Anatomija stran 1

ANATOMIJA

Anatomija stran 2 KAZALO:

RAVNINE.............................................................................................................................................................. 4

KOST ..................................................................................................................................................................... 5

TKIVA ................................................................................................................................................................... 6

AKSIALNI SKELET............................................................................................................................................ 7

VRETENCA....................................................................................................................................................... 8 VRATNI DEL VRETENC................................................................................................................................. 9 KRINICA....................................................................................................................................................... 10 REBRA ............................................................................................................................................................ 11 PRSNICA......................................................................................................................................................... 13 GLAVA............................................................................................................................................................ 13

LOBANJSKA BAZA.................................................................................................................................. 15 PNEVMATINE KOSTI GLAVE ............................................................................................................. 15 SP.ELJUSTNICA ali MANDIBULA ....................................................................................................... 16 PODJEZINICA......................................................................................................................................... 16

APENDIKULARNI SKELET............................................................................................................................ 17

RAMENSKI OBRO ...................................................................................................................................... 17 LOPATICA: ................................................................................................................................................ 18

ZGORNJA OKONINA: ................................................................................................................................ 18 NADLAHTNICA ........................................................................................................................................ 18 PODLAHT .................................................................................................................................................. 20 ROKA.......................................................................................................................................................... 22 DLANNICE.............................................................................................................................................. 23

SKLEPI ZGORNJEGA UDA .......................................................................................................................... 23 MEDENINI OBRO..................................................................................................................................... 27

KOLNICA ................................................................................................................................................ 28 SPODNJA OKONINA .................................................................................................................................. 29

STEGNENICA............................................................................................................................................ 29 POGAICA................................................................................................................................................. 30

NAUK O SKLEPIH ............................................................................................................................................ 33

MEHANIKA SKLEPOV ................................................................................................................................. 35 SKLEPI BREZ OSI ........................................................................................................................... 35 ENOOSNI SKLEPI............................................................................................................................ 35 DVOOSNI SKLEPI ........................................................................................................................... 36 TROOSNI (+) SKLEPI...................................................................................................................... 37

MEDVRETENNA PLOICA....................................................................................................................... 38

MIIJE.............................................................................................................................................................. 39

MIINA VLAKNA ....................................................................................................................................... 39 MIICE HRBTA.............................................................................................................................................. 42 MIICE TREBUHA IN PRSNEGA KOA .................................................................................................... 42 TREBUNA PREPONA.................................................................................................................................. 43 TREBUNE MIICE....................................................................................................................................... 44 MIICE, KI PREMIKAJO RAMENSKI OBRO .......................................................................................... 46 MIICE NADLAHTI....................................................................................................................................... 52 MIICE PODLAHTI ....................................................................................................................................... 54 MIICE IN SKLEPI SPODNJE EKSTREMITETE ........................................................................................ 56

IVEVJE .......................................................................................................................................................... 68

CENTRALNO IVEVJE .............................................................................................................................. 70 HRBTENJAA ........................................................................................................................................... 71 MOGANSKO DEBLO ............................................................................................................................. 75 VELIKI MOGANI .................................................................................................................................... 77

VEGETATIVNI IVNI SISTEM ................................................................................................................. 79

Anatomija stran 3

KRVOILNI SISTEM ....................................................................................................................................... 80

ILJE................................................................................................................................................................ 80 SRCE................................................................................................................................................................ 82

DIHALA............................................................................................................................................................... 86

NOSNA VOTLINA..................................................................................................................................... 86 GRLO .......................................................................................................................................................... 88 SAPNIK....................................................................................................................................................... 88 PLJUA ...................................................................................................................................................... 89

PREBAVILA ....................................................................................................................................................... 89

USTNA VOTLINA.......................................................................................................................................... 89 ZOBJE ......................................................................................................................................................... 90 JEZIK .......................................................................................................................................................... 90

POIRALNIK.................................................................................................................................................. 91 ELODEC........................................................................................................................................................ 91

DVANAJSTNIK.................................................................................................................................................. 92

JETRA ................................................................................................................................................................. 93

TREBUNA SLINAVKA................................................................................................................................... 93

TANKO REVO................................................................................................................................................. 93

DEBELO REVO............................................................................................................................................... 94

LEDVICA ............................................................................................................................................................ 95

SENI MEHUR .................................................................................................................................................. 95

MATERNICA...................................................................................................................................................... 96

Anatomija stran 4

RAVNINE:

1. MEDIANA ali SREDINSKA RAVNINA (SAGITALNA) Deli telo na LEVO (SIN.) in DESNO (DEX.) stran

PARAMEDIANA ravnina ob mediani MEDIOKLAVIKULARNA (MAMILARNA) tee skozi sredino

kljunice

MEDIALNO (medialis) LATERALNO (lateralis)

2. PRENA ali VODORAVNA RAVNINA - spodaj, zgoraj

SUPERIORNO (SUPERIOR) - zgoraj INFERIORNO (INFERIOR) spodaj

PROKSIMALNO (PROX.) blije DISTALNO (DIST.) dlje

SUPERFICIALNO (SPF.) na povrini PROFUNDUS (PROF.) globlje INTERNO (INT.) notranje EXTERNO (EXT.) zunanje

1 2 3

Anatomija stran 5

3. ELNA ali FRONTALNA RAVNNA - deli na sprednjo in zadnjo stran ANTERIORNO ali VENTRALNO spredaj pri roki= PALMARNO, pri stopalu= PLANTARNO POSTERIORNO ali DORZALNO (DORS.) zadaj ROKA RADIUS (koeljnica) na palevi strani; RADIALNA STRAN ULNA (podlahtnica) na mezinevi strani; ULNARNA STRAN NOGA TIBIA (golenica) TIBIALNA ali MEDIALNA stran FIBULA (menica) FIBULARNA ali LATERALNA stran

KOST - KOSTNA SUBSTANCA - POKOSTNICA (PERIOST) Do kosti pridejo preko pokostnice ile in ivci. Pod pokostnico so celice, ki tvorijo kost (osteoblasti). - KOSTNI MOZEG RDE KOSTNI MOZEG Je krvotvorni organ, v njem nastaja veina krvnih celic, do 8 10 leta je v vseh kosteh RUMEN KOSTNI MOZEG (MAOBA) Pri odraslih je predvsem v dolgih kosteh, rde pa v ploatih. Maobne celice so zelo velike, pri telesni temperaturi je teko. - SKLEPNI HRUSTANEC

Anatomija stran 6 TKIVA: - VEZIVNO TKIVO VRSTO VEZIVO (veliko je kolagenskih vlaken, noter so vezivne celice, je najmanj vredno tkivo, vee doloena tkiva skupaj pomono tkivo, tvori brazgotine) Vezivna tkiva so: Rahlo in vrsto, elastino, mreasto, maobno. - HRUSTANNO TKIVO

HIALINI (Relativno veliko ga je, vmes je veliko hrustannih celic in medcelinine, NE SME imeti krvnih il (isto velja za roenico in oesno leo), drugae se pokvari, zane se kruiti, prehranjuje se z DIFUZIJO, ne more regenerirati ali minimalno, se ga ne da ivati). Hialini hrustanevina gradi v embrionalni dobi celoten zametek, pri loveku je na sklepnih gladinah, v ogrodju dihalne poti in na rebrnih hrustancih.

ELASTINI (Hrustanne celice med katerimi je elastino vezivo, vsi trije imajo ni ali zelo malo il, ga je najmanj, prehranjuje se z DIFUZIJO, nahaja se na zunanjem nosu, uhlju, slaba regeneracija)

VEZIVNI (Meanica HIALINI H. in VEZIVNEGA TKIVA). Sme imeti ile, edini sposoben regeneracije, se ga da ivati, nahaja se v medvretenni ploi, delno v meniskusih v kolenu.

- KOST (kostno tkivo se deli na: - kompaktno ali lamelarno in gobasto ali spongiozno) VNETJE Kjer pride do pokodbe odmre nekaj celic organizem to zazna ile postanejo bolj propustne pride noter ve tekoine (oteklina) LED (ile se skrijo) v odmrlo podroje zanejo vraati ile bolja regeneracija

V primeru, e se noter naselijo hrustanne celice prehaja v HRUSTANNO TKIVO

Anatomija stran 7 Kompaktna plast kosti (KOSTNA SUBSTANCA) Se razprede v mreje TRAJEKTORIJ (usmerjene v smeri najvejih obremenitev) SPONGIOZA ali gobasta kostnina

Preteno vse kosti nastanejo iz HIALINEGA hrustanca. Kost je zadnje tkivo, ki nastane v telesu.

