anja hanzelic diploma - share.upr.si · giuliana jelovčan, pred. somentorica: doc. dr. alenka...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANJA HANŽELIČ

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

GIBANJE KOT PODPORA USVAJANJU

ZAČETNEGA BESEDIŠČA PRI POUČEVANJU

NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Anja Hanželič

Koper 2017

Mentorica:

Giuliana Jelovčan, pred.

Somentorica:

doc. dr. Alenka Kocbek

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici Giuliani Jelovčan, pred. in somentorici doc. dr. Alenki

Kocbek za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se vzg. Majdi Ozmec, ki mi je bila mentorica v vrtcu Podgorci in mi je nudila

spodbudne besede in pomoč pri izvajanju praktičnega dela diplomske naloge.

Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi omogočili študij in me ob študiju spodbujali,

podpirali in mi vedno stali ob strani.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anja Hanželič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja,

Izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča

pri poučevanju nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne __________________

POVZETEK

Diplomska naloga predstavlja gibanje kot podporo pri usvajanju začetnega

besedišča pri poučevanju nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. V

teoretičnem delu smo predstavili, kako lahko gibanje predstavlja pomembno motivacijo

in spodbudo, ko se otroci začnejo seznanjati z nemškim jezikom. Predstavili smo tudi

pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj in kritično obdobje za učenje

nemškega jezika v predšolskem obdobju ter možnosti povezovanja področja gibanja in

nemškega jezika.

V praktičnem delu diplomske naloge je predstavljenih osem gibalnih/športnih

aktivnosti, s katerimi ugotavljamo, da gibalno/športno aktivnost lahko učinkovito

uporabimo kot podporno strategijo usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju

nemškega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati analiz kažejo na to, kako lahko z

uporabo teh aktivnosti izboljšamo motivacijo otrok za usvajanje začetnega besedišča v

nemškem jeziku.

Ključne besede: predšolsko obdobje, gibanje, nemški jezik, usvajanje začetnega

besedišča, medpodročno povezovanje

ABSTRACT

Movement as an initial support acquisition of vocabulary teaching German as a

foreign language in the preschool period is the thesis that presents the movement as a

support for the initial acquisition of vocabulary in teaching German as a foreign language

in the preschool period. The theoretical part presents how the movement is an important

motivation and encouragement when children start to familiarize with the German

language. We also presented the importance of motoric/sport activity for child's integral

development and critical period for learning the German language in the preschool period

and also alternatives how to connect movement and the German language.

In the practical part of the thesis we presented eight motoric/sports activities, that

allow us to identify if motoric/sport activity can be effectively used as a support strategy

for the acquisition of the initial vocabulary in teaching German language in the preschool

period. The analysis results show how with use of these activities we can improve

children's motivation to acquire an initial vocabulary of the German language.

Keywords: preschool period, movement, German language, acquisition of the initial

vocabulary, cross-sectoral integration

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj ........................... 2

2.2 Gibalni razvoj .................................................................................................. 3

2.3 Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri vključevanju vseh področij razvoja ....... 3

2.4 Pridobivanje tujega jezika v otroštvu ............................................................... 4

2.4.1 Kritično obdobje za učenje tujega jezika .................................................. 4

2.4.2 Razlogi za učenje tujega jezika ............................................................... 4

2.5 Gibanje in jezik ................................................................................................ 5

2.6 Dosedanje raziskave ....................................................................................... 6

3 PRAKTIČNI DEL ................................................................................................... 7

3.1 Problem, namen in cilji .................................................................................... 7

3.2 Raziskovalni vprašanji ..................................................................................... 7

3.3 Načrt ............................................................................................................... 8

3.4 Izvedba in evalvacija praktičnega dela ............................................................ 9

3.5 Mnenje otrok ................................................................................................. 18

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................18

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................20

6 PRILOGE .............................................................................................................21

KAZALO SLIK

Slika 1: Medvedek Frank se predstavi. ........................................................................ 49

Slika 2: Podajanje žoge. .............................................................................................. 49

Slika 3: Gimnastične vaje z žogo. ................................................................................ 49

Slika 4: Elementarna igra Pozdravi prijatelja. ............................................................... 50

Slika 5: Elementarna igra Ptički v gnezda. ................................................................... 50

Slika 6: Poligon. .......................................................................................................... 50

Slika 7: Vadba po postajah. ......................................................................................... 51

Slika 8: Vodenje žoge z nogo. ..................................................................................... 51

Slika 9: Tek med stožci. .............................................................................................. 51

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Analiza prve gibalne/športne aktivnosti .................................................. 9

Preglednica 2: Analiza druge gibalne/športne aktivnosti .............................................. 10

Preglednica 3: Analiza tretje gibalne/športne aktivnosti ............................................... 11

Preglednica 4: Analiza četrte gibalne/športne aktivnosti .............................................. 12

Preglednica 5: Analiza pete gibalne/športne aktivnosti ................................................ 14

Preglednica 6: Analiza šeste gibalne/športne aktivnosti .............................................. 15

Preglednica 7: Analiza sedme gibalne/športne aktivnosti ............................................ 16

Preglednica 8: Analiza osme gibalne/športne aktivnosti .............................................. 17

KAZALO PRILOG

Priloga 1: 1. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 21

Priloga 2: Ocenjevalni list 1. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ........................... 23








Priloga 10: Ocenjevalni list 5. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ......................... 36

Priloga 11: 6. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ............................... 37

Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju

nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. Že v prvih gibalnih poskusih, ko se

otrok uči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni razvoj povezan z gibalnim razvojem. Otrok,

ki prej shodi, prej osvoji prostor okoli sebe, spoznava svojo okolico in ima več možnosti

za komunikacijo. V predšolskem obdobju so posamezna področja otrokovega razvoja

telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in socialno tesno povezana. Potrebi po gibanju in

igri sta osnovni otrokovi potrebi. Zavedati se namreč moramo dejstva, da kar zamudimo

v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje težko nadoknadimo (Videmšek, Stančevič

in Sušnik, 2006).

