XMarketing IV X X X X Marketing III X X X X X X X X X X X X X X Mednarodna eko X X X X nomija X X X X X X X Politika organizac X X X X X X X ije in strateški management X X X XPoslovne financ X X X X X X X e in bančništvo X X X X Poslovna informati X X X X X X X X X X X X X X X X ka Računovodstvo in X X X X X X X revizija X X X X Ekonomska anal iza in družbeno planiranje X X X X X X Ekonomska inform X X X X X X X X X atika Poslovna politik a in organizacija X Notranja menjav X X X X X X X X a X X X X X X X X Mednarodna menj X X X X X X X X X X X X X X X X X X X ava Poslovna logisti X X X X X X X X X X ka in transport X X X X X X X X X Turizem X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Poslovne finance X X X X X X X X X X X X X X Finance OZD X X X X X Bančništvo X X X X X X X X X X X X X X X X X X XRačunovodstvo X X X X X X X X X X X X X X Organiziranje zdru X X X X X X X X ženega dela X XOrganizacija in X poslovno upravljanje X X X X Analiza in planiran oja je družbenega razv X X X X X Poslovno organ X X X X iziranje Planiranje družbenega razvoja X X X X X X X X Ekonomska teo X X X X X X rija X XPlaniranje in optim X X X X X X X X iranje poslovnih procesov MBA - finančn X X X X X X X i management X X X X X X X MBA - marketing X X X X X X X X X X X X X X management MBA - mednarod X X X X X X X X X X ni management X X X X MBA - proizvodni X X management X X X X X X X X X

3

PRILOG IRANI ATKA 3: SEZNAM ANALIZ H POD OV ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

1 na

dr.Požar Danilo 29.6.1974 35 market-IV M 4P analiza X pnega Analiza in predlog izboljšav plasmaja marketinški zasnovi v konkretni delovni organizaciji

ni dostoizvoda

2 Stanovanjski trg dr.Lah Tine 10.10.1974 30 lo njski trg ega market-IV M osta stanova K ni dostopnizvoda

3 Raziskava okolja mednarodnega trženja v latinski ameriki z vidika integracijskih procesov dr.Vezjak Danilo 1 nega 0.10.1974 26 market-IV M ostalo raziskava marketinga X ni dostop

izvoda

4 v razvoju z vidika njihove Vezjak Danilo 10.10.1974 47 market-IV M ostalo analiza X pnega Analiza potreb dežel strukture in medsebojnega učinkovanja dr. ni dosto

izvoda

5

Vloga in pomen politike cene izdelka kot

2 nega instrument marketinga s posebnim ozirom na problem oblikovanja politike cene na tržišču pohištva v Jugoslaviji in v izvozu

dr.Obraz Roman 4.1.1975 36 market-IV M cena politika cene DN ni dostopizvoda

6 Uporaba zasnove marketinga v bančništvu ga Crnkovič Rudi 5.2.1975 36 market-IV M 4P zasnova marketin J ni v evidenci

7 Izdelek kot element poslovne in prodajne strategije OZD dr.Obraz Roman lek ega 23.5.1975 39 market-IV M izde strateški marketing X ni dostopn

izvoda

8 Razvijanje panelnih raziskav v Jumožnosti vključevanja v evropanelne raziskave

goslaviji in a izposoja dr.Vezjak Danilo 27.6.1975 31 market-IV M ostalo raziskava marketing X možna

9 Stanovanjsko tržišče in obnašanje porabnikov dr.Možina Stane 27.6.1975 47 lo nega market-IV M osta stanovanjski trg K ni dostopizvoda

10 lj tuje fakultete 3.7.1975 50 market-IV M 4P ostalo H pnega izvoda

Predlog marketing programa zdravelišča Rogaška Slatina učite ni dosto

11 Primjena koncepta marketinga u željezničkomtransportom poduzeča Sarajevo

dr.Požar Danilo arketinga pnega 27.11.1975 41 market-IV M 4P zasnova m I ni dostoizvoda

12 Komuniciranje med delovno skupnostjo in potrošnikom dr.Možina Stane 25.12.1975 32 market-IV M komuniciranje ega komuniciranje X ni dostopn

izvoda

13 Analiza tržišča SFRJ za gradbene žerjave ter

ega ocena prodajnih in razvojnih možnosti Metalne-tozd TGO

dr.Obraz Roman 2.7.1976 38 market-IV M ostalo analiza DK ni dostopnizvoda

14 Diverzifikacija v marketingu dr.Obraz Roman 2.7.1976 37 market-IV M izdelek diverzifikacija X ni v evidenci

15 Teoretični aspekti politike izdelkov ter njihova

nega aplimacija pri načrtovanju in razvijanju izdelkov v

steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatinadr.Obraz Roman 2.7.1976 49 market-IV M izdelek razvoj izdelkov DI ni dostop

izvoda

16 Politika razvoja in načrtovanje razvoja marketinga kot osnova za načrtovanje razvoja OZD j podjetja ega dr.Novak Mijo 15.10.1976 38 market-IV M 4P razvo X ni dostopn

izvoda

17 Tržni vidiki inovacije izdelkov, ki zastarevajo natržišču (na primeru licenčnega izdelka)

dr.Obraz Roman 4.2.1977 55 market-IV M izdelek ega ostalo X ni dostopnizvoda

4

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

18 Vidik tržišča pri povezovanju v sestavljeni organizaciji Kmetijsko prehrambeni kombinat dr.Deželak Bogomir 25.2.1977 39 market-IV M ostalo ostalo DA ni dostopnega

izvoda

19 dr.Perič Franjo 4.3.1977 31 market-IV M izdelek razvoj izdelkov X ni dostopnega Model organizacije zbiranja, izbiranja inrealizacije idej za planiranje in razvoj izdelkov izvoda