Podroje rastnega hrustanca

Na sredini zane kost rasti na zunanji na koncih pa v notranjosti. AKSIALNI SKELET (neparne kosti)

Glava Vretenca + krinica Prsnica Rebra

APENDIKULARNI SKELET

- obeen je na aksialnega (zg. in sp. ekstremitete)

Anatomija stran 8

VRETENCA: HRBTENICA COLUMNA VERTEBRALIS HRBTENICO DELIMO NA:

VRATNI DEL (C) = 7 vretenc

2 5 PRSNI DEL (Th) = 12 vretenc LEDVENI DEL (L) = 5 vretenc KRININI ODSEK (S) = 5 vretenc TRTICA (Co) = 4 5 vretenc

VRETENCE - vertebra

SKLEPNA POVRINA VRETENNI LOK

TRN STRANSKI ODRASTKI VRETENNA LINA

7 VRATNO VRETENCE - najveji trn (VERTEBRA PROMINENS)

Anatomija stran 9 MEDVRETENNA LINA

HRBTENINI KANAL

VRATNI DEL VRETENC: - zg. sklepne povrine so konkavne, sp. pa konveksne

PRSNI DEL VRETENC:(telesa so sraste oblike)

- skl. povrine so obrnjene naprej in nazaj, bolj navzdol trlei trni, ki se prekrivajo

slaba gibljivost LEDVENI DEL VRETENC: (visoka, ovalna telesa)

- skl. povrine so valjaste oblike. Najpogosteje okvare medvretenne ploe so v ledvenem delu, poleg stranskih imajo e rebrne (najveje) odrastke

skl. povrine za rebra na prsnih vretencih

Anatomija stran 10

KRINICA: IZ STRANI: BAZA krinini kanal

skl. povrine skl. povrina za kolnico (uhljaste oblike) FACIES AURICULARIS sprednje krinine odprtine (tu izstopajo sprednje veje ivcev)

VRH krinica

kolnica

Krinica je z vezmi vpeta v medenico

Anatomija stran 11 Vretenca delimo tudi na: - MOBILNI DEL (7, 12, 5 =24) - IMOBILNI DEL (se lahko giblje kot celota, med seboj vretenca niso gibljiva)

VRATNI ZAVOJ (LORDOZA)

PRSNINI ZAVOJ (KIFOZA)

LEDVENI ZAVOJ (LORDOZA)

KRININI ZAVOJ (KIFOZA)

LORDOZA konveksno naprej KIFOZA konkavno naprej SKOLIOZA prekomerna ukrivljenost v frontalni ravnini

REBRA: GLAVA REBRA VRAT TELO (na glavi je greben)

ZAVOJ PO PLOSKVI ZAVOJ PO RAVNINI Trije zavoji omogoajo trodimenzionalno gibanje. ZAVOJ PO OSI

Anatomija stran 12 Rebro je vpeto v dveh tokah. Anatomsko sta to PRAVA SKLEPA, funkcionalno pa je vsak sklep zase DRSNI SKLEP. Skupaj delujeta kot TEAJAST SKLEP (rebro se premika gor dol) Pri vdihu je gibanje reber 3D. to omogoa ukrivljenost reber po treh ravninah.

PRSNICA

RH R P

Prsnica rebrni hrustanec PRAVI SKLEP

11 in 12 rebro prosto visita v miiju.

REBRNI LOK EPIGASTRINI KOT

Anatomija stran 13

PRSNICA: (STERNUM) - ploata kost, preko nje se stikajo rebra v prsni ko.

Skl. povrina za kljunico ROAJ Ta zveza je celo ivljenje zgrajena iz hrustanca (SINHONDROZA) TELO LIKA (XIFOID) PRSNINI KOT - pomemben je za dihanje

V prsnici je rde kostni mozeg.

GLAVA:

OBRAZNI DEL Moganski del (NEVROCRANIUM): - sennica, temenica, elnica, sitka, zagozdnica, zatilnica

MOGANSKI DEL Lobanjski Lobanjska svod ali baza (dno KALVARIJA moganskega (zgrajen iz dela, na meji ploatih med kosti) moganskim in obraznim delom, na lobanjski bazi leijo mogani) Obrazni del (SPLANCHNOCRANIUM)

Anatomija stran 14 Kost (npr. TEMENICA) na prerezu:

SPREDNJA, VELIKA, TIRIKOTNA MEAVA ZADNJA, MALA, TRIKOTNA MEAVA Pri odraslem predstavlja obrazni del 2/3 moganski pa 1/3 glave, pri otroku je obratno. Pri otroku rastejo kosti svoda od centra k periferiji.

OSTRI LEBOVI IN KANALI (za arterije in vene)

Zunanja plast je relativno debela PUHLICA Notranja plast je tanka (STEKLASTA PLAST), na tej plasti so odtisi moganov

1

2

2

1

Anatomija stran 15 LOBANJSKA BAZA:

V teh kotanjah leijo:

- VELIKI MOGANI

- MALI MOGANI - MOGANSKO DEBLO

V srednji kotanji je veliko odprtin za prehod ivcev.

ZATILNINA ODPRTINA Edina neparna odprtina (za

hrbtenjao), nad odprtino so vsi ivljenjski centri: - center za dihanje, za

srce, OESNA VOTLINA ELNI SINUS SITKIN LABIRINT (koene votline, ki so med seboj SITKA povezane, znotraj obloene s

sluznico). SINUS ( v kosti je zrak, povezan je z nosno votlino) ZG. ELJUSTNICA ali MAXILA

Tanka ploica, ki meji na oesno votlino PNEVMATINE KOSTI GLAVE: (kosti napolnjene z zrakom)

leva in desna eljustnica (SINUSI) sitka (SINUSI) zagozdnica(SINUSI) elnica (SINUSI)

Sprednja lobanjska kotanja

Srednja lobanjska kotanja

Zadnja lobanjska kotanja

TEORIJE: zrak je izolator za govor da je glava laja

Anatomija stran 16 SP.ELJUSTNICA ali MANDIBULA: - Edina premina kost v glavi

PODJEZINICA: OS HYOIDEUM (HIOIDNA KOST)

DISKUS

SKL. OVOJNICA

GLAVICA Sprednji krak je bolj oster, nanj se naraa SENNA MIICA Sp. eljustnica je v

sklepu s sennico pred zunanjim sluhovodom, je edini sklep glave v obraznem delu. GIBI:

Med eljustnico in diskom (zapiranje, odpiranje ust)

Levo in desno

Je podkvaste oblike, ima roike za miice.

JEZIK

Vpeta je samo v miije.

SUPRAHIOIDNE MIICE, INFRAHIOIDNE MIICE

odpirajo usta sodelujejo pri poiranju so pomone dihalne miice (e fiksiramo glavo in vrat)

podjezinica

Anatomija stran 17

VELIKA OBRAALKA GLAVE: s prsnice poteka po vratu in se pripenja na sennico

leva obraa glavo v desno, desna pa v levo MIICE GLAVE:

Obrazne ali mimine miice Na eni strani se zaenjajo na kosti, na drugi konajo v koi, preteno so okrog oesa, ust, uhlja in nosu.

Oivuje jih obrazni ivec, med obrazne miice sodi tudi miica, ki se zaenja v koi na elu in poteka do zatilnice (guba lasie). Oivuje jih obrazni ivec (n.facialis) motorini ivec

vene miice (zapirajo usta) SENNA MIICA (TEMPORALIS) VELIKA VEKALKA (MASSETER)

APENDIKULARNI SKELET RAMENSKI OBRO:

KLJUNICA LOPATICA

KLJUNICA:

Sklepna povrina za prsnico

Sklepna povrina za lopatico

Anatomija stran 18

LOPATICA:

ZGORNJA OKONINA:

NADLAHTNICA: (HUMERUS) dolga, parna kost

AKROMION

KORAKOID

Lopatica je malenkost ukrivljena naprej.

GREBEN

KLJUNICA

KORAKOID (odrastek, ki trli naprej) AKROMION Sklepna povrina za nadlahtnico VRETENNI ROB LOPATICE

TUBERCULUM MAJOR (velika gra) TUBERCULUM MINOR (mala gra) LEB nadlahtnice (skozi tee kita dvoglave nadlahtnine miice) DELTOIDNA gravina trikotne miice

Posledica narastia miic

Anatomija stran 19

NADLAHTNICA: (HUMERUS) dolga kost

GLAVA (gladka polkroglasta tvorba) TUBERCULUM MAJOR LEB TUBERCULUM MINOR DELTOIDNA GRAVINA V deblu je relativno okrogla EPIKONDIL (medialni in lateralni) Nad valjkom in kroglico je vdolbina, kamor

se kosti pri premikanju spravijo. TROHLEA ali valjek

CAPITULUM ali glavica

Anatomija stran 20 Valjek je postavljen pod kotom naprej, da komolec lahko upognemo naprej, nazaj pa ne. Amplituda gibanja je podrta, e se kost narobe zaceli in se kot za par stopinj spremeni.

PODLAHT: V podlahti imamo dve kosti (precej sta si podobni) RADIUS (koeljnica) ULNA (podlahtnica) - na lateralni, palevi strani - na medialni, mezinevi strani RADIUS:

VALJEK koeljnina gravina DEBLO NEPRAVILNI KONEC

STILOID

Anatomija stran 21 ULNA:

Valjasta sklepna povrina je pri zapestju.

Na bokih kosti mora imeti vsaka po eno zarezo. RADIUS se sue v komolcu ULNA se sue v zapestju

OLECRANON-KAVELJ

STILOID

VALJEK

Anatomija stran 22

RADIUS, ULNA: Zadaj je gra na komolcu (OLEKRANON) Ponvica se nasadi na kroglico. RADIUS se lahko izpahne, ULNA pa zelo teko. Sklepna ploskev GRA na njo se pritrja nadlahtnina miica BRACHIALIS ROKA:

V zapestju imamo osem majhnih koic. ZAPESTNICE ali KARPALNE KOSTI: kaveljnica glavatica mala

mnogovogelnica velika mnogovogelnica

graek trivogelna kost

lunica olni

Vmes je vezivna ploica (DISKUS), ki deluje kot blazinica zato se olni bolj pogosto zlomi; lahko se zlomi tudi radius

GRAVINA na njo se priraa M. BICEPS BRACHII

Anatomija stran 23 DLANNICE:

Paleva dlannica edina proti zapestnicam gibljiva.

SKLEPI ZGORNJEGA UDA

Med prsnico in kljunico

DISK

Na prsnici in kljunici so sedlaste sklepne povrine, zaradi diska, ki je vmes, pa je to funkcionalno KROGLAST SKLEP. SKLEPNA OVOJNICA Vse miice, ki potekajo ez sklep pazijo na

njegovo stabilnost.