Gibanje povezujemo z vsemi področji kurikuluma, saj se prek igre in gibanja otroci

največ naučijo. Z gibi podkrepljena miselna dejavnost ostane dlje časa v spominu.

Primerna učna strategija vseh spoznavnih področij vključno z jezikom je igra, saj se lahko

prek gibalne igre seznanjamo s prvimi besedami ne samo maternega, temveč tudi tujega

jezika, ki je vse bolj pomemben v današnjem času.

Otrok v predšolski vzgoji še nima izkušenj z učnim procesom pri usvajanju drugega

jezika. Hitro pomni, vendar bolj na ravni kratkoročnega spomina, zato tudi hitro pozablja.

Ker se otrok uči jezika nezavedno, ga pot do cilja ne spodbuja in se naveliča

dolgočasnega vztrajanja. Vztraja le, če se ob tem zabava. Najbolj ga zabavajo igralne,

gibalne, domišljijske in ustvarjalne oblike sporočanja (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).

Zato smo v diplomski nalogi predstavili pomembnost gibanja za otrokov celostni

razvoj in kako lahko uporabimo gibanje kot podporo usvajanju začetnega besedišča pri

poučevanju nemškega jezika v predšolski vzgoji. Na koncu gibalnih/športnih aktivnosti

smo z otroki naredili kratek intervju. Otroke smo k odgovorom spodbudili z označevanjem

v tabeli, ki smo jo nato analizirali. Ugotovitve so pokazale, da jim je način usvajanja

nemškega jezika z gibalnimi/športnimi aktivnostmi všeč.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj

Gibanje je osnova za otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da teka, skače, pleza

ali skratka, uporablja za gibanje vse možnosti, ki mu jih narekuje narava v tej razvojni

dobi. Če otroku ne damo priložnosti, da bi se vsestransko gibal, mu lahko zelo

škodujemo. Pomanjkanje gibanja je lahko vzrok za razne fizične in psihične motnje.

Tega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, ne more nadomestiti nikoli več. Z redno

gibalno/športno aktivnostjo želimo vzgojiti zdrave, vesele in značajne ljudi. Otrok, ki je v

pomanjkanju gibanja, se ne more zadosti gibati, zaostane v rasti, njegove mišice so

ohlapne, shodi pozno in vse njegove gibalne zmožnosti se razvijajo počasi. Z gibanjem

gojimo psihofizične lastnosti: hitrost, gibčnost, moč, vztrajnost, otroka navadimo na

pravilno držo, na to, da je vedno pripravljen in da zna pravilno reagirati v raznih situacijah.

Pri gibalni/športni aktivnosti lahko uspešno vplivamo tudi na otrokov značaj; tu se navadi

poštenosti, samostojnosti, sočutja, dobrote itd. Zaradi vseh teh razlogov je gibanje za

otroka življenjsko važno in naša dolžnost je, da ustvarimo možnosti za njegovo

vsestransko gibanje: naj teka in skače na svežem zraku, naj se plazi po čistih tleh, naj

pleza, naj preizkuša svojo moč, naj se vadi v ravnotežju, naj se igra z vrstniki, naj se meri

z njimi v hitrosti in raznih spretnostih, naj hodi na sprehode in pri tem spoznava okolico

in življenje v njej, naj si pridobi pogum do vode, naj se veselo giblje v snegu, se sanka in

morda tudi smuča. Vse to pa bomo dosegli le s sistematično in načrtno urejeno telesno

vzgojo (Trdina,1975).

Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi, saj je z gibanjem telesa

pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko začne otrok

obvladovati roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, pridobi

si samozavest in samozaupanje. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih

življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja, kot so plazenje, lazenje, hoja

in tek, do sestavljenih in kompleksnejših športnih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).



3

2.2 Gibalni razvoj

Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. Že v prvih gibalnih poskusih, ko se

otrok uči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni razvoj povezan z gibalnim. Kdor prej shodi,

prej osvoji prostor okoli sebe, spoznava okolico in ima več možnosti za sporazumevanje.

Gibalno uspešnejši otrok postane hitreje samostojen in neodvisen od pomoči in volje

drugih, saj bolj zaupa vase in je uspešnejši pri obvladovanju okolice. Pri njem začnejo

prevladovati tudi druge duševne zmožnosti, saj je bolj radoveden in pride do večjega

števila informacij. Gibalne dejavnosti otroku omogočajo vključevanje vseh področij

njegovega izražanja, od gibalnega, kognitivnega pa do čustveno-socialnega. Posredno

vpliva tudi na sposobnost učenja, ker deluje na telesno počutje in na temeljne

sposobnosti, kot so spomin, zaznavanje, orientacija v času in prostoru, asociativni

procesi in sposobnost reševanja problemov – vse te sposobnosti so podlaga učenju

(Videmšek, Dašler in Pišot, 2003).

