Anita Solar

Zalo`ba Kme~ki glas

Lupinarjioreh, leska,

kostanj, mandelj

Kazalo

Navzven olesenela lu{~ina, navznoter slastnojedrce ................................................ 7

PRIDELAVA LUPINARJEV PO SVETU 9Raz{irjenost lupinarjev po svetu ....... 9Raz{irjenost lupinarjev v Sloveniji .... 12

POREKLO IN BOTANI^NA RAZVRSTITEVLUPINARJEV .................................... 17Oreh ................................................. 17Leska ................................................ 18Kostanj ............................................. 19Mandelj ............................................ 20

EKOLO[KE ZAHTEVE ..................... 21Temperaturne zahteve ........................ 21Osvetlitev ......................................... 22@ivljenjski prostor .............................. 23

MORFOLO[KA ZGRADBA .............. 25Oreh ................................................. 25Leska ................................................ 27Kostanj ............................................. 29Mandelj ............................................ 29

RAST IN RAZVOJ ............................ 33Korenine ........................................... 33Nadzemni del dreves .......................... 33Vegetativni razvoj .............................. 33Biologija cvetenja ............................... 34Rodni les ............................................. 34Zgradba cvetov ...................................... 35Cvetenje .............................................. 36

Opra{itev in oploditev ............................... 38Razvoj ploda .......................................... 45Zgradba ploda ........................................ 46Zorenje ............................................... 47Razvoj plodov brez oploditve ....................... 47Indukcija in diferenciacija cvetov ................... 48Konec rastne dobe ............................. 50

POSTAVITEV NASADA ..................... 51Izbira lokacije .................................... 51Sajenje .............................................. 52Priprava zemlji{~a ............................... 53Sistemi in razdalje sajenja .................... 55Koli~enje in izkop sadilnih jam .............. 56Sajenje .............................................. 57Za{~ita sadik in ograja ........................ 58Sadilni material .................................. 60Sorte ................................................ 63Izbor sort za Slovenijo ............................... 63Razporeditev sort .................................... 65

GOJITVENE OBLIKE IN REZ ............ 81Gojitvene oblike ................................. 81Rez ................................................... 82^as rezi ............................................... 83Tipi rezi ............................................... 85Gojitvena rez ..................................... 85Oreh .................................................. 85Leska ................................................. 89Kostanj ............................................... 91Mandelj ............................................... 91Vzdr`evalna rez v obdobju rodnosti ....... 92Pomlajevanje ..................................... 97

OBDELAVA TAL IN GNOJENJE ......... 101Obdelava tal v nasadu ......................... 101Mineralna prehrana ............................ 102Makroelementi ....................................... 102Mikroelementi ....................................... 105Pomanjkanje in prese`ki hranil ..................... 106Dostopnost hranil ................................... 110Apnjenje .............................................. 111Gnojenje tal ....................................... 113Hranilo – gnojilo ..................................... 115Zalo`no gnojenje .................................... 116Gnojenje v rodnosti ................................. 117Gnojilne norme ...................................... 118Mineralno listno gnojenje .......................... 124Sredstva za krepitev rastlin in biostimulatorji ..... 126Fertigacija (gnojenje z namakanjem) ............... 128

OSKRBA Z VODO IN NAMAKANJE 129Vloga vode v rastlinah ....................... 129Pomen vode za rast in razvoj lupinarjev .......... 129Vodni stres ...................................... 130Pomanjkanje vode pri lupinarjih .................. 131Mlada drevesa in oskrba z vodo .......... 132Namakanje ...................................... 132Vodno dovoljenje ................................... 133Oprema za namakanje .............................. 133Vrste namakanja .................................... 133Namakanje pri lupinarjih ........................... 134Namakanje lupinarjev po svetu in pri nas .......... 136Prametri, ki jih upo{tevamo pri namakanju ........ 136Kontrola delovanja namakalnega sistema ......... 138

VARSTVO PRED POZEBO IN TO^O 141Pozeba .............................................. 141Agrotehni~ni ukrepi za ubla`itev posledic pozebe 142Za{~ita pred pozebo ................................. 143To~a ................................................. 144