20 Vrednote v procesu trženja dr.Možina Stane 11.5.197 37 7 market-IV Ž 4P trženje X ni dostopnega izvoda

21 ča pri uvajanju lekovega novega

čitelj tuje fakultete 13.5.1977 36 market-IV Ž ostalo raziskava marketinga DG ni dostopnega Raziskava tržišparenteralnega cefalosporinskega antibiotika na Jugoslovansko tržišče

u izvoda

22 braz Roman 16.6.1977 29 market-IV M ostalo analiza DB pnega izvoda

Analiza trga proizvodov fazne predelaverastlinskega vlakna "fibre" dr.O ni dosto

23 Vpliv samoupravnih stanovanjskih skupnosti na programiranje in oblikovanje stanovanjskegatržišča

dr.Možina Stane 7.9.1977 54 market-IV M ostalo stanovanjski trg K ni dostopnega izvoda

24 Marketing v stanovanjski gradnji učitelj tuje fakultete 9.12.1977 44 market-IV M 4P stanovanjski trg K možna izposoja

25 dr.Kralj Janko 15.12.1977 40 market-IV M 4P strateški marketing X nega Teorija vojaške strategije kot osnova za marketinško strategijo v združenem delu

ni dostopizvoda

26 načrtovanje trženja v izvozu dr.Vezjak Danilo 18.1.1978 43 market-IV M 4P strateški marketing X nega Strateško ni dostopizvoda

27 nega dr.Vezjak Danilo 27.2.1978 41 market-IV M 4P mednarodni ekon odnosi DN pnega Večnacionalno trženje za pohištvo sozd Uniles(družbeno ekonomski motivi in oblike poslov

ravnanja

ni dostoizvoda

28

Družbeno dogovarjanje in samoupravno

ratnjem na željeznički

sporazumevanje u soobračaju SR Bosne iHercegovine s posebnim osv

dr.Lah Tine

saobračaj

24.3.1978 45 market-IV M ostalo ostalo I ni dostopnega izvoda

29 Sistematično zbiranje idej za razvoj novihizdelkov proizvodne potrošnje v proizvodniorganizaciji združenega dela

dr.Obraz Roman 30.3.1978 36 market-IV M izdelek izvoda razvoj izdelkov X ni dostopnega

30 Zasnova logističnega sistema inposlovne logistike v organizacijah združenega dela

organizacije ija dr.Požar Danilo 14.6.1978 32 market-IV M distribuc ostalo X ni dostopnega izvoda

31 Razvoj montažnih hiš z oceno tržišča SFRJ v DO dr.Obraz Roman Marles Maribor 22.9.1978 44 market-IV M izdelek razvoj izdelkov DD ni dostopnega izvoda

32 dr.Obraz Roman 22.9.1978 31 market-IV M izdelek razvoj izdelkov DJ pnega izvoda

Uveljavljanje funkcije planiranja in razvijanja izdelkov v delovni organizaciji EMO ni dosto

33 Tržno informacioni sistem kao podlaga za kreaciju savremene Nbavne politike u armiji dr.Radonjič Dušan 16.12.1978 31 not.menj. M ostalo mis L ni dostopnega

izvoda

34 dr.Obraz Roman 23.5.1979 54 not.menj. M ostalo raziskava marketinga DE nega izvoda

Razvojno istraživačka delatnost i marketing u svetlu politike razvoja RO AERO Celje

ni dostop

5

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

35 Določanje ciljev ekonomske propagande z aplikacijo modela Dagmar II. dr.Radonjič Dušan 25.5.1979 31 not.menj. M komuniciranje ni dostopnega promocijski splet X izvoda

36

Istraživanje jugoslovanskog tržišta putničkih automobila sa posebnim osvrtom na istraživanje tržnog potenciala "Cimos"-ovih putničkihautomobila

dr.Radonjič Dušan 25.5.1979 30 not.menj. M ostalo raziskava marketinga DM ni dostopnega izvoda

37

Cilji in strategija ekonomskih odnosov s tujino vdelovni organizaciji "IMPOL

" ob upoštevanju

izsledkov raziskovalnega projekta "aluminij vSlovenskem gospodarskem prostoru"

dr.Vezjak Danilo 6.6.1979 39 market-IV narodni ekon odnosiM ostalo med DJ ni dostopnega izvoda

38 Oblikovanje politike ekonomsko propagandnega vme

dr.Deželak Bogomir dijih družbenega življenja 6.7.1979 38 market-IV M komuniciranje promocijski splet X ni dostopnega izvoda

39 Embalaža kot integrirani del politike izdelka inpolitike komuniciranja v marketingu

dr.Obraz Roman 6.7.1979 32 market-IV M izdelekkom

inuniciranje

politika izdelka X ni dostopnega izvoda

40 Možnosti uporabe marketinga v detajlističnitrgovini s po

dr.Deželak Bogomir sebnim poudarkom za manj razvito

področje 6.6.1980 38 not.menj. M 4P marketing v trgovini G ni dostopnega

izvoda

41 Strategija marketinga za proizvode posebnegadružbenega po

dr.Deželak Bogomimena (primer;"šolsko mleko") r strateški marketing 12.6.1980 36 not.menj. M 4P X ni dostopnega izvoda