2.3 Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri vključevanju vseh področij

razvoja

Gibalne/športne aktivnosti otroku omogočajo vključevanje vseh področij, ki imajo

izredno pomembno vlogo v spoznavnem procesu. Za učinkovito izvajanje gibalnih

struktur je potrebno usklajeno delovanje mehanizmov za sprejem, predelavo in analizo

informacij v centralno-živčnem sistemu, delovanje zunanjega in notranjega

regulacijskega kroga ter najvišjih kortikalnih struktur v obeh hemisferah. Hierarhija

omenjenih mehanizmov pa sooblikuje tudi sestavine ustvarjalnosti, ki se pri otroku

odraža na različnih področjih, pri tem pa ima gibalna aktivnost še kako pomembno vlogo.

Z gibalnimi/športnimi aktivnostmi otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in

lastnosti:

- gibalne sposobnosti: koordinacijo gibanja, ravnotežje, hitrost, moč, gibljivost,

preciznost;

- samozavedanje: pridobivanje podobe o sebi, orientacija lastnega telesa, telesna

slika, telesna shema, zavedanje telesa;

- zavedanje prostora in časa, kjer je gibanje dogajanje v prostoru in času;

- govor: razumevanje govora drugih, besedno izražanje;

- zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v okolju: občutljivost za dogajanje v okolju;

- višje spoznavne funkcije: pomnjenje, predstavljanje, domišljija, mišljenje;

- ustvarjalnost, ustvarjalna stališča;

- čustvena in socialna prilagojenost (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).



4

2.4 Pridobivanje tujega jezika v otroštvu

V življenjskem okolju otroka se le redko uporablja le en jezik in ni to vselej njegova

materinščina. V medijih, še posebej v risankah, otroških filmih in pesmih otrok sliši tuji

jezik, z lahkoto ponavlja glasove. Spodbude za rabo tujih besed in povedi pridobiva iz

neposrednega okolja. Za pravo jezikovno učenje je v vrtcu prezgodaj, ni pa za

spoznavanje različnosti glasov in povzemanje preprostih vzorcev sporočanja.

Vključevanje kratkih sporočil v tujem jeziku v igro otroka zabava. Otrokov svet sestavljajo

igre, domišljija, sanjarjenje in odkrivanje sveta, ki ga obkroža. Prvi stik s tujim jezikom je

zanj pomemben predvsem zato, da jezik vzljubi in da se v njem prebudi želja, da bi se

ga učil. Zato je igra najprimernejša aktivnost, s katero lahko to dosežemo. Otroci

spoznavajo in doživljajo gibalne/športne aktivnosti predvsem z igro. In prav s to gibalno

igro se otrok seznani s prvimi besedami tujega jezika (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).

Ko se srečujemo z vprašanjem, kdaj naj bi začeli s poučevanjem tujega jezika,

naletimo na popularno predpostavko »kolikor mlajši je otrok, toliko bolje«. In res je, da je

zgodnji začetek potreben, če želimo, da otrok usvoji naglas, izgovarjavo in melodijo

naravnega govorca ter avtomatizacijo slovničnih struktur. Mlajši kot se otrok začne učiti

jezika, toliko bolje, saj je mlajši otrok bolje »opremljen« kot odrasel človek za učenje in

usvajanje tujega jezika (Brumen, 2003).

2.4.1 Kritično obdobje za učenje tujega jezika

Znanstveniki govorijo o obstoju kritičnega obdobja za učenje tujega jezika, in sicer

med drugim in trinajstim letom. Otroci, ki so v tem obdobju izpostavljeni drugemu jeziku,

naj bi se ga naučili brez večjih težav. Psihodinamične teorije in raziskovanje jezikovnega

razvoja otroka postavljajo začetek uspešnega učenja tujega jezika v obdobje med petim

in devetim letom starosti (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).

Nekatere raziskave pa kažejo na to, da sicer ni nujno, da so otroci vedno boljši

učenci tujega jezika, vendar razlike med mlajšimi in starejšimi učenci kažejo na to, da je

pri »svežih« možganih vendarle nekaj edinstvenega, kar je treba izkoristiti. Mogoče je to

»nekaj« ravno ta nevronska plastičnost oz. prožnost možganov (Brumen, 2003).

2.4.2 Razlogi za učenje tujega jezika

Dokazano je, da tudi učenje tujega jezika pozitivno vpliva na celostni razvoj. Vemo

namreč, da se zmeraj, ko se naučimo česa novega, sposobnost naših možganov

poveča. Inteligentnost povečujemo vse življenje. Razlogi, ki govorijo v prid zgodnjemu

začetku učenja tujega jezika, so v knjigi Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim

jezikom v zgodnjem otroškem obdobju (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003):



5

- Fiziološki razlogi: v otroški dobi kažejo govorni organi isto prožnost kot možgani.

In v tej dobi se je lahko naučiti več jezikov z enako lahkoto kot enega samega.