VARSTVO PRED BOLEZNIMIIN [KODLJIVCI ............................... 147Bioti~no varstvo ............................... 147Kemi~no varstvo ............................... 148

Kemi~na sredstva za varstvo rastlin ................. 148Oblike fitofarmacevtskih sredstev .................. 149Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ............... 150[kropilnice in pr{ilniki ........................ 151Priprava {kropilne brozge .................... 153Umerjanje {kropilnice ........................ 156[kropljenje ........................................ 157Nakup in ravnanje s fitofarmacevtskimisredstvi ............................................ 157Varno delo s fitofarmacevtskimi sredstvi .......... 158

[KODLJIVCI IN BOLEZNILUPINARJEV .................................... 159Splo{ni {kodljivci ................................ 159Srnjad ................................................. 159Voluhar ............................................... 159Veverica .............................................. 160Ptice .................................................. 160Poljski zajec .......................................... 161Bolezni korenin in koreninskega vratu .. 163Gniloba koreninskega vratu ........................ 163[torovka ali mraznica ............................... 163[kodljivci lesa .................................... 164Vrtni zavrta~ ......................................... 164Vrbar ................................................. 164Modro sitce ali jesenov zavija~ ..................... 165Kaparji ............................................... 166Li{aji in mahovi ...................................... 167[kodljivci brstov in listov .................... 168Mali zimski pedic ali mali zmrzlikar ................ 168Rde~a sadna pr{ica ................................... 168Bolezni oreha ..................................... 169Bakterijska ~rna pegavost oreha ali orehov

bakterijski o`ig ....................................... 169Rjava apikalna nekroza orehov ...................... 171Orehova rjava pegavost ali antraknoza ............. 172Rak skorje ............................................ 173Bolezen tiso~erih rakov .............................. 174Raki, ki jih povzro~ajo glive rodu Botryosphaeria

in Phomopsis ......................................... 176Beli orehov {krlup ali puhasta listna pegavost ..... 176^rna linija ............................................ 177

LU P I NAR J I OR EH , L E S K A , KO S TAN J , MANDE L J4

[kodljivci oreha .................................... 177Orehova muha ........................................ 177Orehov zavija~ ........................................ 181Velika orehova listna u{ .............................. 183Mala orehova listna u{ ............................... 183Orehova pr{ica ....................................... 184Orehova mehurjasta pr{ica .......................... 184Rjav~ek ............................................... 184Murvov prelec ........................................ 185Bolezni leske ...................................... 188Bakterijski rak in propadanje evropske leske ....... 188Bakterijski o`ig leske ................................ 188Fitoplazme ........................................... 188Rjavenje brstov in mo{kih socvetij ................. 190Rjavenje listnih pecljev, zelenih ovojnic in plodov . 191Leskova pepelasta plesen ali oidij .................. 192Siva plesen ........................................... 193Gniloba le{nikov ..................................... 194Rak leske ............................................. 194^rni mehurjasti o`ig skorje leske ................... 195Mozaik listov ......................................... 195[kodljivci leske .................................. 196Le{nikar .............................................. 196Stenice ................................................ 197Leskova brstna pr{ica ................................ 202Leskov rogin .......................................... 202Listna osa ali grizlica ................................. 203Leskov zavija~ ........................................ 203U{i .................................................... 204Bolezni in {kodljivci kostanja ............... 204Kostanjev rak ........................................ 204Rjavenje plodov kostanja ........................... 206^rnilovka ............................................. 207Kostanjeva {i{karica ................................. 207Kostanjar ............................................. 209Zavija~i ............................................... 210Bolezni in {kodljivci mandlja ............... 210Mandljev o`ig ali mandljeva vdrta pegavost

ali antraknoza ........................................ 210Bakterijska pegavost ................................. 211Bakterijski rak ........................................ 211[krlup ................................................. 211Monilija ............................................... 212

O`ig breskove skorje ................................. 212Listna luknji~avost ko{~i~arjev ...................... 213Mandljev cveto`er ................................... 213Sadni koreninar ...................................... 213