42 Raziskava jugoslovanskega tržišča relejev dr.Obraz Roman 23.6.1980 45 not.menj. va marketinga M ostalo raziska X ni dostopnega izvoda

43 Zasnova programa ekonomskih odnosov sozd lo nosiKema z deželami v razvoju dr.Vezjak Danilo 26.6.1980 51 market-IV M osta mednarodni ekon od X ni dostopnega izvoda

44 Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in Kenijo v okviru deklariranega gospodarskega sodelovanja dr.Kenda Vladimmed deželami v razvoju

ir a 26.6.1980 37 market-IV M ostalo mednarodni ekon odnosi X možna izposoj

45 Integracijski procesi v Afriki dr.Kenda Vladimir 17.12.1980 38 lo market-IV M osta ostalo X možna izposoja 46 ko dr.Deželak Bogomir 20.11.1981 35 market-IV M izdelek blagovna znamka X žna izposoja Image izdelkov z blagovno znam mo

47 Absorpcijska sposobnost jugoslovanskega tržišča za nakit iz plemenitih kovin dr.Radonjič Dušan 14.12.1982 39 not.menj. M ostalo raziskava marketinga DN ni dostopnega

izvoda

48 opotrošnih izdelkov kot integralni Deželak Bogomir 14.6.1983 36 not.menj. M izdelek razvoj izdelkov X ni dostopnega izvoda

Razvoj neširokdel razvojne politike organizacije združenega dela dr.

49 v proizvodno sestavljeno dr.Perič Franjo 27.6.1983 40 market-IV M ostalo mednarodni ekon odnosi X ni dostopnega

Družbeno politična in ekonomska problematičnost integracije domače zastopniške organizacije združenega dela (DO)organizacijo združenega dela (SOZD) ob kompleksnem multinacionalnem partnerstvu

izvoda

6

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

50 Posebnosti marketinga in njegova organizacija v trgovinski dejavnosti (s posebnim ozirom naSOZD "Tima" Maribor

dr.Deželak Bogomir 27.10.1983 44 market-IV M 4P marketing v trgovini G ni dostopnega izvoda

51 Funkcija raziskave tržišča pri oblikovanju politikeizdelka proizvajalc

h dr.Radonjič Dušan ev želežniških prevozni

sredstev v SFRJ 1.3.1984 29 not.menj. Ž izdelek raziskava marketinga DM ni dostopnega

izvoda

52 in dr.Obraz Roman 25.10.1984 44 market-IV M ostalo raziskava marketinga X pnega Perspektivni razvoj mednarodnega Jugoslovanskega tržišča uporov

ni dostoizvoda

53 acijski sistem kot podlaga za dr.Radonjič Dušan 6.12.1984 28 not.menj. Ž ostalo DE pnega Tržno informplaniranje marketinga(na primeru sladkogorske) mis ni dosto

izvoda

54 rocesarazvoja izdelka dr.Deželak Bogomir 20.2.1985 43 not.menj. Ž izdelek razvoj izdelkov pnega

izvoda Sistemska predstavitev oblikovanja p X ni dosto

55 tostne

opreme v SFRJ in možnosti aplikacije marketinga dr.Deželak Bogomir 21.2.1985 44 market-IV M ostalo rketing E Analiza nabavnega tržišča visokonape

v nabavi v dravskih elektrarnah Maribor nabavni ma ni dostopnega

izvoda

56 ma rezervnih delov r.Deželak Bogomir 27.2.1985 36 not.menj. M 4P politika marketinga DM ega izvoda

Politika marketinga za plas osebnih vozil d ni dostopn

57 r.Radonjič Dušan 28.2.1985 32 not.menj. M ostalo mis X ega Teoretična izhodišča za izgradnjo marketinškega informacijskega sistema proizvodov investicijske potrošnje

d ni dostopnizvoda

58 Družbeno ekonomski in tržni vidiki specializacije

n nega proizvonih programov jugoslovanskih železarn (s poudarkom na masovna in plemenita jekla)

dr.Radonjič Duša 6.3.1985 31 not.menj. M ostalo ostalo DJ ni dostopizvoda

59 Politika marketinga na transportnem tržišču dr.Deželak Bogomir ga ni dostopnega 17.5.1985 34 not.menj. Ž 4P politika marketin I izvoda

60 .Pauko Franc 15.10.1985 50 market-IV M ostalo raziskava marketinga I ni dostopnega izvoda

Možnosti železniškega mestnega potniškega prevozništva v Ljubljani dr

61 dr.Deželak Bogomir 4.11.1985 39 j. M 4P strateški marketing DM ega izvoda

Oblikovanje strategije in taktike marketinga v proizvodnji investicijskega blaga na primeru cestnih gospodarskih vozil TAM

not.men ni dostopn

62 kega sistema v trgovini dr.Radonjič Dušan 20.12.1985 35 not.menj. Ž ostalo raziskava marketinga G izvoda

Vloga, pomen in vsebina raziskave tržišča kotelement tržno informacijs

na drobno

ni dostopnega

63 s poudarkom na do dr.Radonjič Dušan 22.5.1987 42 nj. M ostalo mis G ni dostopnega