Anatomija stran 24

Med kljunico in lopatico

Kljunica ima z lopatico pravi sklep (z AKROMIONOM - drsni sklep) in eno zvezo (S KLJUNOM vezivna tvorba) Gibanja so manj obsena kot med prsnico in kljunico. PRAVI SKLEP ZVEZA

Sklep med lopatico in nadlahtnico (nadlahtnini sklep) KROGLAST SKLEP

KLJUNSKO NADLAHTNINI LIGAMNET (krepi sklepno ovojnico) KLJUN ZNAILNOSTI:

plitva ponvica veja glava nima vejih ligamentov

Tudi ta sklep je odvisen od miic, ki potekajo ez. Sklepna ovojnica poteka z roba ponvice na vrat nadlahtnice, veina snopov ovojnice poteka spiralno moen izpah rame. Gibanje ramenskega sklepa omejuje streica, kolica in kljunsko-kolini ligament.

Anatomija stran 25

Komolec (sestavljen sklep iz treh kosti) Sklepno ovojnico krepita dva stranska ligamenta (koeljnini in podlahtnini ligament). Je TEAJAST sklep (fleksija, ekstenzija). Podlahtnica je vodilna kost komolnega sklepa.

Distalna okrajka ULNE in RADIUSA

MEDKOSTNA MEMBRANA (OPNA)

vee kosti med seboj omogoa, da se kosti

gibljeta med seboj opna je izvor miic

PROKSIMALNI SKLEP MED PODLAHTNICO IN KOELJNICO Koeljnica se lahko vrti okrog podlahtnice. Okrog glavice koeljnice je obroasta vez

Vez je spredaj in zadaj (ne okrog) saj se ne vrti okrog kot v zgornjem sklepu.

Pri pronaciji ali supinaciji postane disk ohlapen sklep postane labilen

STILOID DISK tee s stiloida ulne na koeljnico, je trikotne oblike, dri kosti skupaj.

Anatomija stran 26

Radiokarpalni sklep

Koeljnica se neposredno stika z zapestnicami, zaradi tega se v zapestju veinoma zlomi koeljnica. Je JAJAST sklep:

GIBI: 4+1 (fleksija, ekstenzija, odmik, primik) + kroenje

4 VEZI (sprednja, zadnja, medialna, lateralna)

MEDIOKARPALNI SKLEP

med prvo in drugo vrsto zapestnic TEAJAST SKLEP

MONI VSI GIBI RAZEN ROTACIJE DRSNI SKLEP Dlannice se gibljejo skupaj z zapestnicami, razen PALEV SKLEP, ki je SEDLAST SKLEP (moni vsi gibi razen rotacije, pri fleksiji se malenkost zasuka da lahko stvari primemo) OPOZICIJA, REPOZICIJA Sklep med dlannicami in proksimalnimi prstnicami KROGLAST SKLEP vsi gibi razen rotacije. Sklepi med prstnicami so teajasti. UPOGIBANJE, IZTEZANJE

Anatomija stran 27 MEDENINI OBRO: slabo gibljiv proti aksialnemu skeletu KRINICA KOLNICI (leva in desna) OS COXAE Kolnica je zgrajena iz treh delov: zraajo se na podroju sklepne ponvice.

REVNICA (OS ILIUM) = na njej lei revesje, tvori dno trebune votline.

SRAMNICA (OS PUBIS) = s svojo sosedo se stika spredaj, mesto kjer se leva in desna stikata imenujemo SIMFIZA.

SEDNICA (OS ISCHII) = ta kost da ime ivcu, ki

tee po njej.

Anatomija stran 28 KOLNICA:

DVA PRAVA SKLEPA

Te trije sklepi so osnova, da se medenica ne zdrobi pri vsaki obremenitvi. V krininem kanalu ni hrbtenjae, hrbtenjaa poteka samo do drugega ledvenega vretenca. zraeno - nepravi sklep

Sprednja povrina krinice je gladka zaradi notranjih medeninih organov, zadnja povrina je hrapava (5 grebenov, ki so posledica odrastkov) zato, ker se zadaj naraajo miice.

GREBEN Na sprednji strani je trn (SPINA ILIACA) ACETABULUM (tukaj se stikajo kosti) Sklepna ponev za stegnenico

Hrapava povrina (na notranji strani pa je gladka zaradi revesja). GRA (TUBER ISCHIADICUM) tu se zane velika skupina miic.

Anatomija stran 29

SPODNJA OKONINA

STEGNENICA: podobna nadlahti, dolga kost DEBLO DVA KONNA DELA

TROHANTER MAJOR (gleda v stran) - priraajo se zadnjine miice

GLAVA VRAT

TROHANTER MINOR (zadaj)

Zadaj tee koen greben. Na ta greben se priraajo ADDUKTORNE MIICE.

EPIKONDIL (med., lat.)

KONDIL (med., lat.) Sklepna povrina za pogaico

KONDIL (med., lat.) namenjen za sklep z naslednjo kostjo (GOLENICO)

Hrapava povrina TUBEROSITAS GLUTEA - gor se naraa najveja miica

Anatomija stran 30 Stegnenica iz strani:

gladka povrina EPIKONDIL

Stegnenica od zadaj: KONDIL pranja (med obema kondiloma) INTERKONDILARNA PRANJA

- notri sta spravljeni krini vezi POGAICA: Nastane v tiriglavi stegenski miici.

BAZA

VRH spredaj je hrapava zadaj gladka - gledano z vrha

sklepni hrustanec GREBEN lei v lebu stegnenice

A

P

Anatomija stran 31 - na pogaico so pripete glave miice quadriceps

GOLENICA (TIBIA): od spredaj

2 CENTRALNI (rectus, vastus intermedius) + 2 STRANSKI (vastus medialis, vastus lateralis)

majhna sklepna povrina za FIBULO

GOLENINA GRAVINA - sem se priraa edina iztezalka kolena M. QUADRICEPS s pogaino vezjo

MEDIALNI GOLENINI KONDIL

LATERALNI GOLENINI KONDIL

A

P

Precej ravna sklepna povrina

Anatomija stran 32

NOTRANJI ZUNANJI GLEENJ GLEENJ - desna skonica z vrha

- stopalo s strani

ZGORNJI SKONI SKLEP TVORIJO:

golenica menica skonica

FIBULA jamica za fibulo SKLEPNI POVRINI ZA SKONICO

Spredaj je valjek skonice iri zaradi veje stabilnosti.

trije klini olni skonica petnica

glava

valj

(valj)

kocka

Anatomija stran 33 NAUK O SKLEPIH: Enostavni sklep: v zvezi sta dve kosti Sestavljeni sklep: v zvezi ve kot dve kosti Glede na to, kar je med kostmi loimo:

NEPRAVI SKLEPI (SINATROZE) NI SKLEPNE PRANJE

Med dvema kostema je tkivo, ki ju povezuje (kosti sta zraeni, vendar med seboj gibljivi) VEZIVNO TKIVO (SINDEZMOZA ali vezivna zrast dveh kosti)

npr. golenica menica (v podroju glenja) HRUSTANEC (hialini ali vezivni) SINHONDROZA

Povezava dveh kosti s hrustancem (npr. prvo rebro prsnica)

KOST (kost vee dve kosti) SINOSTOZA

Kostna zveza edini nepravi sklep, ki NI gibljiv. (kosti lobanje)

PRAVI SKLEPI (DIATROZA = kosti loeni s sklepno pranjo)

Elementi pravega sklepa:

DVE SKLEPNI GLADINI SKLEPNI HRUSTANEC, PRANJA, MAA SKLEPNA OVOJNICA (VEZIVNA, SINOVIALNA)

- SKLEPNI HRUSTANEC ZMERAJ HIALINI !!

KONTINUIRANA ZVEZA

DISKONTINUIRNA ZVEZA

POKOSTNICA preide v VEZIVNO SKLEPNO OVOJNICO ali KAPSULO

SINOVIALNA sklepna ovojnica izloa SKLEPNO MAO ali SINOVIO, ki mae in prehranjuje sklepni hrustanec.

Ima veliko utnih koniev. e se pokoduje in vname zane izloati e ve sklepne mae voda v sklepu

e se natrga ali strga krvavitev v sklep

Anatomija stran 34

SKLEPI, KO KOSTI NISTA SKLADNI:

SINOVIALNA s kosti na disk DVA LOENA VEZIVNA z diska na kost SKLEPA Pomoni elementi pravega sklepa:

DISK, MENISK = Vezivno hrustanne ploice. Na obodu je veziven, v notranjosti hialini.

LIGAMENT (LIGG.) zunanje sklepne vezi, ki veejo sklepe skupaj. Omogoajo sklepom stabilnost in varnost. Sklepi v katerih je monih malo gibov morajo imeti mone vezi.

SLUZNIK (zmanjuje trenje kite ali miice ob kost)

SINOVIALNA SKLEPNA OVOJNICA DISK VEZIVNA SKLEPNA OVOJNICA

Pomoni elementi sklepa:

DISK

MENISK

Sta natanno utilno oiveni.

Anatomija stran 35 MEHANIKA SKLEPOV:

SKLEPI BREZ OSI (ART. PLANA) DRSNI SKLEPI (pravi sklepi) Povrini kosti bolj ali manj ravni, majhni premiki.

mone, kratke vezi

ENOOSNI SKLEPI

- TEAJAST (GINGLIMUS) Osnovna sklepna povrina

- EPAST (TROHOIDNI) je valj

Stranska vez (kolateralna), med. in lat.