SPRAVILO PRIDELKA INPREDELAVA .................................... 215Spravilo ............................................ 215Priprava tal pred spravilom pridelka ............... 216Ro~no spravilo ...................................... 217Strojno spravilo ..................................... 219^i{~enje ............................................. 220Su{enje ............................................ 222Kontrola su{enja .................................... 226Kalibriranje, lu{~enje in skladi{~enje .... 227Lu{~enje ............................................. 227Skladi{~enje ......................................... 229Predelava, pakiranje in ozna~evanje terkakovostni standardi ......................... 232Pakiranje ............................................ 235Ozna~evanje ......................................... 237Kakovostni standardi ............................... 239Prehranska in zdravilna vrednostlupinastega sadja ............................... 241Literatura .......................................... 245

5

Izbira lokacijeZa nasade lupinarjev izbiramo nagnjene po-vr{ine. Najprimernej{a so pobo~ja ali bre`ine,s katerih odteka hladen zrak.Izogibamo se zaprtim kotlinam in dnom

dolin, kjer se zaustavlja in zadr`uje mrzelzrak, ki prite~e po pobo~ju navzdol. Na takihlegah obstaja velika nevarnost, da bodo dreve-sa spomladi pozebla. Tu se zadr`uje tudi ve~vlage, zaradi katere so drevesa bolj izpostav-ljena boleznim. Ravnine so primerne, samo~e so dovolj {iroke in odprte.Izbiramo severozahodne do jugozahodne

lege. Izrazito ju`ne lege so manj primerne, sajintenzivno oson~enje vpliva na zgodnej{i za-~etek rasti spomladi in pove~amo`nost pozebe.Izogibamo se tudi severnim legam, ker so slab-{e osvetljene. Vse lupinarje lahko sadimo na te-rase, pa tudi na bre`ine, ~e niso prestrme.Nagib terena je lahko od nekaj odstotkov

do 45 odstotkov. Strmej{im legam, na katerihje mogo~a samo ro~na obdelava, se izogiba-mo. Zelo primerne so povr{ine blizu ve~jihvodnih virov, kjer so manj{a temperaturna ni-hanja in je bolj{a osvetlitev.Oreh in leska lepo rasteta ob rekah na

re~nih nanosih in ob potokih, kar ka`e narav-na raz{irjenost leske. Orehu ustrezajo vse vino-gradni{ke povr{ine, mandelj pa lahko sadimopovsod, kjer raste breskev. Manj{e nasade nakmetijah posadimo dovolj blizu poslopij, dabomo lahko drevesa ustrezno oskrbovali inredno pobirali plodove. Orehovo ali kostanje-vo drevo se lepo poda na sredini kme~kegadvori{~a, kjer daje poleg plodov {e prijetno sen-co, oreh tudi odganja mr~es. Na vrtu bo ob hi-{i nekoliko za{~iten pred mrazom, upo{tevatipa je treba, da odraslo drevo zavzame velik

prostor, zato ga sadimo samo na dovolj velikevrtove. V zavetje poslopij spada tudi mandelj,leska pa se bo dobro po~utila v kotu vrta.

MANDE L J , KO S TAN J , L E S K A , O R EH LU P I NAR J I

Postavitev nasada

� Intenzivni orehov nasad na nagnjenem zemlji{~u.Drevesa niso izpostavljena pozebi, ker se mrzel zrak

odlaga v dolini.

� Za lupinarje so primerne samo {iroke in odprte doline.

SajenjeIzbira koncepta nasada je odvisna predvsemod terena, pa tudi od razpolo`ljive mehaniza-cije in delovne sile, usmeritve kmetije in pod-jetnosti sadjarja. Najbolj tr`no naravnana jepridelava v ravninah in na blagih nagibih, kimorajo imeti dober zra~ni re`im. Tu sadimona gosto, izberemo najproduktivnej{e sorte,drevesa intenzivno oskrbujemo, vklju~no z na-makanjem in rabo mehanizacije v vseh pride-lavalnih postopkih.Na zelo rodovitnih tleh lahko med orehe,

lesko ali kostanj posadimo vmesno kulturo,kot so nekatere polj{~ine, manj zahtevne vrt-nine in sadno drevje s kraj{o `ivljenjsko dobo.Z vmesno kulturo bomo pridobili nekaj do-

hodka v letih, ko na{a glavna sadna vrsta {e nerodi. Vmesno kulturo obdr`imo v nasadu takodolgo, dokler ne moti obdelave orehov, leskeoziroma kostanja. Posebna pozornost je po-trebna pri vmesnem sajenju sadnega drevja,na primer marelic ali breskev, ki jih moramoizkr~iti, {e preden se za~nejo njihove kro{njeprepletati s kro{njami lupinarjev.