Zasnova tržno informacijskega sistema zaoptimalizacijo grosističnega asortimana blaga v

prodajnem prostoru Pomurja - "potrošnik" Murska Sobota

not.me izvoda

64 Nabavni informacijski sistem kot sestavni del marketinškega informacijskega sistema dr.Radonjič Dušan 24.6.1988 38 not.menj. ni dostopnega M ostalo mis X izvoda

7

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

65 .Vezjak Danilo 14.3.1989 52 market-IV M ostalo mednarodni ekon odnosi X možna izposoja Ostvarjanje strategije izvoza na temelju skupnega nastopa Jugoslovanskih OZD na trgih DVR dr

66 Tržna zasnova strateškega usmerjanja razvoja gospodarstva občine dr.Deželak Bogomir izvoda 19.6.1989 31 not.menj. M 4P zasnova marketinga L ni dostopnega

67 dr.Deželak Bogomir 2.3.1990 32 nj. M 4P strateški marketing X ni dostopnega Uporaba koncepta življenskega cikla izdelka kot metoda za strateško planiranje marketinga not.me izvoda

68 marketingu na defuziji in orbek Franc 28.6.1990 35 not.menj. Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu DB ni dostopnega Vpliv komuniciranja v

adopcijo mode dr.L izvoda

69 na nabavnem tržišču dr.Deželak Bogomir 28.6.1990 43 not.menj. M ostalo politika marketinga Politika marketinga v agroživilski proizvodnji sposebnim poudarkom

DA ni dostopnega izvoda

70 Komuniciranje na trgu investicijskih dobrin dr.Lorbek Franc 27.12.1991 49 not.menj. M komuniciranje komuniciranje v marketingu X za čitalnico

71 Strateško upravljanje marketinga storitev gradenjproizvodnih objektov

dr.Deželak Bogomir 4P rketing 22.5.1992 49 not.menj. M strateški ma F za čitalnico

72 Oblikovanje modela optimizacije marketinškegaspleta

dr.Deželak Bogomir 7.5.1993 42 not.menj. M 4P ostalo X za čitalnico

73 Industrijski dizajn kot integralni del planiranja inrazvoja proizvoda v konceptu market

dr.Obraz Roman inga Ž izdelek 18.5.1993 59 market-IV razvoj izdelkov X ni dostopnega izvoda

74 Direktni marketing kot perpektivna oblikakomunicir

dr.Lorbek Franc anja s tržiščem je i splet 2.7.1993 45 not.menj. M komuniciran promocijsk X za čitalnico

75 Tržno komuniciranje v mednarodnemmedorganizacijskem trženju

komuniciranje komuniciranje v marketingu X za čitalnico dr.Lorbek Franc 15.12.1993 44 not.menj. M

76

marketinga v neprofitnih organizacijah ( na primeru dodiplomskega izobraževalnega programa Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor)

dr.Radonjič Dušan 19.2.1994 26 MBA-mark.manag M 4P strateški marketing M za čitalnico

Strateško planiranje

77 Marketinški informacijski sistem kot dejavnik uspešnosti poslovnega sistema dr.Kajzer Štefan 18.5.1994 42 not.menj. Ž ostalo mis X za čitalnico

78 Multidimenzionalnost nabave in materialnega poslovanjaz vidika postopkov zagotavljanja kakovosti na primeru avtomobilske industrije

dr.Lorbek Franc 30.6.1994 35 MBA-mark.manag M ostalo nabavni marketing DM za čitalnico

79 Marketing komunalnih storitev dr.Radonjič Dušan 16.12.1994 40 MBA-mark.manag M 4P ostalo O za čitalnico

80 Management narketinških aktivnosti za izdelek amoksiklav dr.Radonjič Dušan 16.12.1994 38 MBA-

mark.manag M izdelek ostalo DG za čitalnico

8

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

81

Segmentacija trga, ocena tržnega potenciala in napovedi prodaje kot temelj marketinških virov informacij pri določanju strateškega položaja podjetja (na primeru podjetja Gozdno gospodarstvo Novo Mesto)

dr.Radonjič Dušan 23.12.1994 33 MBA-mark.manag M ostalo raziskava marketinga A za čitalnico

82 Produkt manager in komuniciranje v managementu na področju marketinga investicijske opreme

dr.Lorbek Franc 23.12.1994 53 MBA-mark.manag M komuniciranje komuniciranje X za čitalnico

83 Vrste in oblikovanje strategij nabavnega marketinga in njihova aplikacija (na primeru podjetja EMI-Poljčane)

dr.Deželak Bogomir 28.6.1995 36 not.menj. M ostalo nabavni marketing DJ čitalnica + možnost izposoje

84 Komuniciranje v marketingu trgovine na drobno dr.Lorbek Franc 28.6.1995 38 not.menj. M komuniciranje komuniciranje v marketingu G čitalnica +

možnost izposoje

85 Strateško planiranje marketinga investicijskih dobrin na primeru stanovanjske gradnje dr.Radonjič Dušan 28.6.1995 34 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing F za čitalnico

86 Problematika učinkovitega trženja in razvoja storitev v slovenskih bankah dr.Bobek Dušan 7.11.1995 49 market-IV M 4P trženje J za čitalnico

87 Strategija nabavnega marketinga z ozirom na tržno moč konkurence na nabavnem trgu dr.Lorbek Franc 22.12.1995 28 market-III M ostalo nabavni marketing X možna izposoja