TEAJAST SKLEP (1OS) Npr. komolni sklep

DVA MONA GIBA (fleksija, ekstenzija)

DVE MONI VEZI (praviloma stranski)

DVE MIINI SKUPINI fleksorji, ekstenzorji)

Fleksija, ekstenzija

Anatomija stran 36

DVOOSNI SKLEPI

- JAJAST (ELIPSOIDNI, KONDILARNI)

- SEDLAST (SELARNI)

SEDLAST SKLEP (2 OSI)

- ISTA MEHANIKA kot pri JAJASTEM SKLEPU - ISTI GIBI + OPOZICIJA (pri palcu) - Npr. palev sklep in sklep med prsnico in kljunico

vez (obroasta) ANULARNI LIGAMENT

EPAST SKLEP (1OS)

ROTACIJA (zunanja in notranja) v PODLAHTI: PRONACIJA, SUPINACIJA

JAJAST SKLEP (2 OSI) Npr. zapestni sklep

4 MONI GIBI + 1 (fleksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija, +cirkumdukcija KROENJE

Os se premika, pri ROTACIJI (sukanju) je fiksna.

4 VEZI (stranski, sprednja, zadnja)

MIICE razporejene funkcionalno okoli osi

Anatomija stran 37

TROOSNI (+) SKLEPI

KROGLAST SKLEP Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO (ENARTROZA) Amplitude gibov so manje v primerjavi s prejnjimi. Vezi so moneje, sklep je bolj stabilen. Npr. kolni sklep.

KROGLAST (SFEROIDNI) SKLEP

npr. ramenski sklep Vsi moni gibi

FLEKSIJA, EKSTENZIJA (v ramenskem sklepu: PREDROENJE-ANTEVERZIJA, ZAROENJE RETROVERZIJA

ABDUKCIJA, ADDUKCIJA ROTACIJA KROENJE CIRKUMDUKCIJA

- razprene sklepne vezi - funkcionalni razpored miic

V ramenskem sklepu je sklepna ovojnica spiralno zavita (tudi v kolku)

e gre ve kot sklepne glavice v sklepno ponvico.

Anatomija stran 38

MEDVRETENNA PLOICA (DISCUS INTERVERTEBRALIS)

Zraa dve vretenci skupaj Deluje kot amortizer Je iz vezivnega in iz rahlega dela (NUCLEUS)

ANULUS FIBROSUS ima lamelarno strukturo v kateri so vezivne lamele (snopi).

VEZI HRBTENICE DELIMO NA:

SKUPNE (sprednja in zadnja vzdolna vez od zatilnice do krinice) POSAMEZNE (veejo dve vretenci med sabo)

Anulus fibrosus (obro) - vezivni ali fibrozni del

Nucleus polposus (jedro)

- v sebi ima ve kot 90% vode, deluje kot vzmet

-

LIG. FLAVUM rumena vez (elastino tkivo) med loki vretenc

LONGITUDINALNA

Zadnja vzdolna vez Sprednja vzdolna vez

Anatomija stran 39

MIIJE:

gladko miije (drobovno) tvori stene notranjih (votlih) organov, odvisno je od vegetativnega ivnega sistema.

prenoprogasto miije (skeletno), odvisno od somatskega ivevja

Miica se lahko skri za 25% svoje doline SINCICIJ = celica, ki ima ve jeder Miica ima dve vrsti jeder (tudi SATELITNE (ZARODNE) celice) skeletne miice so sposobne regeneracije

MIINA VLAKNA: Poznamo dva tipa miinih vlaken:

TIP I RDEA miina vlakna (poasna miina vlakna) TIP II BELA miina vlakna (hitra miina vlakna)

Delovanje teh dveh tipov miinih vlaken temelji na razlinem metabolizmu. TIP I delujejo na principu oksidacije (O2) TIP II delujejo na principu glikolize (brez O2) KISIKOV DOLG Pri loveku so meana miina vlakna s tem, da prevladujejo RDEA miina vlakna. AXON odrastek ene ivne celice ivec Od moganov do miice imamo zaporedno vezani dve ivni celici.

Anatomija stran 40 1 AXON + X miinih vlaken istega tipa MOTORINA ENOTA MIICE Plastinost miine celice sposobnost, da se lahko miice spreminjajo. (BELA MIINA VLAKNA RDEA MIINA VLAKNA) Miina kontrakcija:

IZOTONINO (dinamina kontrakcija) tonus stalno enak, dolina se spreminja)

IZOMETRINO (statina kontrakcija) dolina se ne spreminja, tonus se spreminja)

Funkcije miice:

opravlja delo vzdrevanje telesne temperature stiskajo ile (predvsem v spodnjem delu telesa) MIINA RPALKA

Kjer se miica zane imenujemo IZVOR ORIGO vmes je Kjer se miica naraa je NARASTIE INSERTIO miini trebuh Na ekstremitetah je izvor vedno blije trupu. AGONIST miica, ki izvede doloen gib ANTAGONIST izveden nasproten gib e ve miic izvaja isti gib so SINERGISTINE MIICE.

Anatomija stran 41 INSUFICIENTNA ali NEZADOSTNA miica

miica je nesposobna nekaj izpeljati

AKTIVNA INSUFICIENCA (miica se ne more dovolj skriti za izpeljavo doloenega giba), npr: ZADNJE STEGENSKE MIICE

PASIVNA INSUFICIENCA (pasivno zavira doloen gib), npr: SPREDNJE STEGENSKE MIICE

Najbolj kodljivo za miico je, e skreno miico poskuamo hitro raztegniti, ali jo hoemo raztegniti, ko se kri. BURSA (isto tkivo kot sinovialna sklepna ovojnica)

ponekod vloena pod kito (med miico in kostjo) na rami je pod trikotno miico

V dveh sklepih ne more izvesti giba maksimalno.

Anatomija stran 42

MIICE HRBTA K miicam hrbta tejemo tudi miice na zadnji strani vratu. Dve skupini:

PRIMARNE globlje (miice, ki jih imajo vsi vretenarji, gibljejo hrbtenico predvsem nazaj (izravnava), leijo 510 cm na vsako stran hrbtenice, potekajo od zatilnice do krinice, telo drijo pokonci)

SEKUNDARNE povrhnje (pojavile so se, ko so se razvile ekstremitete, gibljejo zgornji ekstremiteti, hrbtenico gibljejo samo posredno)

MIINA VERIGA za en kompleksen gib potrebujemo zaporedno vezanih ve miic.

MIICE TREBUHA IN PRSNEGA KOA PRSNI KO: miice polnijo prostore med rebri

ZUNANJE MEDREBRNE MIICE dvigujejo rebra NOTRANJE MEDREBRNE MIICE

Anatomija stran 43 Prvo rebro je pripeto z dvema, drugo pa z eno miico, da lahko naslednje miice vleejo rebra gor. SKALENSKE MIICE Vse miice so VDIHALNE MIICE.

TREBUNA PREPONA ali DIAFRAGMA Delimo jo na tri dele:

LEDVENI DEL (zane se na ledvenih vretencih)

REBRNI DEL PRSNINI DEL (zane se spredaj na

prsnici) SRCE CENTRUM TENDINEUM obodni del se zane na rebrih

Anatomija stran 44 Pri tej miici se gibljeta izvor in narastie premika rebra (vlee gor rebra) spua se centralni vezivni del DIAFRAGME

ivce dobi iz 4 vratnega segmenta (+ iz 3 in 5 pomona)

Ker prepona premika skelet je SKELETNA MIICA je PRENO-PROGASTA MIICA oivuje jo somatski ivec (ker kontrolira skeletno miico) LEVI IN DESNI PREPONSKI IVEC (PHRENICUS)

- lahko ga zavestno kontroliramo CENTRALNI VEZIVNI DEL KITASTO SREDIE (CENTRUM TENDINEUM)

- vsi miini snopi se konajo tu odprtina za spodnjo zbiralno veno TREBUNE MIICE: postavljene so enako kot miice prsnega koa, imajo drugano funkcijo, moneje so in bolj razvite. Vse se zaenjajo na rebrih ali prsnici in gredo navzdol do medenice, so ploate, imajo velike kitaste ploe s katerimi se konujejo. APONEVROZA tudi vezivna ploa, ki pokriva miice, jih iti, miice so tako v vrstem ovoju, da se ne preve debelijo ko se krijo npr.: TORAKO LUMBALNA APONEVROZA (miice na hrbtu)

odprtina za poiralnik

odprtina za aorto

Anatomija stran 45 NA VSAKI STRANI TIRI MIICE:

PRENA TREBUNA MIICA (najgloblja, pod not. premo trebuno miico)

ZUNANJA POEVNA TREBUNA MIICA (m.obliquus externus abdominis) DESNA rotira prsni ko v LEVO

PREMA TREBUNA MIICA (m.rectus) poteka od prsnice in reber na sramnino zrast in delno na dimeljsko vez

NOTRANJA POEVNA TREBUNA MIICA (m.obliquus internus abdominis) LEVA rotira prsni ko v LEVO

DIMELJSKA VEZ ali INGVINALNI LIGAMENT CENTRALNA RTA (BELA RTA ali LINEA ALBA) zrast levih in desnih trebunih miic

Kile (trebuna stena poi) pri popku, dimlje

Anatomija stran 46

MIICE, KI PREMIKAJO RAMENSKI OBRO: Prsni ko lopatica Prsni ko nadlahtnica KAPUCASTA MIICA ali TRAPEZIUS

IZVOR: zatilnica, trni vratnih in prsnih vretenc NARASTIE: lopatini greben, kljunica FUNKCIJA: dviga, povea in rotira lopatico, dviga ramenski obro, poteza glavo navzad, pomona dihalna miica Delimo jo na :

Zgornji del (vlee lopatico k glavi)

Srednji del (primika) Spodnji del (rotira zunanja rotacija)

IROKA HRBTNA MIICA (LATISSIMUS DORSI): Deluje v sinergiji s troglavo nadlahtno miico. I: trni zadnjih 6 prsnih vretenc in vseh ledvenih vretenc, greben krinice, revnini greben N: greben male grice spredaj na nadlahtnici F: vlee nadlahtnico k telesu (PRIMIKA), zarouje, notranje rotira nadlaht.