Intenzivni nasad lahko postavimo na neko-liko bolj nagnjenih legah, vendar ne toliko, dadelo z mehanizacijo, predvsem mul~enje in{kropljenje, ne bi bilo varno. Take lege so do-bro osvetljene, zato drevesa posadimo gostejekot na ravnem. Pri tem moramo biti pozornina to, da so tla globoka, bogata s humusom innekoliko te`ja, da bodo dobro zadr`evala vla-go. Na kmetijah, ki so usmerjene v `ivinorejo,lahko pridelavo orehov ali kostanja kombini-ramo z rejo drobnice ali pa{o perutnine. Takakombinacija je nadvse primerna za ekolo{korejo oziroma pridelavo, saj kro{nje dreves dajo`ivalim potrebno senco. Razdalje sajenja ore-ha in kostanja so ve~je, delovna intenzivnostpa manj{a, saj odpade redna ko{nja, treba jetudi manj gnojiti. Manj{e travni{ke nasade spetimi do desetimi na redko posajenimi ore-hovimi in leskovimi drevesi lahko zasnujemona skoraj vsaki slovenski kmetiji.

LU P I NAR J I OR EH , L E S K A , KO S TAN J , MANDE L J6

� Intenzivni orehov nasad z marelicami kot vmesnokulturo

� Sajenje lupinarjev na terase ali bre`ine

7

Zelo zanimiva raba oreha in kostanja je sa-jenje v drevorede. Za to porabimo robove trav-nikov, njiv, nepora{~ene bre`ine, pasove obcestah in potokih. Iz leske lahko posadimosklenjeno `ivo mejo, ki bo dala nekaj pridelkain obenem razmejila parcelo ter slu`ila kotza{~itni pas pred vetrom.Kot samostojno drevo, simbol trdnosti in

blaginje, je oreh lep sredi kme~kega dvori{~aali ve~jega vrta. Pri tem moramo upo{tevati,da ni vedno gostoljuben sosed. Njegove kore-nine namre~ izlo~ajo juglon, ki zavira rast ne-katerih drugih rastlin. Gre za polifenolnospojino, ki se tvori v koreninah pa tudi v listih,skorji in zeleni lupini plodov. Pojav imenuje-mo alelopatija. Zaviralno ali celo toksi~no de-luje, ko se za~nejo korenine oreha in zajuglon ob~utljive rastline v zemlji prepletati,pri ~emer za~ne oreh izlo~ati to snov. Zaraditega pojava pod oreh ne bomo posadili jab-lane, ribeza, borovnic, azaleje, {pargljev, zelja,

jaj~evcev, krompirja, paradi`nika, potonike, po-tentile in {e nekaterih drugih. Za juglon tole-rantne rastline, ki jih bli`nji oreh ne bo motil vrasti, pa so aktinidija, vi{nja, robida, kaki, vin-ska trta, kutina, pesa, koren~ek, koruza, ~ebu-la, pastinak, anemona, ciklama, narcisa, glog,hosta, iris, zimzelen, primula, divja vrtnica, ci-nija. Tudi kostanj se bo lepo podal na kme~kodvori{~e, lepa posamezna drevesa lahko vzgo-jimo ob poteh, na robovih travnikov in njiv, kjerse kostanj rad tudi sam zaseje.