88 Marketing trženjske poti in človeške zmogljivosti tržnikov dr.Tavčar Mitja 9.5.1996 42 MBA-

mark.manag M distribucija tržne poti X čitalnica + možnost izposoje

89 Predlog izgradnje marketinškega informacijskega sistema v podjetju Videm papir, proizvodnja papirja Krško,d.o.o.

dr.Radonjič Dušan 27.6.1996 43 not.menj. M ostalo mis DE za čitalnico

90 Marketing za potrebe strateškega planiranja podjetij v sanaciji dr.Radonjič Dušan 27.6.1996 31 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing DJ za čitalnico

91 Direktna prodaja kot specifična oblika osebneprodaje in direktnega marketinga dr.Lorbek Franc 27.6.1996 26 market-III Ž distribucija/komunici

ranje promocijski splet X za čitalnico

92 Strateško planiranje marketinga v TAM Motor d.o.o. dr.Radonjič Dušan 28.6.1996 38 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing DM za čitalnico

93 Direktni marketing v založništvu dr.Lorbek Franc 24.12.1996 32 MBA-mark.manag Ž distribucija/komunici

ranje promocijski splet DE za čitalnico

94 Psihološki vidiki kreiranja sporočil komuniciranja v marketingu dr.Lorbek Franc 24.12.1996 41 MBA-

mark.manag Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu X za čitalnico

9

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

95 Nabavni marketing in standardi ISO 9000 dr.Lorbek Franc 17.4.1997 34 MBA-mark.manag M ostalo nabavni marketing X za čitalnico

96 Strateško planiranje marketinga v neprofitnih organizacijah na primeru stanovanjskega sklada dr.Radonjič Dušan 30.5.1997 30 MBA-

mark.manag Ž 4P strateški marketing L za čitalnico

97 Politika komuniciranja v marketingu trgovine na drobno dr.Lorbek Franc 30.5.1997 30 MBA-

mark.manag Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu G za čitalnico

98 Analiza modelov razvoja in rasti podjetja dr.Belak Janko 7.7.1997 51 market-IV M ostalo razvoj podjetja DD za čitalnico

99 Vplivni dejavniki pri oblikovnaju strategije in taktike nabavnega marketinga v trgovini dr.Deželak Bogomir 22.10.1997 50 not.menj. M ostalo nabavni marketing G za čitalnico

100 Trženje bančnih storitev pravnim osebam dr.Radonjič Dušan 22.10.1997 32 MBA-mark.manag Ž 4P trženje J za čitalnico

101 Teoretični in praktični vidiki oblikovanja plana marketinga v gospodarskih javnih službah dr.Radonjič Dušan 15.1.1998 29 MBA-

mark.manag M 4P ostalo L za čitalnico

102 Opredelitev ključnih determinant organizacijskega modela marketinškega sistema dr.Radonjič Dušan 15.1.1998 40 MBA-

mark.manag Ž 4P ostalo G za čitalnico

103 Teorija družbenega marketinga in njegova eksplikativna vrednost za razumevanje marketinga na državnem tožilstvu

dr.Radonjič Dušan 15.1.1998 47 MBA-mark.manag Ž 4P ostalo L za čitalnico

104 Marketinški odnosi z javnostjo na primeru Elektrokovina - svetilke Maribor dr.Lorbek Franc 21.1.1998 32 MBA-

mark.manag M komuniciranje promocijski splet DL za čitalnico

105 Oblikovanje strategije marketinga v tekstilni industriji dr.Radonjič Dušan 22.4.1998 35 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing DB za čitalnico

106 Trženje po pošti na slovenskem tržišču dr.Lorbek Franc 2.7.1998 34 MBA-mark.manag Ž distribucija/komunici

ranje trženje I čitalnica + možnost izposoje

107 Strateški vidiki poslovanja javnih telekumunikacijskih operaterjev v novih konkurenčnih okoljih

dr.Radonjič Dušan 2.7.1998 37 MBA-mark.manag M 4P strateški marketing I za čitalnico

108 Vsebinska in informacijska podlaga marketinške strategije za vgradne kuhalne aparate Gorenje dr.Radonjič Dušan 3.11.1998 43 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing DK za čitalnico

109 Management novih izdelkov v prehrambeni industriji v Sloveniji dr.Deželak Bogomir 3.11.1998 30 market-III M izdelek ostalo DA za čitalnico

10

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

110 Strategija komuniciranja v marketingu v podjetju Agroruše dr.Lorbek Franc 29.1.1999 31 MBA-

mark.manag M komuniciranje komuniciranje v marketingu DG čitalnica +

možnost izposoje

111 Tržni vidiki politike izdelka v panogi bele tehnike dr.Radonjič Dušan 29.1.1999 28 MBA-mark.manag M izdelek politika izdelka DK za čitalnico

112 Model managementa v upravi za informatiko in telekomunikacije v MNZ RS dr.Tavčar Mitja 9.2.1999 50 MBA-

mark.manag M ostalo ostalo I čitalnica + možnost izposoje

113 Model marketinškega informacijskega sistema v marketing managementu bančnih storitev dr.Radonjič Dušan 29.6.1999 28 MBA-

mark.manag Ž ostalo mis J za čitalnico

114 upravljanje pospeševanja prodaje v sodobnem marketinškem komuniciranju dr.Lorbek Franc 29.6.1999 32 market-III M komuniciranje komuniciranje v

marketingu DK čitalnica + možnost izposoje

115 Model marketinga v gradbeništvu s poudarkom na strateških povezavah dr.Radonjič Dušan 20.1.2000 38 MBA-

mark.manag M 4P model marketinga F čitalnica + možnost izposoje

116 Marketinško komuniciranje s pomočjo novih medijev in perspektiva njihove uporabe dr.Lorbek Franc 20.1.2000 38 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu X čitalnica + možnost izposoje