Fiziološki razvoj pa otroka posebej usposablja za učenje jezika pred desetim

letom starosti, saj po tej starosti postaja postopno okoren, počasen in manj

dovzeten. In če se otrok uči tujega jezika šele v puberteti, se uči tujega jezika z

naglasom materinščine;

- Psihološki razlogi: majhni otroci imajo izrazito potrebo po govorjenju, ki je

najmočnejša pri štiriletnikih. Ta potreba se kaže tako v domačem kot v tujem

jeziku. Za otroka jezik ni učenje, ampak sredstvo, v katerem se lahko izživlja in v

katerem lahko razvija govorne sposobnosti. Predšolski otroci se od pubertetnikov

ločijo tudi v spontanosti. Otrok se tuji besedi ne bo nikoli smejal, saj se mu zdi

prav tako naravna kot vsaka beseda materinščine. Otroci nimajo zadržkov, da ne

bi ponavljali besed in stavkov;

- Jezikovni razlogi: otrok se ne uči jezikov, ampak govora. Otroci pred desetim

letom starosti imajo posebno sposobnost za učenje jezikov. Znanstveniki pravijo,

da je ta sposobnost za učenje tujih jezikov naravna posledica in da se otroci

znajdejo v okolju, kjer so prisiljeni, da se naučijo določenih oblik govora;

- Kulturni razlogi: jezik je novo doživetje za otroka. Učenje tujega jezika je novo

doživetje od vsega začetka. Učenje tujega jezika širi otrokovo obzorje, ker otrok

spoznava novo sredstvo za občevanje z ljudmi in razširja splošne kulturne

razgledanosti.

Zaradi tako številnih pozitivnih ugotovitev in primerov, ko otroci začnejo z učenjem

tujega jezika, smemo brez bojazni trditi, da bi moral biti ta začetek v petem ali šestem

letu starosti, toda na otroku primeren način. Med temi razlogi ni točno določenih meja,

temveč izhajajo drug iz drugega in se dopolnjujejo (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).

2.5 Gibanje in jezik

Otrok lahko z gibalnimi izkušnjami dosega jezikovna znanja na naraven način. Preko

gibalne/športne aktivnosti spoznava neposredno okolje, se v njem giblje in spremlja

odnose v njem. Otroci lahko razvijajo govorne sposobnosti s pomočjo gibalne aktivnosti

na različne načine: gibanje poteka ob besednih navodilih, kar pospešuje razumevanje

govora; izgovarjava tujih glasov, še posebno težje izgovorljivih, ki jih ni v maternem

jeziku, poteka ob gibanju; izražanje v tujem jeziku poteka zgolj z gibanjem, lahko pa je

dodano besedno izražanje; ustvarjanje novega besedila z besednim govorom ob gibanju

(Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).



6

Otrok utrjuje jezikovno usvajanje s pomočjo gibalne izkušnje. Besede ponazori z

gibom, kar za otroka predstavlja zanimiv in drugačen način učenja, z gibalnimi

dejavnostmi pa zadovolji tudi potrebo po gibanju. Preko gibalnih iger pri otrocih razvijamo

ustvarjalnost in domišljijo (Čok, Skela, Kogoj in Razdevšek Pučko 1999).

2.6 Dosedanje raziskave

V slovenskih vrtcih se učenje nemškega jezika v večini izvaja kot dodatna dejavnost.

Ponekod v slovenskih vrtcih imajo zaposlenega vzgojitelja z znanjem nemškega jezika,

z namenom, da otrokom skozi igro predaja svoje znanje. Povečuje se število jezikovnih

šol, ki imajo programe, namenjene predšolskim otrokom.

Kotnik (2015) v svoji raziskavi potrjuje, da znanje tujih jezikov postaja vedno bolj

pomembno in da se večina staršev zaveda, da zgodnje učenje tujega jezika nima

negativnega vpliva na usvajanje in na razvoj maternega jezika, temveč ima pozitiven

vpliv na usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.

Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport je bila 1992 izvedena anketa o

izvajanju in organizaciji tujega jezika po vseh vrtcih v Sloveniji. Rezultati v zvezi z

uporabo metod v vrtcih so bili naslednji: pogosto so uporabljali gibalne igre, spremljane

z besedilom.

Otroci, ki se učijo tujega jezika v verbalnem in neverbalnem izražanju, so pogosto

boljši od svojih sovrstnikov, saj spoznavanje s še enim jezikom poveča njihove mentalne

sposobnosti in fleksibilnost. Proces usvajanja tujega jezika na začetku poteka preko

upoštevanja navodil s telesnim odzivanjem, gibanjem in ponavljanjem (Simonič, 2011).

Putinja (2015) v svoji raziskavi potrdi, da so si otroci zapomnili izbrano besedišče

brez večjih težav, večina otrok je bila uspešna pri izgovarjavi izbranega besedišča in je

igre kot učenje tujega jezika dobro sprejela. Otroci so se ob igrah zabavali in so se hkrati

spontano učili izbrano besedišče.



7

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Gibanje otroke spodbuja, da se z veseljem učijo in spoznavajo nemške besede in

tudi dlje časa vztrajajo pri učenju oz. načrtovani aktivnosti, kar je tudi pomembno, saj se

otroci učijo prav preko igre. V diplomski nalogi smo predstavili, kako lahko gibanje

predstavlja pomembno motivacijo in spodbudo, ko se otroci začnejo seznanjati z

nemškim jezikom, in na kakšen način lahko povezujemo področje gibanja in nemškega

jezika.