Priprava zemlji{~aTo je ena najpomembnej{ih faz pri postavitvivsakega nasada in tudi pri posami~nem saje-nju. Da bo zemlji{~e nared za jesensko saje-nje, vsa potrebna dela opravimo dovoljzgodaj. Najve~ ~asa bomo porabili pri pri-pravi terena, ki je pora{~en z gozdom. Vsadrevesa je treba izkr~iti. Odstranimo vse nad-zemne dele in tudi korenine. ^e bi jih pustiliv tleh, bi s~asoma za~ele trohneti. Tak{ne bibile nevarne zlasti orehu. ^e bi orehove kore-nine pri{le v stik s propadajo~imi koreninamiposekanih gozdnih dreves, bi se na korenin-skem vratu z veliko verjetnostjo oku`ile z gli-vo mraznico ali {torovko (Armilaria mellea)in bi drevo kmalu propadlo. Vsa drevesa in gr-movje je treba s koreninami vred odstranititudi na vseh drugih povr{inah, predvidenihza sajenje lupinarjev. ^e bomo z njimi nado-mestili vinograd, ga lahko izkr~imo postopo-ma. Pri vinogradu, ki je posajen v vertikali,najprej izkr~imo vzdol`ne, od {tiri do pet me-trov {iroke pasove, kjer bomo posadili sadikelupinarjev. Preostale dele vinograda izkr~imov naslednjih treh letih. S tem bomo prepre~i-li odna{anje zemlje.Sledi ravnanje terena. Opravimo ga samo,

~e je zemlji{~e zelo grbinasto in neprimernoza strojno obdelavo. V tem primeru z bul-do`erjem odrinemo ornico (zgornjih 20–30 cmzemlje) na grbini in jo deponiramo na stra-ni. Potem zravnamo ni`ji del in nanj enako-merno razgrnemo odstranjeno ornico.

MANDE L J , KO S TAN J , L E S K A , O R EH LU P I NAR J I

� Doma~e `ivali lahko vmladem nasadu povzro~ajo{kodo,med starej{imi orehi ali kostanji pa so zelo koristne.

Na parceli odstranimo tudi ve~je kamenje inskale. Na kra{kem terenu, ki je zelo skalnat inbi bilo odstranjevanje skal prezahtevno, lahkooreh posadimo v `epe humusne zemlje, ki jenakopi~enamed skalami, ali v vrta~e med ska-lovjem.Odve~no padavinsko vodo in tudi vode iz

morebitnih izvirov moramo odvesti z zemlji{-~a. To je pomembno tako na nagnjenih terenihkot v ravninah. V prvem primeru z odvod-njavanjem prepre~imo, da bi dero~a voda od-na{ala zemljo, na ravninah pa poskrbimo zato, da po izdatnem de`evju odve~na vodakmalu odte~e z obmo~ja korenin. Sicer bivoda v tleh zapolnila pore z zrakom, zaradi~esar bi se rast korenin zaustavila. V ekstrem-nih razmerah, ko voda zastaja dalj ~asa, sekorenine oreha za~nejo du{iti in gniti. ^e seto zgodi prva leta po sajenju, lahko oreh pro-pade, starej{a drevesa pa bodo zastala v rastiin slab{e rodila.Odve~no vodo odvedemo z drena`o. Pla-

sti~ne drena`ne cevi premera {est ali osem cmpolo`imo v jarke, ki smo jih izkopali najmanj80 cm globoko. Na dno jarka nasujemo vsaj30 cm gramoza, nato polo`imo cev in jo za-sujemo z 20 cm debelo plastjo peska. Do vrhajarek zapolnimo z zemljo. ^e odvajamo vodoiz izvira sredi parcele, nasujemo gramoz dovrha jarka. Cevi morajo biti polo`ene pre~nona padec, da lahko prestre`ejo tudi podzem-no vodo, ki te~e po pobo~ju.Nato odvzamemo vzorce zemlje za kemi~no

in mehansko analizo. Globina vzor~enja zem-lje je odvisna od sadne vrste. Oreh in kostanjrazvijeta globoke korenine, zato vzor~imo naglobini od 40 do 50 cm, za lesko in mandeljzado{~a od 20 do 30 cm. Na parceli, veliki enhektar, odvzamemo od 10 do 15 posami~nihvzorcev, ~im bolj enakomerno razporejenihpo vsej povr{ini.Posamezne vzor~ke stresemo v vedro, pre-

me{amo in nazadnje odvzamemo 2 kg zem-lje. V priznanem pedolo{kem laboratorijunaro~imo analizo zalo`enosti tal s fosforjem,

kalijem in magnezijem, vsebnosti organskesnovi in pH-vrednosti ter mehanske sestavetal, ki je podana s teksturnim razredom. Naosnovi rezultatov kemi~ne in mehanske ana-lize tal bomo zemlji{~e zalo`no pognojili predsajenjem oziroma ob sajenju.Na parceli, ki jo bomo v celoti obdelali, raz-