117 Model nakupnega vedenja industrijskih organizacij v medpodjetniškem ma dr.Lorbek Franc 17.4.2000 34 market-III M 4P vedenje porabnikov X čitalnica +

možnost izposoje

118 informacijsko vedenje mladih pri nakupu oblačil dr.Lorbek Franc 17.4.2000 32 market-III M ostalo vedenje porabnikov X čitalnica + možnost izposoje

119 management blagovne znamke dr.Lorbek Franc 21.6.2000 34 market-III M izdelek blagovna znamka DA čitalnica + možnost izposoje

120 napredne oblike odnosov z dobavitelji v sodobni zasnovi nabavnega marketinga dr.Lorbek Franc 21.6.2000 27 market-III M ostalo nabavni marketing I čitalnica +

možnost izposoje

121 Integrirano komuniciranje in image organizacije dr.Lorbek Franc 22.6.2000 25 market-III M komuniciranje komuniciranje X čitalnica + možnost izposoje

122 Teoretični in praktični model strateškega marketinga v zdraviliškem turizmu dr.Radonjič Dušan 7.7.2000 30 MBA-

mark.manag Ž 4P strateški marketing H čitalnica + možnost izposoje

11

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

123 Tržni vidiki analize panoge za ugotavljanje konkurenčnosti organizacij dr.Radonjič Dušan 27.10.2000 28 market-III Ž ostalo analiza F čitalnica +

možnost izposoje

124 Vplivni dejavniki za zaznano vrednost izdelka dr.Snoj Boris 11.12.2000 28 market-III Ž izdelek ostalo I čitalnica + možnost izposoje

125 Management nabavnega marketinga v podjetju IMKO Ljubljana dr.Lorbek Franc 14.12.2000 38 MBA-

mark.manag M ostalo nabavni marketing DJ čitalnica + možnost izposoje

126 Management osebne prodaje v marketingu prehrambene industrije dr.Lorbek Franc 14.12.2000 40 MBA-

mark.manag M komuniciranje promocijski splet DA možna izposoja

127 Repozicioniranje podjetja Interevropa Koper dr.Lorbek Franc 15.12.2000 32 MBA-mark.manag M ostalo razvoj podjetja I čitalnica +

možnost izposoje

128 Marketinška funkcija in vzpodbujanje ekološko oznaveščenega ravnanja podjetja in njegovih potrošnikov

dr.Lorbek Franc 15.12.2000 26 market-III Ž 4P ekološki marketing X čitalnica + možnost izposoje

129 Politika nabavnega marketinga v oblačilni industriji dr.Lorbek Franc 1.2.2001 25 market-III Ž ostalo nabavni marketing DB čitalnica +

možnost izposoje

130 Izgradnja organizacijskega modela marketinga na področju telekumonikacij dr.Radonjič Dušan 9.2.2001 44 MBA-

mark.manag Ž 4P model marketinga I čitalnica + možnost izposoje

131 Povezualni marketing kot konkurenčni dejavnik slovenske tekstilne industrije dr.Lorbek Franc 9.2.2001 34 MBA-

mark.manag M 4P ostalo DB čitalnica + možnost izposoje

132 Komuniciranje v trženju storitev vzajemnih skladov dr.Lorbek Franc 13.2.2001 34 market-III M komuniciranje komuniciranje v

marketingu J čitalnica + možnost izposoje

133 Psihosociološki vidiki procesa osebne prodaje dr.Lorbek Franc 15.2.2001 30 market-III Ž komuniciranje promocijski splet DI čitalnica + možnost izposoje

134 Dejavniki oblikovanja Marketinške strategije na tržišču nepremičnin dr.Radonjič Dušan 30.5.2001 29 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing K za čitalnico

135 Direktni marketing poštnih storitev dr.Lorbek Franc 30.5.2001 29 market-III Ž distribucija/komuniciranje promocijski splet I čitalnica +

možnost izposoje

12

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

136 Komuniciranje v marketingu v preventivnem zdravstvu dr.Lorbek Franc 21.6.2001 34 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu N čitalnica + možnost izposoje

137 Poslovno organizacijski vidik ocenjevanja kakovosti v zdravstvenem sistemu dr.Pivka Marjan 10.12.2001 43 market-III Ž ostalo ocenjevanje kakovosti N za čitalnico

138 Posebnosti marketinga medpodjetniških storitev s poudarkom na politiki komuniciranja - primer tehnološkega centra Tecos

dr.Lorbek Franc 12.3.2002 28 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu O čitalnica +

možnost izposoje

139 Marketinški informacijski sistem kot dejavnik marketinga odnosov dr.Radonjič Dušan 14.3.2002 29 MBA-

mark.manag M ostalo mis X čitalnica + možnost izposoje

140 Marketinški vidiki razvoja majhnih podjetij visoke tehnologije dr.Radonjič Dušan 14.3.2002 32 MBA-

mark.manag M 4P razvoj podjetja X čitalnica + možnost izposoje

141 Marketinški informacijski sistem na področju medorganizacijskega marketinga dr.Radonjič Dušan 15.5.2002 41 MBA-

mark.manag M ostalo mis DG čitalnica + možnost izposoje

142 Politika zalog materiala v proizvodnem podjetju dr.Lorbek Franc 29.5.2002 28 market-III Ž ostalo ostalo DG čitalnica + možnost izposoje