Cilji diplomske naloge so naslednji:

- ugotoviti, ali gibalne/športne aktivnosti otroke spodbujajo k učenju oz. delujejo

motivacijsko pri usvajanju nemškega jezika;

- predstaviti možnosti povezovanja gibalne/športne aktivnosti in poučevanje

nemškega jezika v predšolskem obdobju.

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali pri poučevanju nemškega jezika v predšolskem

obdobju gibalno/športno aktivnost lahko učinkovito uporabimo kot podporno strategijo pri

usvajanju začetnega besedišča in če z uporabo te aktivnosti lahko izboljšamo motivacijo

otrok za usvajanje začetnega besedišča.

3.2 Raziskovalni vprašanji

- Kakšen je vpliv gibalne/športne aktivnosti na motiviranost otrok pri usvajanju

začetnega besedišča v nemškem jeziku?

- Kako uporaba gibalne/športne aktivnosti pri poučevanju nemškega jezika v

predšolski dobi vpliva na pomnjenje začetnega besedišča?



8

3.3 Načrt

V raziskovalni vzorec so bili vključeni otroci skupine Sončki, stari 5 in 6 let, iz vrtca

Podgorci. V skupini je bilo 20 otrok.

V nadaljevanju je predstavljenih osem učnih priprav gibalnih/športnih aktivnosti, s

katerimi smo poskušali doseči zastavljene cilje in odgovoriti na raziskovalni vprašanji.

Med vsako gibalno/športno aktivnostjo smo na posebej pripravljen opazovalni list beležili

uspešnost opazovanih dejavnikov bodisi za področje gibanja ali za področje nemškega

jezika. Gibalne/športne aktivnosti smo pripravili tako, da smo npr. pri poimenovanju živali

izbrali gibe, ki ponazarjajo živali in zraven ponavljali besedo v tujem jeziku. Opazovalni

listi so zasnovani tako, da smo z opazovanjem in beleženjem izbranih dejavnikov

ugotavljali, kako vsaka od izvedenih gibalnih/športnih aktivnosti deluje na motiviranost

otrok pri usvajanju začetnega besedišča v nemškem jeziku. Za motivacijo pri

sodelovanju v raziskavi smo uporabili nemško govorečega medvedka Franka, s katerim

smo otroke spodbujali pri usvajanju jezika skozi gibalne/športne aktivnosti.

Raziskava je potekala od junija do julija 2016. Na teden smo izvedeli eno do dve

gibalni/športni aktivnosti z medpodročnim povezovanjem nemškega jezika. Za izvajanje

gibalnih/športnih aktivnosti smo pridobili soglasje vodstva vrtca in staršev.



9

3.4 Izvedba in evalvacija praktičnega dela

Preglednica 1: Analiza prve gibalne/športne aktivnosti

URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE

Glavni cilji:

Otroci se prvič

srečajo z nemškim

jezikom.

Posamezne besede

in jezikovne

strukture povežejo z

gibi, tako da ko se

pri pozdravljanju po

dva otroka srečata,

si pogledata v oči in

se pozdravita. Ko

pa se poslovita, si

pomahata.

Otroci se ob gibanju

sprostijo in

zabavajo.

Otroci utrjujejo

podajo žoge z

obema rokama.

Tip ure po vsebini:

Motorika z žogo

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje novih

vsebin, utrjevanje

Večina otrok je

sodelovala pri

gibalnih/športnih

aktivnostih in

upoštevala pravila

ter navodila

gibalne igre.

Pri podaji žoge

niso imeli težav.

Pri lovljenju žoge

pa so nekateri

otroci imeli nekaj

težav s

koordinacijo, saj

so pri lovljenju

žoge napačno

dvigovali roke.

Večina otrok je

sodelovala pri

dejavnostih.

Navodila so

razumeli in jih

upoštevali pri

dejavnostih.

Otroci so spoznali

jezikovni strukturi

Hallo in Auf

Wiedersehen.

Jezikovni strukturi

Hallo in Auf

Wiedersehen je

večina otrok hitro

usvojila.

Otroci so se

poskušali

predstaviti »Wer

bist du?« in na

vprašanje so

odgovarjali z »Ich

bin…«. Frazi smo

večkrat ponovili, vsi

otroci so se potrudili

in se poskušali

predstaviti v

nemškem jeziku.

Prvo srečanje je

bilo uspešno.

Spoznali smo

jezikovni strukturi

Hallo in Auf

Wiedersehen;

seznanili smo se,

kako se

predstavimo v

nemškem jeziku.

Otrokom so bile

všeč

gibalne/športne

aktivnosti.

Manjšina otrok je

potrebovala samo

dodatno motivacijo

pri igri »Pozdravi

prijatelja«, saj so

se otroci začeli

porivati in niso

upoštevali navodil

igre.



10

Preglednica 2: Analiza druge gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci z gibanjem

usvajajo štetje do

šest v nemškem

jeziku.

Otroci zadovoljijo

svojo potrebo po

gibanju in

sproščanju.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih vsebin,

utrjevanje

Vsi otroci so

sodelovali in

upoštevali navodila

vadbe po postajah.