trosimo priporo~ene koli~ine hranil, to je mi-neralnih in organskih gnojil, po vsej povr{ini.Nato tla podrahljamo z vibracijskim podrah-lja~em do globine vsaj 60 cm, s ~imer bomorazbili nepropustne spodnje plasti in pove~a-la se bo zra~nost tal. Podrahljana tla tudi bo-lje zadr`ujejo vodo. Sledi oranje do globineod 40 do 50 cm in brananje z vrtavkasto bra-no. S temi ukrepi dobimo dobro strukturirana

LU P I NAR J I OR EH , L E S K A , KO S TAN J , MANDE L J8

Vzor~enje zemlje za pedolo{ko analizo: pravilno (zgoraj),

nepravilno (spodaj) �

9

tla in smo pripravljeni na koli~enje nasada. Pritem je zelo pomembno, da vsa zemeljska delaopravimo v primerno suhih tleh, saj bi v mo-krih razmerah z mehanizacijo zbili tla in uni-~ili njihovo strukturo.^e so tla zbita in zelo siroma{na z organsko

snovjo, je priporo~ljivo najprej opraviti takoimenovano zeleno gnojenjenje ali podor. Predsajenjem lupinarjev posejemo podorino alirastlino za zeleno gnojenje, ki jo v ~asu nje-nega bujnega razvoja podorjemo ali najprejpokosimo oziroma pomul~imo in poznejezaorjemo. Uporabimo rastline, ki razvijejo ve-liko listne mase in globoke korenine. Zelenamasa, ki jo podorjemo, deluje kot organskognojilo, korenine podorin rahljajo tla in pove-~ujejo njihovo zra~nost in odcednost. Po ze-lenem gnojenju se v tleh pove~ata vsebnosthumusa in dele` koristnih drobno`ivk, manj jebolezenskih klic, strun in nematod. Med naj-pogostej{e podorine spadajo oljna repica, gra-{ica, oljna redkev, inkarnatka, mnogocvetnaljulka, son~nice, aleksandrijska detelja in fa-celija. Posebno primerne so metuljnice, kotso lucerna, grmasta in ~rna detelja ter nekate-re stro~nice, na primer grah in bob. Te rastlineimajo sposobnost fiksacije du{ika iz zraka, zara-di ~esar tla obogatijo z du{ikom, ki se organskove`e in ne more izhlapeti v zrak ali se izprati vzemljo. Kot podorina je zelo koristna tudi ajda,ki izbolj{uje dostopnost fosforja iz globljih pla-sti tal in jih o~isti semenskih plevelov. Obi~aj-no sejemo kombinacije semen rastlin, ki jih `epripravijo semenarske hi{e, glede na predvi-deni ~as setve. Prezimne me{anice (gra{ica,inkarnatka in mnogocvetna ljulka) sejemo je-seni in pomul~imo naslednjo pomlad. Spom-ladanske setve (bob, gra{ica, grah, son~nice,bela gorju{ica) opravimo v aprilu in pomul~i-mo poleti, poletne me{anice (grah, jara gra{i-ca, ajda, aleksandrijska detelja, facelija) pasejemo do sredine avgusta, pomul~imo ter po-dorjemo pa naslednjo pomlad.^e bomo sadike lupinarjev sadili v posa-

mezne sadilne jame, nasad zakoli~imo na celi-

ni, obi~ajno je to travnik, lahko tudi pa{nik alinjiva. Z vrvico najprej povle~emo osnovno ~rto,ki je najve~krat na robu parcele. Potem zakoli-~imonaslednje vrste in nazadnje posamezna sa-dilna mesta v vrsti. Uporabimo lesene koli~keali pa na vrvici ozna~imo razdalje ter pod oz-na~enimi mesti na tla usujemo malo apna.[e pred sajenjem uredimo poti in obra~ali{-

~a. Da bo delo s stroji varno, morajo biti trd-ni in samomalo nagnjeni. Poti naj bodo {iroketoliko, kot je najdalj{i stroj, ki ga bomo upora-bljali. Utrdimo jih z gramozom in peskom. ^eje nasad na strmini, ob poti uredimo tudi ja-rek za odvod meteorne vode.