Anatomija stran 47 VELIKA IN MALA ROMBOIDNA MIICA I: trni zadnjih 2 vratnih in prvih 4 prsnih vretenc N: vretenni rob lopatice F: vlee lopatico k hrbtenici in navzgor

DVIGALKA LOPATICE ali LEVATOR SCAPULAE I: preni odrastki od 1 4 vratnega vretenca N: zgornji vogal lopatice F: vlee lopatico gor in k telesu ter rotira lopatico. MALA ROMBOIDNA VELIKA ROMBOIDNA (nadaljevanje male) Zunanja poevna trebuna miica

SPREDNJA NAZOBANA MIICA (SERRATUS ANTERIOR) I: 1 9 rebro, zobi zunanje poevne trebune miice N: vretenni rob lopatice F: fiksira lopatico na prsni ko, rotira lopatico tako, da lahko gremo v odroenje (zunanja rotacija)

Anatomija stran 48

VELIKA PRSNA MIICA (PECTORALIS MAJOR) I: kljunica, prsnica, rebra N: greben velike gre na nadlahtnici F: prirouje (primika), notranja rotacija nadlahti, predrouje

MALA PRSNA MIICA (PECTORALIS MINOR) I: zgornja rebra N: lopatini kljun F: pazi na lopatico kadar vlee sprednja nazobana miica

Anatomija stran 49 Kratke miice, ki gredo z lopatice na nadlahtnico: ROTATORNA MANETA - rotirajo lopatico TRIKOTNA MIICA ali DELTOIDEUS NADGREBENSKA MIICA

PODGREBENSKA PODLOPATINA OBE OKROGLI

TRIKOTNA MIICA ali DELTOIDEUS I: kljunica, lopatini kljun, greben lopatice N: gra na zgornji 1/3 nadlahtnice DELTOIDNA GRAVINA F: vsi moni gibi v rami, stabilizira glavo nadlahtnice (odroenje, priroenje, predroenje, zaroenje, rotacija) Oivuje jo samo en ivec PAZDUNI IVEC. Med nadlahtnico in deltoideusom je BURSA.

Anatomija stran 50 NADGREBENSKA MIICA tee skozi luknjo nad grebenom lopatice med kljunom in akromionom ter vezjo I: nadgrebenska jama N: velika gra nadlahtnice VEZ F: odroenje = centralni del deltoideusa

VEZ

NADGREBENSKA M.

Anatomija stran 51 Odroenje razdelimo na tri dele:

do 60O (nadgrebenska + deltoideus) od 60O 120O (rotacija lopatice: trapezius, sprednja nazobana miica, dvigalka lopatice)

do vzroenja (180O) zadnjih 60O naredi hrbtenica skrivi se v stran vzroene roke

e pa vzroimo obe se ne skrivi v nobeno stran, le ledvena krivina se poudari. PODLOPATINA MIICA (m. subscapularis) Je na sprednji strani lopatice. Rotira lopatico in ji omogoa drsenje. VELIKA OKROGLA MIICA (m. teres major) I: spodnji vogal lopatice N: greben manje grice na nadlahtnici F: notranja rotacija, retroverzija, primikanje zg. uda MALA OKROGLA MIICA (m. teres minor) I: lateralni rob lopatice N: veja grica nadlahtnice F: zunanja rotacija zg. uda

Anatomija stran 52

MIICE NADLAHTI Praviloma so to vesklepne miice. DVOGLAVA NADLAHTNINA MIICA (m. biceps brachii) Deluje na 4 sklepe:

ramenskega komolnega in oba sklepa med koeljnico in podlaktnico

I: dolga glava zgornji rob lopatine sklepne jamice kratka glava lopatini kljun N: koeljnina gravina F: glavni fleksor komolca, glavni supinator, pomaga pri predroenju in odroenju Oivuje jo n. musculocutaneus Je tudi ena od miic, ki dri celo roko v rami gor takim miicam pravimo tudi antigravitacijska skupina.

Anatomija stran 53 NADLAHTNINA MIICA (m. brachialis) Lei tik ob kosti pod bicepsom

I: nadlahtnica N: podlahtnina gravina F: upogiba komolni sklep Oivuje jo n. musculocutaneus. BICEPS

NADLAHTNINO KOELJNINA MIICA (m. brachioradialis) I: lateralni rob nadlahtnice N: koeljnica (malo nad stiloidom) F: fleksor komolnega sklepa, pronator oz. supinator do srednjega poloaja Oivuje jo n. radialis.

Anatomija stran 54 TRIGLAVA NADLAHTNINA MIICA (m. triceps brachii) I: dolga glava spodnji rob lopatine sklepne jamice medialna in lateralna glava zadajnja povrina nadlahtnice N: podlahtnina kljukica (olekranon) F: ekstenzija komolca, zarouje, primika, antigravitacijska funkcija Oivuje jo n. radialis.

MIICE PODLAHTI Sprednja skupina miic ima izhodie predvsem na medialnem epikondilu nadlahtnice. Vse miice so upogibalke zapestja ali prstov razen dveh pronatorjev. Koeljnina upogibalka e dodatno odmika zapestje, podlahtnina upogibalka pa primika.

Okrogli pronator (m. pronator teres) Koeljnina upogibalka zapestja (m. flexor carpi radialis) Dolga dlanska miica (m. palmaris longus) Podlahtnina upogibalka zapestja (m. fleksor carpi ulnaris) Povrhnja upogibalka prstov (m.fleksor digitorum superficialis) Globoka upogibalka prstov (m.fleksor digitorum profundus) I:

podlahtnica Dolga palna upogibalka (m. fleksor pollicis longus) I: koeljnica Kvadratni pronator (m.pronator quadratus) I: podlahtnica (sprednja

povrina)

Anatomija stran 55 Osem miic je razporejenih v povrhnji in globoki plasti. Miice povrhnje plasti imajo izhodie na lateralnem epikondilu nadlahtnice, miice globoke plasti pa imajo izhodia na zadajnji povrini podlahtnice in koeljnice. Vse miice so iztezalke zapestja in prstov, razen dolge palne odmikalke.

Povrhnja plast:

iztezalka prstov (m. extensor digitorum) iztezalka mezinca (m.extensor digiti minimi) podlahtnina iztezalka zapestja (m. extensor carpi ulnaris) komolna miica (m. anconeus)

Globoka plast: dolga palna odmikalka (m. abductor pollicis longus ) F: odmika palec in

roko, supinira podlaket kratka palna iztezalka (m. extensor pollicis brevis) dolga palna iztezalka (m. extensor pollicis longus) kazalna iztezalka (m. anconeus)

Miice lateralne skupine podlakta. Sem tejemo tiri miice, katerih izhodia sta lateralni epikondil in lateralni rob nadlahtnice. Vse miice so razporejene na povrini, razen supinatorja, ki je v globini. Funkcionalno sta dve miici iztezalki zapestja, nadlahtnino-koeljnina miica je vana upogibalka komolca, supinator pa supinira podlaket.

nadlahtnino-koeljnina miica (m. brachioradialis) dolga koeljnina iztezalka zapestja (m. extensor carpi radialis longus) kratka koeljnina iztezalka zapestja (m. extensor carpi radialis brevis) supinator (m. supinator)

Anatomija stran 56

MIICE IN SKLEPI SPODNJE EKSTREMITETE MEDENICA Sestavljata jo obe kolnici + krinica. Sklep med krinico in kolnico je drsni sklep. Sprednji del krinice je spet s hrustanno ploo v sramnini zrasti. KOLNI SKLEP Je klasien kroglast sklep. Sklep pokriva sinovialna ovojnica, ki je zelo vrsta. Vezi teejo okrog in se pritrdijo na zadnjo stran (zaradi pokonne dre). V sklepnem prostoru se nahaja ligament stegnenine glave, ki izhaja iz hrapave ponvine jame in se spaja s stegnenino glavo v njeni jamici. e se ta ligament pretrga pri otroku, takrat glavica izgubi prehrano in cela odmre. KOLENSKI SKLEP (kombinacija teajastega in epastega sklepa)=teajasto epast sklep=trochoginglymus Sestavljajo ga tri kosti:

stegnenica golenica pogaica

Med temi sklepnimi povrinami sta dva meniskusa. VEZI KOLENA V osnovi so 4 + 1

a) ligamentum patele pogaina vez (tee iz pogaice na

golenico, v bistvu kita kvadricepsa

b) 2 stranski ali kolateralni (zunanja in notranja stranska vez) lig. collaterale (med. lat.)

LATERALNA tee s stegnenice na menico, gre mimo meniskusa, vmes je pranja.

Anatomija stran 57 MEDIALNA tee s stegnenice na golenico, z meniskusom je zraena. c) 2 krini vezi Ligamentum cruciatum (ant., post.) Priraeni sta med obema meniskusoma, naviti sta ena na drugo, e se preve navijeta se lahko strgata. Funkcije: krini skrbita, da stegnenica ne zdrsne naprej oz. golenica nazaj in obratno, stranski pa ravno obratno, skrbita, da koleno ne gre preve levo/desno (v odmik-primik). Kadar imamo koleno upognjeno stranski vezi manj napeti lahko rotiramo Rotacija na iztegnjenem kolenu najpogosteji vzrok pokodb.

DISTALNA OKRAJKA GOLENICE IN MENICE Ta zveza omogoa, da se golenica in menica minimalno razmakneta.