Pri plazenju,

kotaljenju po blazini

ter pri sonožnem

poskakovanju niso

imeli težav. Težave

so imeli pri

sonožnem

preskakovanju

preko ovir, kjer je

potrebna

koordinacija in je

treba obdržati

ravnotežje. Težave

jim je delalo to, da

niso mogli sonožno

preskočiti ovire,

zato so

preskakovali z eno

nogo naprej. Ko so

preskočili, niso

obdržali ravnotežja,

saj jih je kar

zanašalo.

Spoznali smo

števila do šest v

nemškem jeziku.

Večini otrok štetje

ni delalo težav, saj

so števila že

poznali od prej.

Pri gimnastičnih

vajah je večina

otrok samostojno

poimenovala

število, ki je bilo na

kartončku.

Medvedek Frank

razdeli otroke v štiri

skupine tako, da v

nemškem jeziku

glasno šteje od ena

do štiri. Otroci

pridno sodelujejo

in upoštevajo

navodila določene

postaje. Pri

sonožnem

preskakovanju ovir

so nekateri otroci

potrebovali

dodatno

demonstracijo

vzgojitelja.

Otroci so bili pri

številih do šest zelo

uspešni. Ob koncu

gibalne/športne

aktivnosti je večina

otrok znala šteti do

šest v nemškem

jeziku, ostali pa so

potrebovali

nekoliko pomoči pri

izgovarjanju.



11

Preglednica 3: Analiza tretje gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci spoznavajo

barve v nemškem

jeziku.

Sproščeno

izvajanje naravnih

oblik gibanja.

Otroci se ob

gibanju sprostijo in

zabavajo.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih vsebin,

utrjevanje

Otroci so sodelovali

ter upoštevali

pravila in navodila

poligona. Pri

sonožnih poskokih

v obroče, poskokih

preko ovir ter teku

med stožci niso

imeli težav.

Težave jim je

povzročala hoja po

vrvi, saj je bila

precej debela in so

nekateri otroci

potrebovali pomoč.

Otroci so preko

gibalnih dejavnosti

s pomočjo

kartončkov spoznali

štiri barve (rdečo,

rumeno, modro,

zeleno) v nemškem

jeziku.

Pri igri »Semafor«

so se vsi otroci

odzivali na barve.

Vendar jim je

težave delala

izgovarjava.

Najboljše jim je šla

izgovarjava za

rdečo barvo (rot).

Ob koncu vadbene

ure so vsi otroci

usvojili vsaj eno

barvo, in sicer(rot).

V uvodnem delu

smo se ogreli z

gibalno igro »Ptički

v gnezda«. Otroci

so igro poznali.

Gibalne naloge

poligona smo

demonstrirali in

razložili. Vsi otroci

so sodelovali in

upoštevali

navodila poligona.

Za zaključek ure,

smo izbrali

elementarno igro

»Semafor«, kjer so

otroci utrjevali

barve. Otroci igre

niso poznali,

vendar so hitro

usvojili pravila igre

in jih upoštevali.

Pri igri »Semafor«

so si otroci najbolj

zapomnili besedo

(rot), po mojem

zato, ker je kratka

in začne se z istim

glasom kot v

slovenščini.



12

Preglednica 4: Analiza četrte gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci spoznavajo

imena živali v

nemškem jeziku.

Otroci sproščeno

izvajajo naravne

oblike gibanja ob

oponašanju živali.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje novih

vsebin, utrjevanje

Vsi otroci pri

gibalno/športnih

aktivnostih uživajo

in upoštevajo

navodila in pravila

gibalne igre. Otrok

se odziva in

oponaša gibanje

živali, ki sodelujejo

v igri »Čira, čara,

bum«: žaba

(sonožni poskoki),

ptica (gibanje

ponazorijo z

gibanjem rok v

odročenju), medved

(hoja počasi v

odročenju) muca

(hoja po vseh štirih).

Pri uvodnem delu

ponovimo igro

»Semafor« od

prejšnje vadbene

ure. Otroci obnovijo

barve v nemškem

jeziku.

Samostojno se

odzovejo na barve.

Od začetka igre

smo imeli za pomoč

kartončke z

barvami.

Potem sem

kartončke odstranila

in sem samo

izgovarjala imena

barv; takrat pa so

nekateri otroci imeli

težave.

Pri gimnastičnih

vajah so otroci

utrjevali števila in

večina otrok je že

znala samostojno

poimenovati število

v nemškem jeziku.

Pri glavnem delu

vadbene ure so se

otroci spoznali z

nemškimi izrazi za

živali (muca,

medved, ptica,

Vsi otroci so

sodelovali,

vendar je bila

potrebna velika

motivacija, da so

usvojili

poimenovanja za

živali v nemškem

jeziku.

Najprej smo igro

»Čira, čara, bum«

ponovili, tako da

smo imeli samo

kartončke in so

oponašali živali

ter jih

poimenovali v

slovenskem

jeziku. Potem pa

smo postopoma

uvajali v igro

besede v

nemškem jeziku.

Besede smo

večkrat ponovili.

Ob koncu

gibalne/športne

aktivnosti so

otroci s pomočjo

kartončkov

poimenovali

samo živali v

nemškem jeziku.



13

žaba). Pri tej igri

smo morali

velikokrat ponoviti

besede, da so si

otroci zapomnili

besede za živali.

Večina otrok je

imela težave pri tej

igri tudi s pomočjo

kartončkov s

fotografijami živali.