Sistemi in razdalje sajenjaV nasadih razporedimo sadike pravokotno,tako da je razdalja med vrstami najmanj zadelovno {irino traktorja in priklju~kov ve~jaod razdalje med drevesi v vrsti. Razdalje soodvisne od nagiba terena, rodovitnosti tal,bujnosti sorte in na~ina obdelave.

MANDE L J , KO S TAN J , L E S K A , O R EH LU P I NAR J I

� Ajda je odli~en posevek za zeleno gnojenje.

Na hektar posadimo od 91 do 208 orehov,od 100 do 139 kostanjev ter od 333 do 500lesk in mandljev.V najbolj intenzivnih nasadih z vmesno kul-

turo razdalje pove~amo za 10 odstotkov. Nave~jih nagibih lahko sadimo v trikotni razpo-reditvi. S tem se za pribli`no 15 odstotkov po-ve~a {tevilo dreves na enoto povr{ine. Kljubve~ji gostoti tak nasad ne bo zasen~en, saj do-datno svetlobo pridobimo z nagibom terena.V drevoredu, v katerem `elimo, da se vrstesklenejo, so lahko razdalje nekoliko manj{e.Pazimo pa, da kro{nja odraslega drevesa nebo segala nad cesto, kjer bi s prevoznimi sred-stvi povozili zrele odpadle plodove. ^e orehali kostanj posadimo na dvori{~u, upo{tevaj-mo, da odraslo drevo pokrije od 60 do 100 m2

povr{ine. Od poslopij mora biti oddaljeno vsaj{est do osem metrov, da s koreninami ne bopo{kodovalo temeljev. Izogibamo se tudi me-stom pod elektri~no napeljavo, zaradi katereje bilo posekano ali brutalno obrezano `emar-sikatero orehovo drevo.V Kaliforniji, Avstraliji, ^ilu, ponekod v

Franciji in Italiji gojijo orehe v nasadih po si-

stemu `ive meje. Lateralno rodne sorte posa-dijo na razdaljo od 3,3 do 5 m v vrsti in od 6,6do 8 m med vrstami. Na en hektar raste od250 do 459 dreves. Tak na~in pride v po{tevsamo na najbolj{ih tleh in v ravninah, zahte-va pa najintenzivnej{o tehnologijo z nama-kanjem, izdatno prehrano in tudi strojno rezdreves v polni rodnosti.

Koli~enje in izkop sadilnih jamSadilna mesta zakoli~imo po na~rtu nekaj dnipred izkopom sadilnih jam oziroma po brana-nju, ~e smo povr{ino preorali. Za koli~enjeuporabimo lesene koli~ke ali pa na vrvici oz-na~imo ustrezne razdalje med sadikami, jonapnemo od za~etka do konca vrste in pod oz-na~enimi mesti usujemo za pest apna.Individualne sadilne jame izkopljemo ne-

kaj tednov pred sajenjem. Za oreh in kostanjnaj bodo globoke vsaj 60 cm, v premeru najmerijo od 1,5 do 2 m. Za lesko in mandelj solahko za eno tretjino manj{e. Te`ja in slab{akot so tla, ve~ja in globlja naj bo sadilna jama.Ob izkopu me~emo `ivico – zgornjih 20 cmzemlje, ki je mikrobiolo{ko najbolj aktivna –na eno stran jame, spodnjo plast (mrtvico) pana drugo. Jamo na dnu prekopljemo, potrosi-mo pol do 1 kgmineralnega gnojila, na primerNPK 0-10-20. Dodamo {e pol samokolnice ule-`anega hlevskega gnoja, ki ga lahko nadome-sti katero od industrijskih organskih gnojil.Mrtvico ob robu jame prekopljemo, razdrobi-mo grude in ji prime{amo pol kilograma mi-neralnega gnojila. S to me{anico zasujemosadilno jamo. Nato jo do dveh tretjin globinezasujemo s prekopano `ivico in ji prime{amovedro {ote ali komposta. Tako pripravljenajama lahko po~aka do sajenja.Na preorani parceli je delo la`je. Ker je zem-

lja `e obdelana in pognojena na zalogo, morabiti sadilna jama velika toliko, da v njej leporazporedimo korenine. Obi~ajno zado{~a jamavelikosti 40 krat 40 cm, za lesko in kostanj jelahko {e malo manj{a. Izkopljemo jo le kak{endan ali dva pred sajenjem, da se ne izsu{i.