Zadnja krina vez Sprednja krina vez

lig. collaterale tibiale medialna stranska vez

lig. collaterale fibulare- lateralna stranska vez

lig. patellae pogaini ligament (kita kvadricepsa)

Anatomija stran 58 ZG. SKONI SKLEP: TEAJAST SKLEP (gibi: fleksija in ekstenzija))

golenica menica skonica

Stabilnost zg. skonega sklepa je odvisna od njegovega poloaja VEZI SP. SKONI SKLEP: TEAJAST SKLEP

skonica petnica olni

zg. + sp. skoni sklep = FUNKCIONALNO KROGLAST SKLEP V stopalu so DRSNI SKLEPI. INVERZIJA STOPALA = ekstenizja + addukcija + supinacija Podplat eden proti drugemu, mezinec gre bolj dol kot palec. EVERZIJA STOPALA = fleksija + abdukcija + pronacija Podplata eden od drugega.

Anatomija stran 59 MIICE: REVNINO LEDVENA MIICA (m. iliopsoas)

a) ledvena miica (m. psoas major) I: 12 prsno in vsa ledvena vretenca N: mali trohanter stegnenice

b) revnina miica (m. iliacus) I: revnina kotanja

N: mali trohanter stegnenice (zadaj na stegnenici) F: Je glavni fleksor kolka, primika in zunanje rotira stegno.

VELIKA ZADNJINA MIICA (m. gluteus maximus)

I: revnica, krinica, trtica N: gravina zadnjine miice na stegnenici F: adduktor, ekstenzor in zunanji rotator kolka Oivuje jo n. gluteus inferior.

Anatomija stran 60 MALA IN SREDNJA ZADNJINA MIICA (m. gluteus minimus in medius)

I: revnica N: veliki trohanter stegnenice F: odmika, navzven in navznoter rotira stegno

Anatomija stran 61 Veina miic, ki teejo z medenice navzdol so DVOSKLEPNE MIICE. Ker teejo z medenice na golenico ali menico vplivajo tudi na kolenski sklep miina INSUFICIENCA.

DVOGLAVA STEGENSKA MIICA (m. biceps femoris)

I: dolga glava sednina gra dolga glava je dvosklepna miica kratka glava hrapava rta stegnenice N: glava menice F: izteza kolk, navzven rotira kolk, fleksija kolena, rotacija goleni navzven pri flektiranem kolenu

Oivuje jo n. ischiadicus POLKITASTA IN POLOPNASTA MIICA (m. semitendinosus, m. semimembranosus) I: sednina gra N: medialni kondil golenice F: izteza kolk, navznoter rotira sp. ud, upogiba koleno, navznoter rotira golen pri flektiranem kolenu. Oivuje jo n. ischiadicus DVOGLAVO STEGENSKO, POLKITASTO IN POLOPNASTO MIICO imenujemo tudi ISHIOKRURALNE MIICE.

Anatomija stran 62 TIRIGLAVA STEGENSKA MIICA (m. quadriceps femoris) Najveja in najmoneja miica, ki ima tiri glave, ki imajo vsaka svoj izvori in skupno NARASTIE NA GOLENINI GRAVINI. Celotna miica IZTEZA KOLENO, prema stegenska miica pa e dodatno UPOGIBA KOLK.

a) prema stegenska miica (m. rectus femoris) edina dvosklepna glava I: sprednji spodnji trn revnice, zg. rob koline ponvice

b) lateralna iroka miica (m. vastus lateralis)

I: veliki trohanter in hrapava rta stegnenice

c) medialna iroka miica (m. vastus medialis) I: hrapava rta stegnenice

d) vmesna iroka miica (m. vastus intermedius) lei pod premo stegensko miico. I: sprednja povrina stegnenice

Oivuje jo n. femoralis.

KROJAKA MIICA (m. sartorius) najdalja miica lovekega telesa I: sprednji zgornji trn revnice N: medialni kondil golenice F: upogiba kolk, upogiba koleno, navzven rotira stegno, navznoter rotira golen pri flektiranem kolenu. Oivuje jo n. femoralis.

Anatomija stran 63 Medialna skupina stegenskih miic: vse razen sloke, so ENOSKLEPNE. SLOKA MIICA (m. gracilis) - dvosklepna

I: sramnica N: golenina gravina F: fleksor kolena, rotator goleni navznoter adduktor stegna Oivuje jo n. obturatorius ADDUKTORJI: KRATKA, DOLGA IN VELIKA PRIMIKALKA (m. adductur brevis, longus in magnus) I: sramnica (kratka in dolga) I: sednina gra (velika) N: hrapava rta stegnenice F: primikajo, zunanja rotacija stegna, fleksija kolka (kratka in dolga), ekstenzija kolka (velika) Oivuje jih n. obturatorius. GOLEN V goleni imamo tri miine skupine:

Sprednja skupina Stranska skupina Zadajnja skupina

add. brevis

add. longus

Anatomija stran 64

m

Sprednji prostor (za sprednjo skupino golenskih miic) GOLENSKA FASCIA (FASCIA CRURIS) Stranski prostor Medkostna opna vee kosti med seboj in slui kot narastie miic. Zadajnji prostor

PODKOLENSKA MIICA (m. popliteus) I: lateralni kondil stegnenice N: zadajnja povrina golenice. Naraa se tudi na sklepno ovojnico in lat. menisk kolenskega sklepa. F: rotator kolena, upogiba golen, giblje lat. menisk pri rotacijskih gibih

Anatomija stran 65 Sprednja skupina miic: 3 miice (dorzalna fleksija)

SPREDNJA GOLENINA MIICA (m. tibialis anterior)

I: lateralna povrina golenice, medkostna opna N: medialni klin in bazo in bazo prve stopalnice F: upogiba stopalo, inverzija

DOLGA IZTEZALKA PRSTOV (m. extenzor digitorum longus)

I: lateralni kondil golenice, glava menice, medkostna opna N: distalne prstnice 2 5 prsta F: izteza prste, upogiba stopalo

DOLGA PALNA IZTEZALKA (m. extenzor hallucis longus)

I: menica, medkostna opna N: distalna paleva prstnica F: izteza palec, upogiba stopalo, inverzija (ker dvigne palec bolj kot ostale prste)

Anatomija stran 66 Stranska skupina miic: 2 miici, ki teeta za glenjem, edina everzorja stopala

DOLGA MENINA MIICA (m. peroneus longus) I: menica N: olni F: ekstenzija in pronira stopalo stopala

KRATKA MENINA MIICA

(m. peroneus brevis) I: menica N: baza 5. stopalnice na podplatni strani F: ekstenzija in everzija stopala

SPREDNJA GOLENINA MIICA IN DOLGA MENINA MIICA STA SI ANTAGONISTKI V SPODNJEM SKONEM SKLEPU.

Anatomija stran 67 Zadajnja skupina miic: (plantarna fleksija)

TROGLAVA MENA MIICA (m. triceps surae) DVOGLAVA MENA MIICA (m. gastrocnemius)

I: lateralna glava lateralni kondil stegnenice medialna glava medialni kondil stegnenice N: gra petnice F: izteza stopalo, Poloaj kolena definira kako mona bo miica izvira s stegnenice (bolj kot je koleno flektirano, ibkeja je miica). Oivuje jo n. tibialis.

VELIKA MENA MIICA (m. soleus) I: golenica, menica N: gra petnice F: izteza stopalo

Ahilova kita ZADAJNJA GOLENINA MIICA (m. tibialis posterior) I: golenica, menica N: olni F: izteza stopalo, inverzija DOLGA UPOGIBALKA PRSTOV (m. flexor digitorum longus) I: golenica N: distalne prstnice 2 5 prsta F: upogiba prste, izteza stopalo, podpira stopalni lok DOLGA PALNA UPOGIBALKA (m. flexor hallucis longus) I: menica, medkostna opna N: distalna paleva prstnica F: upogiba palec, izteza stopalo, podpira stopalni lok

Anatomija stran 68

IVEVJE

Je sistem, ki zaznava okolico, sam sebe in svoje stanje. Sistem na te draljaje tudi reagira.

ivevje deluje v osnovi na principu refleksnega loka.

REFLEKSNI LOK:

AFERENTNO IVEVJE = UTILNO ali SENZORINO Vodi od periferije v center. EFERENTNO IVEVJE = GIBALNO ali MOTORINO Vodi iz centra na periferijo. ivevje tvorijo ivne celice in oporne celice (GLIA vezivo, ki ivne celice dri skupaj).

RECEPTOR (ki nekaj zazna)

AFERENTNI NEVRON

VMESNI NEVRON

EFERENTNI NEVRON

EFEKTOR

PERIFERIJA

CENTER

Anatomija stran 69

AXON je ovit v MIELINSKO OVOJNICO (deluje kot izolator ivec hitreje prevaja ivne impulze). ivce, ki so oviti v mielinsko ovojnico imenujemo BELA IVNA VLAKNA. ivci, ki nimajo mielinske ovojnice (SIVA IVNA VLAKNA) so goli ivci in prevajajo poasneje. BELA SUBSTANCA (belina) odrastki ivnih celic SIVA SUBSTANCA (sivina) telesa ivnih celic IVNI PREKLOP ali SINAPSA: MOTORINA PLOICA kjer se ivec preklopi na miico

V MEHURKIH prenaalci ivnega impulza (TRANSMITERJI) NEVROTRANSMITORNE SUBSTANCE (so v mehurkih):

- adrenalin prenaalci ivnega - acetilholin impulza

Preklopi se lahko jedro ivec se lahko na naslednji ivec. telo ivne celice preklopi na skeletno miico dolg odrastek - SINAPSA (AXON ali NEVRIT)

Anatomija stran 70 Poznamo ve delitev ivevja: 1.delitev

SOMATSKO IVEVJE (pod kontrolo volje, zavestno upravljamo, dela hitro)

VEGETATIVNO ali AVTONOMNO (dela samo, nanj nimamo vpliva, dela poasi)

2.delitev

CENTALNO IVEVJE (spravljeno na varnem, v koenem oklepu v glavi in v hrbteninem kanalu)

PERIFERNO IVEVJE (je vse ostalo ivevje) + UTILA

CENTRALNO IVEVJE: (hrbtenjaa ali hrbtni mozeg) Sega priblino do 12. prsnega vretenca. Delimo jo na segmente (31 segmentov).