143 Izgradnja modela odnosov z javnostmi v lokalni skupnosti dr.Mumel Damijan 30.5.2002 29 market-III Ž komuniciranje promocijski splet O čitalnica +

možnost izposoje

144 Uporaba multivariatnih metod v raziskovanju marketinga dr.Bastič Majda 3.7.2002 28 market-III Ž ostalo raziskava marketinga X za čitalnico

145 Ekološki marketing turističnih storitev na področju naravnih in kulturnih dobrin dr.Lorbek Franc 13.12.2002 31 market-III Ž ostalo ekološki marketing H čitalnica +

možnost izposoje

146 Vpliv globalizacije tržišča na mednarodno poslovanje in marketing podjetij dr.Bobek Vito 28.2.2003 27 market-III Ž 4P globalizacija X za čitalnico

147 Strategije nabavnega managementa v razmerah globalizacije trga tekstilnih izdelkov dr.Lorbek Franc 23.4.2003 31 market-III Ž ostalo globalizacija DB ni v evidenci

148 Čustvena inteligenca kot dejavnik učinkovitega komuniciranja v organizaciji dr.Mumel Damijan 7.5.2003 29 market-III Ž ostalo komuniciranje X za čitalnico

149 Merjenje zadovoljstva uporabnikov storitev na medorganizacijskih trgih dr.Mumel Damijan 7.5.2003 30 market-III M ostalo zadovoljstvo porabnikov I za čitalnico

150 Marketinški informacijski sistem kot podlaga za franšizing dr.Radonjič Dušan 14.5.2003 28 MBA-

mark.manag Ž ostalo mis DB za čitalnico

151 Merjenje vpliva izvora mesa na zaznavanje porabnikov dr.Mumel Damijan 23.5.2003 27 market-III Ž ostalo vedenje porabnikov DA za čitalnico

13

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

152 Vpliv dramaturškega pristopa na vedenje porabnikov storitev dr.Lorbek Franc 30.5.2003 36 market-III Ž ostalo vedenje porabnikov G čitalnica +

možnost izposoje

153 Politika razvoja novih izdelkov v medorganizacijskem marketingu dr.Lorbek Franc 30.5.2003 35 market-III M izdelek razvoj izdelkov DE čitalnica +

možnost izposoje

154 Model marketinškega komuniciranja na medorganizacijskem trgu dr.Završnik Bruno 3.7.2003 30 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu I čitalnica + možnost izposoje

155 Kreativni vidiki oglaševalskih sporočil v marketingu dr.Lorbek Franc 4.7.2003 30 market-III Ž komuniciranje promocijski splet X čitalnica +

možnost izposoje

156 Vezana trgovina s poudarkom na politiki izvajanja protidobav dr.Bobek Vito 14.7.2003 28 market-III Ž distribucija ostalo G za čitalnico

157 Zaznavanje kakovosti izobraževalnega procesa pri dijakih in učiteljih ekonomskih gimnazij dr.Mumel Damijan 13.10.2003 36 market-III Ž ostalo ocenjevanje kakovosti M za čitalnico

158 Vpliv internega komuniciranja na zadfovoljstvo in zvestobo strank storitvenega podjetja dr.Lorbek Franc 23.10.2003 29 market-III Ž komuniciranje zadovoljstvo porabnikov I čitalnica +

možnost izposoje

159 Semiotika v tržnem komuniciranju dr.Lorbek Franc 24.10.2003 31 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu X čitalnica +

možnost izposoje

160 Mehanizmi uspešnih pristopnih pogajanj z EU dr.Mumel Damijan 15.12.2003 31 market-III Ž ostalo mednarodni ekon odnosi X za čitalnico

161 Vrednotenje programov pospeševanja izvoza z vidika zadovoljstva uporabnikov dr.Lorbek Franc 26.2.2004 32 market-III Ž ostalo zadovoljstvo porabnikov O čitalnica +

možnost izposoje 162 Merjenje zaznane vrednosti tržnih poti v bankah dr.Snoj Boris 1.3.2004 33 market-III M distribucija tržne poti J za čitalnico

163 Vloga tržnega komuniciranja pri oblikovanju ugleda bank dr.Završnik Bruno 15.4.2004 28 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu J za čitalnico

164 Model ekološkega marketinga v proizvodnem podjetju dr.Lorbek Franc 15.4.2004 42 market-III M ostalo ekološki marketing DG čitalnica +

možnost izposoje

165 politika nabavnega marketinga v jeklarski industriji dr.Lorbek Franc 15.4.2004 31 market-III Ž ostalo nabavni marketing DJ čitalnica +

možnost izposoje

166 Politika komuniciranja v marketingu s poudarkom na odnosih z javnostjo v bolnišnicah dr.Lorbek Franc 16.4.2004 49 MBA-

mark.manag M komuniciranje komuniciranje v marketingu N čitalnica +

možnost izposoje

14

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

167 Marketinške strategije v jeklarski industriji Slovenije in Evropske unije dr.Lorbek Franc 16.4.2004 29 market-III M 4P strateški marketing DJ čitalnica +

možnost izposoje

168 Merjenje učinkovitosti sejemskih nastopov dr.Završnik Bruno 21.4.2004 32 market-III M komuniciranje promocijski splet X za čitalnico