LU P I NAR J I OR EH , L E S K A , KO S TAN J , MANDE L J10

PREGLEDNICA 4

RAZDALJE SAJENJA IN [TEVILO SADIK NA HEKTAR

Sadna vrsta Razdalja sajenja (m) [tevilo dreves/ha

Oreh 11 × 10 91

10 × 9 111

10 × 8 125

9 × 7 158

8 × 6 208

Leska 6 × 5 333

5,5 × 4,5 404

5 × 4 500

Kostanj 10 × 10 100

10 × 8 125

9 × 8 139

Mandelj 6 × 5 333

5 × 5 400

5 × 4 500

11

SajenjeSadike `e med letom naro~imo v priznani dre-vesnici, da jih dobimo kmalu po tistem, ko sobile izkopane. ^e imamo na parceli vse pri-pravljeno in je ugodno vreme, jih v dreve-snici prevzamemo dan pred sajenjem, da ni-mamo preve~ skrbi z doma~im skladi{~enjem.Na prevozu korenine obvezno zavijemo v fo-lijo ali dobro pokrijemo s ponjavo, da se ne iz-su{ijo.

Doma jih v hladnem prostoru ~ez no~ poli-jemo po koreninah in pokrijemo s folijo. ^ejih moramo skladi{~iti dalj{i ~as, jih je najbo-lje zakopati na vrtu ali v hladnem prostoru,kjer korenine zasujemo z vla`no `agovino alimivko. Na dan sajenja jih odpeljemo na parce-lo. Od velikosti ekipe, pa tudi od vremena jeodvisno, koliko sadik bomo naenkrat zapelja-li v nasad. Ob manj{em {tevilu delavcev in vsuhem in vetrovnem vremenu jih bo manj kotpri veliki ekipi in obla~nem in mirnem vreme-nu. Ob nasadu izkopljemo 40 cm globoko inpol metra {iroko jamo in jo napolnimo s takoimenovanim kale`em – me{anico gnoja, zem-lje in vode. Korenine sadik pred sajenjem na-mo~imo v kale` in jih raznosimo do zakoli~enihmest.Pred sajenjem oreha, kostanja in mandlja

v pripravljeno sadilno jamo zabijemo opornikoli~ek, leska pa ne potrebuje koli~ka, pa najgre za grmasto ali drevesno gojitveno obliko.Koli~ek je lahko kostanjev ali akacijev, debelod 4 do 6 cm in dolg najmanj 2 m. Najbolje, daje obdelan, da z ostrimi robovi ne bi po{ko-doval sadike. Ker bo slu`il za oporo vsaj prve{tiri do pet let, ga je pri osnovi dobro impreg-nirati. Primeren je tudi koli~ek iz bambusa, kine potrebuje dodatne impregnacije.

MANDE L J , KO S TAN J , L E S K A , O R EH LU P I NAR J I

� Sadilne jame izkopljemo nekaj tednov pred sajenjem.

� Za prevoz sadike dobro zavarujemo, da se ne su{ijokorenine.

� Sadilne jame izkopljemo nekaj tednov pred sajenjem.(foto: Zlatko Kandal)

zalozba.kmeckiglas.com

Cena: 21 EUR

ISBN 9789612034924

PRIDELAVA LUPINARJEV PO SVETUPOREKLO IN BOTANI^NA RAZVRSTITEV LUPINARJEV

EKOLO[KE ZAHTEVEMORFOLO[KA ZGRADBA

RAST IN RAZVOJPOSTAVITEV NASADA

GOJITVENE OBLIKE IN REZOBDELAVA TAL IN GNOJENJE

OSKRBA Z VODO IN NAMAKANJEVARSTVO PRED POZEBO IN TO^O

VARSTVO PRED BOLEZNIMI[KODLJIVCI IN BOLEZNI LUPINARJEVSPRAVILO PRIDELKA IN PREDELAVA