VRATNI DEL (8 segmentov) PRSNI DEL (12 segmentov) LEDVENI DEL (5 segmentov) KRINI DEL (5 segmentov) TRTINI DEL (1 segment)

Iz vsake strani enega segmenta izvira en spinalni ivec - 31 parov spinalnih ali hrbtenjanih ivcev

Anatomija stran 71 HRBTENJAA NA PREREZU:

P SIVINA (telesa ivnih celic in preklopi) BELINA (tu teejo mielizirana ivna vlakna odrastki ivnih celic, prevodni del hrbtenjae) CENTRALNI KANAL HRBTENJAE (v njem je moganska tekoina)

A Sprednji rogovi sivine so MOTORINI, zadnji rogovi pa SENZORINI.

ivci posameznih segmentov se med seboj prepletajo tvorijo pletee.

Anatomija stran 72

Vsi ivci, ki izvirajo iz hrbtenjae (spinalni, hrbtenjani) so meani ivci. ZADNJE VEJE spinalnih ivcev so majhne, ker pokrivajo majhno podroje (pokrivajo eno veliko miino skupino IZRAVNALKE TRUPA) SPREDNJE VEJE spinalnih ivcev so veje, ker je na sprednjem delu telesa ve tkiv, sklepov, Pokrivajo veje, bolj komplicirano podroje, zato tvorijo PLETEE (plexus):

VRATNI PLETE (plexus cervicalis) NADLAHTNINI PLETE (plexus brachialis) izvira iz vratnega dela LEDVENI PLETE (plexus lumbalis) plexus KRININI PLETE (plexus sacralis) lumbo sacralis

5 VRATNI SEGMENT hrbtenjae daje e prvo vejo nadlahtninega pletea. C5 Tvorijo nadlahtnini plete, ki pokriva miice ramenskega obroa C6 (sekundarna muskulatura prsnega koa in hrbta) in zgornje C7 ekstremitete. C8 Th1

GANGLIJ (telesa ivnih celic so pred vhodom zadebelitev) Zadnja korenina isti aferentni ivec. Sprednja korenina isti eferentni ivec. Na izhodu iz hrbteninega kanala se zdruita v hrbtenjani ali spinalni ivec (meani ivec), ki se dalje deli na zadnjo in sprednjo vejo, ki sta tudi meani.

Anatomija stran 73 Iz nadlahtninega pletea izhaja pet ivcev:

N. RADIALIS (koeljnini ivec) ivec se zane v pazduni jami, oivuje ekstenzorno stran zgornjega uda vse ekstenzorje zgornjega uda. Poteka po zadnji strani nadlahti, tik ob kosti. Izhaja iz segmentov C5 Th1.

N. AXILLARIS (pazduni ivec) Oivuje miico deltoideus. Izhaja iz segmentov C5 in C6.

N. MUSCULOCUTANEUS (kono-miini) Oivuje dva glavna fleksorja komolca (biceps in brachialis). Nadaljuje se v podlaht, kjer oivuje samo koo. Izhaja iz segmentov C5 C7.

N. MEDIANUS Tee po nadlahti in sredini podlahti in skozi zapestni kanal. Oivuje veino fleksorjev podlahti (miice prstov in zapestja ter vse miice palca + okrogli in kvadratni pronator) razen miice flexor carpi ulnaris in del globokega fleksorja prstov. Izhaja iz segmentov C6 C8, Th1.

N. ULNARIS (podlahtnini ivec) Izhaja iz pazdune jame in poteka za komolcem v lebu podlahtnice. Oivuje miico flexor carpi ulnaris, del globokega fleksorja prstov, medkostne miice dlani in mezinec. Je ivec, ki skrbi za fine gibe. Izhaja iz segmentov C8 Th1.

Anatomija stran 74 MEDREBRNI IVCI So segmentalni ivci vsak ivec pokrije en medrebrni prostor z miicami, ki so vmes. Iz prvega ledvenega segmenta (L1) zane nastajati ledveni plete. LUMBO SAKRALNI PREPLET (L1-S5) daje tri ivce:

STEGENSKI (N. FEMORALIS) IVEC Nastane v medenici in tee iz nje spredaj po revnino ledveni miici (jo tudi oivuje). Oivuje vse miice sprednje strani stegna:

QUADRICEPS SARTORIUS

N. OBTURATORIUS Tee skozi medenico. Ven gre skozi luknjo medenice in poteka na medialni strani stegna (adduktorna stran). Oivuje vse ADDUKTORJE.

KOLNI IVEC (N. ISCHIADICUS) Je najveji ivec v telesu. Zadaj gre iz medenice ven pod glutealnimi miicami. Oivuje MIICE NA ZADNJI STRANI STEGNA (dolgi ekstenzorji kolnega sklepa). Za kolenom se razcepi v dve veji:

GOLENSKI IVEC (N. TIBIALIS) Tee po zadnji strani goleni, oivuje DORZALNE MIICE GOLENI + PODKOLENSKO MIICO. Ta ivec gre tudi v podplat.

MENINI IVEC (N. FIBULARIS - N. PERONEUS) Cepi se v dve veji:

povrhnja veja (ramus superficialis) oivuje fibularis longus in brevis

globoka veja (ramus profundus) oivuje sprednjo skupino miic na goleni (sprednja golenska, ekstenzor prstov, ekstenzor palca)

Anatomija stran 75

MOGANSKO DEBLO

Sestavljeno je iz:

PODALJANA HRBTENJAA V njej so tevilna jedra sive substance v katerih so zaetki ali konci moganskih ivcev. Moganskih ivcev je 12 parov, od tega jih ima 10 parov zaetke (ali konec) v jedrih sive substance. Jedra sive substance so skupki teles ivnih celic. V podaljani hrbtenjai siva substanca ni porazdeljena v obliki rke H kot v hrbtenjai.

MOGANSKI IVCI (12 parov) Oznaujemo jih z rimskimi tevilkami.

I. VOHALNI IVEC (N. OLFAKTORIUS) Oivuje VOHALNO SLUZNICO. Je isti SENZORINI IVEC.

II. VIDNI IVEC (N. OPTICUS)

SENZORINI ivec

III. N. OCULOMOTORIUS Oivuje veino ZUNANJIH MIIC OESA

IV. N. TROCHLEARIS oivujeta vsak po eno VI. N. ABDUCEUS zunanjo oesno miico

V. TROVEJNI IVEC (N. TRIGEMINUS)

Je najveji moganski ivec, oivuje VEINO KOE NA GLAVI in skoraj vse ZNOTRAJ GLAVE. Ima tri veje: SENZORINA N. FRONTALIS SENZORINA N. MAXILLARIS MEANA N. MANDIBULARIS motorino oivuje vene

miice, ki zapirajo eljust

MOTORINI IVCI, III pa ima dodano e parasimpatino (avtonomno) nitje v zrklu oivuje dve gladki miici.

Anatomija stran 76 VII. OBRAZNI IVEC (N. FACIALIS)

Oivuje MIMINE (obrazne) MIICE in majhno MIICO V UESU (stremeneva miica), ki dri stremence. Je MOTORINI ivec. VMESNI IVEC (N. INTERMEDIUS) Z okualnim nitjem oivuje SPREDNJI 2/3 JEZIKA (SENZORNO), s PARASIMPATINIM nitjem pa oivuje SOLZNO LEZO, PODJEZINO in PODELJUSTNO SLINAVKO. Ta dva ivca skupaj imenujemo tudi N. INTERMEDIOFACIALIS.

VIII. SLUNO RAVNOTENI IVEC (N. OCTAVUS) Je SENZORINI ivec.

IX. N. GLOSSOPHARYNGEUS Oivuje ZADNJO 1/3 JEZIKA in RELO (ustni del rela)

SLUZNICO (SENZORINO) MIICE RELA (MOTORINO)

Je MEANI ivec (somatsko in vegetativno ivevje), zaznava tudi koncentracijo kisika, ki gre po vratni arteriji v mogane in pritisk v njej.

X. KLATE (N. VAGUS) Iz glave gre v prsni ko in nato v trebuno votlino.

Oivuje: RELO (SENZORNO) VSE MIICE GRLA miice, ki premikajo hrustance grla in

uravnavajo napetost glasilk (MOTORINO) VSA PREBAVILA in VSE LEZE (PARASIMPATINO nitje)

XI. N. ACCESSORIUS (POMONI IVEC) Oivuje VELIKO OBRAALKO GLAVE. Je MOTORIEN ivec. XII. N. HYPOGLOSSUS (PODJEZINI IVEC)

Oivuje MIICE JEZIKA. Je MOTORIEN ivec.