169 Varstvo potrošnikov na področju oglaševanja dr.Lorbek Franc 18.5.2004 44 market-III Ž komuniciranje promocijski splet O čitalnica + možnost izposoje

170 Posebnosti komuniciranja v marketingu carinske uprave Republike Slovenije dr.Lorbek Franc 21.5.2004 30 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu L čitalnica + možnost izposoje

171 Strategije pozicioniranja izdelkov z znamko dr.Mumel Damijan 24.5.2004 25 MBA-mark.manag M izdelek blagovna znamka DE za čitalnico

172 Načrtovanje strateškega marketinga v proizvodnji akumulatorjev dr.Radonjič Dušan 6.7.2004 41 market-III Ž 4P strateški marketing DL čitalnica +

možnost izposoje

173 Koncept integriranih marketinških kumunikacij podjetja na evropskem trgu gospodinjskih aparatov

dr.Jurše Milan 25.8.2004 32 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu DK za čitalnico

174 Vpliv kulturnih razlik na komuniciranje v marketingu dr.Lorbek Franc 10.9.2004 31 market-III M komuniciranje komuniciranje v

marketingu X čitalnica + možnost izposoje

175 Nebesedno komuniciranje v marketingu dr.Lorbek Franc 10.9.2004 33 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v marketingu X za čitalnico

176 Zasnova strateškega marketinga majhnih inženiring organizacij dr.Radonjič Dušan 1.10.2004 46 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing DL čitalnica + možnost izposoje

177 Vloga in pomen marketinškega komunikacijskega spleta v oblačilni industriji dr.Završnik Bruno 13.10.2004 35 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu DB za čitalnico

178 Upravljanje oglaševanja v medijih dr.Završnik Bruno 13.10.2004 28 market-III Ž komuniciranje promocijski splet X za čitalnico

179 Zveza med marketinškim komuniciranjem in poslovno uspešnostjo podjetij za poučevanje tujih jezikov

dr.Mumel Damijan 18.11.2004 30 MBA-mark.manag Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu M za čitalnico

180 Kriteriji izbire marketinških strategij za trženje poslovnih informacijskih sistemov dr.Radonjič Dušan 18.11.2004 34 MBA-

mark.manag M 4P strateški marketing K za čitalnico

181 Kreiranje in management blagovne znamke dr.Radonjič Dušan 30.11.2004 43 MBA-mark.manag Ž izdelek blagovna znamka DG čitalnica +

možnost izposoje

15

ZAP. ŠT.

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA MENTOR DATUM MAGIST.

STAROST AVTORJA

SMER SPOL MARKETINŠKI SPLET

TEMA SKD DOSTOPNOST V KNJIŽNICI

182 Vpliv deverzifikacije proizvodnega programa na preoblikovanje tržnih poti podjetja dr.Radonjič Dušan 30.11.2004 44 MBA-

mark.manag M izdelek/distr5ibucija diverzifikacija DI čitalnica + možnost izposoje

183 Oblikovanje marketinške strategije v trgovini na drobno dr.Radonjič Dušan 30.11.2004 32 market-III Ž 4P strateški marketing G čitalnica +

možnost izposoje

184 Povezava med tržnim nastopom in poslovno uspešnostjo malih in srednje velikih podjetij v začetni fazi življenjskega cikla

dr.Snoj Boris 12.1.2005 33 market-III M ostalo ostalo X za čitalnico

185 Politika cen v industrijskem marketingu dr.Lorbek Franc 19.1.2005 36 market-III M cena politika cene DK za čitalnico

186 Vpliv tehnološkega razvoja na nakupno vedenje zasebnih uporabnikov telekomunikacijskih storitev v Sloveniji

dr.Mumel Damijan 24.1.2005 33 market-III Ž ostalo vedenje porabnikov I za čitalnico

187 Marketing kot instrument usklajevanja poslovnih funkcij v malem podjetju dr.Radonjič Dušan 28.1.2005 45 MBA-

mark.manag M 4P ostalo DG za čitalnico

188 Strateško upravljanje odnosov z javnostmi v nepridobitnih organizacijah dr.Lorbek Franc 10.2.2005 30 market-III Ž komuniciranje promocijski splet N za čitalnico

189 Segmentiranje strateških porabnikov dr.Mumel Damijan 17.2.2005 46 market-III Ž ostalo ostalo X za čitalnico

190 Upravljanje znamk v razmerah internacionalizacije poslovanja organizacij dr.Snoj Boris 16.3.2005 32 market-III Ž izdelek blagovna znamka X za čitalnico

191 Prilagoditev stopenjskega procesa razvoja novih izdelkov z odločitvenimi točkami za industrijo gradbenega materiala

dr.Snoj Boris 11.4.2005 34 market-III Ž izdelek razvoj izdelkov DI za čitalnico

192 Povezava marketinškega komuniciranja in internega poslovnega komuniciranja dr.Mumel Damijan 11.5.2005 33 market-III Ž komuniciranje komuniciranje v

marketingu DG omejen dostop

193 Uporabnost atar modela pri napovedovanju uspešnosti novih izdelkov dr.Snoj Boris 11.5.2005 46 market-III Ž izdelek ostalo X možna izposoja

194 Marketinški informacijski sistem v medorganizacijskem marketingu dr.Radonjič Dušan 20.5.2005 32 MBA-

mark.manag Ž ostalo mis DM za čitalnico

16