Na koncu vadbene

ure pa smo utrjevali

predstavitvene

fraze.

Vsi otroci so usvojili

predstavitveni frazi

(Hallo in Auf

Wiedersehen).

Večina otrok je

znala

poimenovati

muco, 15 otrok

(75 %) in žabo, 16

otrok (80 %).



14

Preglednica 5: Analiza pete gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci ponavljajo in

utrjujejo barve in

imena živali v

nemškem jeziku.

Otroci sproščeno

izvajajo naravne

oblike gibanja.

Otroci se ob

gibanju sprostijo in

zabavajo.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih vsebin,

utrjevanje

Pri prvi gibalni

nalogi so otroci

imeli nekoliko težav,

saj so morali paziti,

da v pol čepu stopijo

skozi obroč, ne da

bi ga podrli.

Nekateri otroci so

obroč podrli. Pri

skoku iz obroča v

obroč niso imeli

težav. Pri prehodu

preko švedske

skrinje po trebuhu

so nekateri otroci

potrebovali pomoč

odrasle osebe na

skrinjo.

Hoja nazaj v opori

na rokah otrokom ni

delala težav.

Na začetku ure smo

utrjevali besede v

nemškem jeziku

(Vogel) in (Katze),

določili smo si polje

(z modro in rdečo

črto) in smo utrdili

barve v nemškem

jeziku. Večina otrok

je znala na začetku

igre poimenovati

besede (Katze,

blau, rot). Malo

težav jim je delala

še beseda Vogel.

Ob koncu igre so še

usvojili besedo

Vogel.

Vsi otroci so

pridno sodelovali

pri gibalni

aktivnosti.

Upoštevali so

pravila in

navodila

poligona. Poligon

jim je bil zelo

všeč, zato ni bilo

potrebne dodatne

motivacije.

Potrebna pa je

bila pomoč

odrasle osebe pri

švedski skrinji.

Ob koncu

vadbene ure

eden od otrok

reče, da si želi, da

bi vedno prihajala

k njim, ker imam

vedno nekaj

zanimivega za

njih.



15

Preglednica 6: Analiza šeste gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci utrjujejo

naravne oblike

gibanja na klopi.

Otroci z gibanjem

usvajajo

posamezne

besede in

jezikovne

strukture v

nemškem jeziku.

Otroci se ob

gibanju sprostijo.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih vsebin,

utrjevanje

Lazenje po

trebuhu s

pomočjo rok po

klopi ter hoja po

prstih po klopi je

otrokom šlo

brezhibno. Pri

lastovki so

nekateri otroci

potrebovali

pomoč. Največ

težav jim je delalo

sonožno

preskakovanje

klopi, saj še niso

usvojili občutka

za odriv nog za

preskakovanje

klopi. Nekateri so

se premalo

odrinili, nekateri

pa preveč.

Pri uvodnem delu

smo utrjevali

predstavitvene

fraze. Vsi otroci so

že dobro usvojili

besedni frazi Hallo

in Auf

Wiedersehen. Pri

zaključnem delu pa

smo utrjevali barve

preko igre »Črni

mož«. Na začetku

igre še nekateri

otroci niso razumeli

pravil igre. Ko smo

večkrat ponavljali

igro, so se otroci

opazovali in tako so

se drug od drugega

učili pravila igre. Na

koncu igre »Črni

mož« so otroci že

samostojno

odgovarjali na

vprašanja črnega

moža. Vprašanja

so bila, kako se

imenujejo izbrane

barve v nemškem

jeziku in otroci so

morali pravilno

odgovoriti.

Vadbo po postajah

smo večkrat ponovili.

Večina otrok je ob

koncu

gibalne/športne

aktivnosti

samostojno izvajala

lastovko in sonožne

skoke preko ovir. Pri

igri »Črni mož« jim je

od začetka bilo vse

novo, saj sem

vprašanja in

odgovore nekoliko

preuredila, tako da je

črni mož spraševal,

kako se imenujejo

izbrane barve v

nemškem jeziku, in

otroci so morali

odgovarjati. Ampak

na koncu igre »Črni

mož« so vsi otroci

usvojili pravila igre in

igra jim je bila zelo

všeč. Eden od otrok

je rekel vzgojiteljici,

da je ta način igre

Črni mož bolj zanimiv

in da bi se je lahko to

igro večkrat igrali.



16

Preglednica 7: Analiza sedme gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci utrjujejo

osnovne

spretnosti z žogo.

Otroci spoznavajo

barve v nemškem

jeziku.

Tip ure po vsebini:

Motorika z žogo

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih vsebin,

utrjevanje

Štafetne igre z

žogo so bile

otrokom zelo všeč.

Sedem otrok (35

%) je imelo pri prvi

štafetni igri kar

veliko težav s

koordinacijo in

ravnotežjem, saj so

morali zelo počasi

voditi žogo med

stožci z nogo. Pri

počasni hoji so

brezhibno vodili

žogo, ko pa so

hoteli nekaj na

hitro, pa jim je žoga

ušla. Pri drugi

štafetni igri so vsi

otroci počasi vodili

žogo z eno roko.

Tretja štafetna igra

pa je bila

brezhibna, saj so to

vajo že večkrat

ponavljali.