Anatomija stran 77

VELIKI MOGANI

Tehtajo 1200 1300g. Delimo jih na levo in desno poloblo ali HEMISFERO. Desna hemisfera kontrolira levo stran telesa, leva pa desno. Hemisferi se delita e na manje podenote (RENJI ali LOBUSI), ti pa na vijuge. Skorjo moganov sestavlja siva substanca, v notranjosti moganov pa je veinoma belina. TEMENSKI REENJ Namenjen je ELNI REENJ miselnim procesom ZATILNI REENJ SENNI REENJ CENTRALNI LEB (motorika in senzorika sta postavljeni ob centralni leb) Pred centralni lebom je motorina skorja (sprednja vijuga za gibanje) Za centralnim lebom je senzorina skorja (zadnja vijuga) Center za govor in sluh Center za vid

Anatomija stran 78 V notranjosti je poleg beline tudi nekaj sivine (TALAMUS) TALAMUS glavno relejno jedro moganov Tu se impulzi preklapljajo, vkljuen je v senzorine sisteme telesa. Vse, kar telo zauti gre skozi talamus, veina informacij v talamusu zgine (skozi pride le najvaneji del informacij deluje kot sito) ali pa jih preusmeri na nije nivoje. Delno je vkljuen tudi v motorine sisteme. TALAMUS BELINO sestavljajo v glavnem progovni sistemi (periferija mog. skorja) CAPSULA INTERNA (veliko prevodie) vodi vso motoriko iz moganov navzdol in utilne sisteme v mogane, to je glavni del PROJEKCIJSKEGA NITJA. KOMISURNO NITJE vee dve hemisferi med seboj Nitje tvori ploo (CORPUS CALLOSUM) ASOCIACIJSKO NITJE vee posamezne renje ene poloble med seboj MOGANSKE OVOJNICE: z eno besedo jih imenujemo MENINGE

TRDA moganska ovojnica (DURA) je v bistvu pokostnica lobanje, preko nje pridejo ivci do kosti, je zadnja struktura, ki je oivena

PAJEVNICA (ARAHNOIDEA) njen namen je da mogani na njej visijo

ILNICA (PIA) se isto prilega moganom, spremlja ile, ki gredo v notranjost moganske substance

PIA ARAHNOIDEA DURA

Anatomija stran 79 MOGANSKA TEKOINA (LIQUOR CEREBROSPINALIS) polni prostor med PIO in ARAHNOIDEO Nastaja v moganskih prekatih, resorbira pa se v vensko ilje. Liquor se v celoti zamenja 2 3X dnevno. Namen moganske tekoine:

Mogani v njem plavajo Nadomea limfo mezgovno tekoino

SOMATSKO IVEVJE (ZAVESTNO IVEVJE) VEGETATIVNI IVNI SISTEM (AVTONOMNI)

Upravlja vse notranje organe, gladko miije in vse leze deli se na dve skupini

SIMPATINI SISTEM PARASIMPATINI SISTEM (lei ob simpatikusu) pri fizinih aktivnostih in pri pri regeneracijskih procesih (poitek) stresu se njegovo delovanje povea se njegovo delovanje povea srce hitreje bije srce poasneje bije dihalne poti se razirijo dihalne poti se zoijo ile v prebavilih se skrijo ile v prebavilih se razirijo ile v srcu in miiju se razirijo ile v srcu in miiju se zoijo Pri VEGETATIVNEM ivevju se preganglionarni ali presinaptini nevron na periferiji preklopi na priblino 30 postganglionarnih ali postsinaptinih nevronov. Telo centralnega nevrona v moganih periferija

Anatomija stran 80 Pri SIMPATIKUSU je prenaalec impulzov (NOR)ADRENALIN. Pri PARASIMPATIKUSU je prenaalec impulzov ACETILHOLIN. Simpatino ivevje pride ven iz hrbtenice od Th1 do L1, L2. Parasimpatino nitje pa se deli na:

kranialno (spremlja moganske ivce nekatere) sakralno (spremlja veje L-S pletea)

KRVOILNI SISTEM

MALI KRVNI OBTOK (PLJUNI) Oksigenacija krvi

VELIKI KRVNI OBTOK (TELESNI) Sistem delimo tudi glede na kvaliteto krvi:

VENSKI SISTEM (CO2) ARTERIJSKI SISTEM (O2)

Delitev glede na smer toka krvi:

ARTERIJE Vse ile, ki teejo od srca so arterije ali odvodnice.

VENE Vse ile, ki teejo proti srcu so vene ali dovodnice.

ILJE: Kri je zgrajena iz tekoine in iz krvnih celic. Zgradba ile:

INTIMA (notranja plast) Mora biti gladka, da je pretok krvi nemoten.

MIINA PLAST (gladko miije) Namenjeno je temu, da lahko spreminjamo tlak.

ELASTINO VEZIVO Namenjeno je temu, da ni nihanj v tlaku.

Anatomija stran 81 ile se v telesu delijo na vedno manje. Ve kot je v tkivu drobnih il, veji je periferni upor bolj mora srce rpati kri. Ko se ila deli (zgublja miino plast) nastajajo arteriole, ki imajo sorazmerno najve gladkega miija. Ko arteriole izgubijo e gladko miije nastanejo kapilare. kapilara medceline pranje Kapilare teejo skozi tkivo, ki rabi prehrano in so tako tanke, da ne prepustijo skozi maobnih celic in zranih mehurkov zato se lahko kapilare zamaijo. Limfatini ali mezgovni ilni sistem. Limfatine celice se zaenjajo slepo v tkivu, iz periferije vraajo nazaj tekoino proti srcu po limfnih ilah, ki se zlivajo v vene. BELE KRVNE CELICE pospravljajo odmrle celice, bakterije, BEZGAVKE ali LIMFNE LEZE To je mrea finega tkiva, skozi katerega gredo limfociti (bele krvne celice), Naprej gre ena sama ila. e je limfocitov preve, se zamai in bezgavke zateejo.

Anatomija stran 82 SRCE (250 350g, oblika pesti) Sestavljeno je iz 4 posameznih enot: 2 preddvora (atrij) neneja zgradba 2 prekata (ventrikel) debeleja stena, ker rpajo kri Delimo ga lahko tudi na:

levo (ARTERIJSKO) in desno (VENSKO) polovico

SISTOLA ko se ventrikli ali atriji stisnejo (pri vsakem utripu mora iztisniti vso kri iz srca) DIASTOLA ko se ventrikli ali atriji sprostijo DIASTAZA ko je celo srce sproeno Veja kot je frekvenca utripa, kraje so faze SISTOLA in DIASTOLA. Srna miica je posebna miica, saj so vse miine celice med seboj povezane.

e vzdraimo eno celico se draljaj prenese na ostale celice. Srce se lahko skri le CELO.

Ko se atriji sprostijo, se skrijo ventrikli in obratno. Med fazo sistole in diastole je faza DIASTAZE.

Zapiranje zaklopk med preddvori in prekati = atrijsko-ventikularna zaklopka

sistola ventriklov

srce se polni s krvjo

zaprejo se ilne zaklopke

prvi srni ton

drugi srni ton

prvi srni ton

drugi srni ton

Anatomija stran 83 Srce lei na preponi, pritrjeno z osrnikom. Pljuno deblo ali truncus aorta atriji ventrikli CO2 SV 4 pljune vene AV pripeljejo arterijsko O2 kri v levi preddvor listii zaklopk vezivne nitke so fiksirane na miico, da se listii pri stisku prekata ne obrnejo na drugo stran Zgornja in spodnja votla vena (V. CAVA) prideta v desni preddvor venska kri Ko se zaprejo atrijsko ventrikularne zaklopke = prvi ton srca

Desna zaklopka TRIKUSPIDALNA Ima tri listie

Leva zaklopka BIKUSPIDALNA - MITRALNA Ima dva listia Leva stran srca je 2 3x debeleja od desne, ker rpa kri po telesu. Ventrikli so zelo nagubani z notranje strani, da se lahko vsa kri iztisne iz srca.

Anatomija stran 84 Ko kri prispe do tu in se prekati spet razirijo bi kri stekla spet nazaj, e ne bi bilo ILNIH ZAKLOPK.

Ko se zaprejo ilne zaklopke = drugi ton srca. FIBROZNI SKELET SRCA (vezivni sistem)

Dri zaklopke Loi miije preddvorov od miija prekatov (da so elektro fizioloko loeni da se ne krijo istoasno)

PREVODNI SISTEM SRCA (naravni srni ritmovnik) - nekaj vmes med miicami in ivci, sposoben generirati elektrini impulz

Delimo ga na:

SINUSNI VOZEL (lei v steni desnega preddvora) SV na sliki Generira osnovno frekvenco srca, impulzi se razirjajo po atrijih, na

ATRIO VENTRIKULARNI VOZEL (na meji med preddvori in prekati) AV na sliki

ATRIO VENTRIKULARNI SNOP (deli se v dva kraka za levi in desni ventrikel)

atrjiskoventrikularni zaklopki

A

P

Anatomija stran 85 VENNI ARTERIJI (KORONARNI ARTERIJI) Izvirata iz aorte tik nad zaklopkami. Ko se zaklopki zapreta stee kri v koronarni arteriji. Teeta relativno dolgo asa po povrini srca, da kri laje tee ker ne tee v miiju. PREHRANJUJETA SRCE NUTRITIVNI ARTERIJI OSRNIK ali PERIKARD: vrsta vezivna vrea, v kateri je srce. Delimo ga na dva dela:

VEZIVNI PERIKARD SEROZNI PERIKARD (znotraj vezivnega) Je povrhnjica, ki izloa sluzasto tekoino, ki omogoa, da srce v osrniku dela brez trenja.

Anatomija stran 86 Atrerije in njihove spremljevalne vene potekajo po fleksorni strani sklepov. Vene spremljajo arterije ali pa teejo po svoje. (podkone vene) Venske ile imajo v sebi zaklopke, da lahko kri tee proti srcu. PORTALNA VENA vodi kri iz elodca, revesa, trebune slinavke in vranice v jetra. DIHALA namenjena so i