Na začetku

vadbene ure smo

skozi igro »Ptički v

gnezdo« ponovili

barve. Vsi otroci so

že barve dobro

usvojili in se tudi

samostojno odzivali

na barve. Ob koncu

vadbene ure pa

smo utrjevali

predstavitvene

fraze. Vsak od otrok

se je predstavil v

nemškem jeziku.

Večina otrok se je

samostojno

predstavila,

nekateri otroci pa so

imeli težavo pri

izgovarjanju.

Danes je bil športni

dan v znamenju

štafetnih iger. Pri

zaključnem delu

smo utrjevali

predstavitvene

fraze. Na začetku

sva z vzgojiteljico

večkrat

demonstrirali,

otroci pa so za

nama ponavljali.

Nekateri otroci so

imeli pri igri

»Spoznajmo se«,

ko smo se

predstavljali z

vprašanjem »Wer

bist du?« in

odgovarjali z »Ich

bin…«, težavo z

izgovarjanjem,

ampak so tako

dolgo vztrajali, da

so ob koncu ure

pravilno

izgovarjali.



17

Preglednica 8: Analiza osme gibalne/športne aktivnosti


Glavni cilji:

Otroci razvijajo

ravnotežje.

Otroci utrjujejo

števila, barve in

imena živali v

nemškem jeziku.

Otroci sproščeno

izvajajo naravne

oblike gibanja.

Tip ure po vsebini:

Naravne oblike

gibanj

Po stopnji učnega

procesa:

Posredovanje

novih informacij,

utrjevanje

Otroci so pridno

sodelovali in

upoštevali navodila

in pravila štafetnih

iger. Pred vsako

štafetno igro sem

otrokom

demonstrirala. Pri

štafetnih igrah so

bili zelo uspešni.

Nekateri otroci so

imeli težave pri

žabjih poskokih, saj

so se pri tej igri zelo

utrudili. Za zaključni

del vadbene ure

smo se igrali igro

»Letala, Poplave«,

ki je otrokom že

znana.

Pri uvodnem delu

smo ponavljali

imena živali in

števila. Vsi otroci so

se že odzivali na

kartončke s

slikovnimi

upodobitvami živali

in zapisi števil. Na

koncu vadbene ure

sem dvigovala

kartončke in smo

ponavljali vse, kar

smo spoznali v

nemškem jeziku.

Otroci, ki gredo

septembra v šolo,

so usvojili vse

besede, ki smo jih

do današnje ure

spoznali

(predstavitvene

fraze, izrazi za

barve, števila,

živali).

Z današnjo

vadbeno uro sem

jaz zaključila

praktični del v

vrtcu. Štafetne

igre so bile

otrokom zelo

všeč, saj so si

želeli, da bi se še

dalj časa igrali.

Igra »Čira čara

bum in števila«, je

bila otrokom zelo

všeč. Pravilno so

se odzivali na

števila in živali.

Na koncu

vadbene ure smo

ponavljali vse, kar

smo spoznali v

nemškem jeziku.

Eden od otrok mi

je rekel, da si želi,

da bi se še več

besed naučili v

nemškem jeziku,

saj bi potem

razumel risanke,

ki jih gleda v

nemškem jeziku.



18

3.5 Mnenje otrok

Otroke smo vprašali: »Ali so vam bile zanimive ure nemščine?«

Vsi so odgovorili:

»Ja!«

Na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj zabavno, so odgovorili:

»Meni je bilo vse všeč.«

»Všeč mi je bilo, da smo se lahko zunaj igrali.«

»Meni so bile všeč igre, ko smo zraven še nemško govorili.«

Med usvajanjem nemškega jezika so bili otroci predvsem sproščeni. Na pridobljeno

znanje so bili ponosni. To je vplivalo na njihovo samozavest in motivacijo za učenje jezika

skozi gibalne/športne aktivnosti še naprej.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Znanje tujih jezikov je eno tistih področjih, ki je v današnjem času izredno cenjeno

in iskano. Spoznavanje tujega jezika v predšolskem obdobju mora potekati prek igre, saj

se otrok uči jezika nezavedno in bolj vztraja, če se ob tem zabava. Upoštevati moramo,

da je otrok v predšolskem obdobju izredno dojemljiv, prilagodljiv in zaradi tega tudi

ranljiv. Zato moramo biti pri spoznavanju tujega jezika v predšolskem obdobju zelo

pozorni, da se poskušamo prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati ustrezno motivirati. V

teoretičnem delu diplomske naloge smo med drugim pisali, da je najprimernejši čas za

učenje tujega jezika okoli četrtega leta, saj mlajši kot je otrok, boljše je, ker je otrok pri

teh letih bolj dojemljiv in se nauči besede v tujem jeziku s pravilnim naglasom, če pa se

učimo tujega jezika v dobi pubertete, pa se učimo tujega jezika z naglasom materinščine.

Z raziskavo smo ugotavljali, ali lahko učinkovito uporabljamo gibalno/športno

aktivnost pri poučevanju nemškega jezika v predšolskem obdobju. Prvi cilj je bil ugotoviti,

ali gibalne/športne aktivnosti otroke spodbujajo k učenju oz. če delujejo motivacijsko pri

usvajanju nemškega jezika. Skozi izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je

gibalna/športna aktivnost zelo dobra motivacija za spoznavanje začetnega besedišča.

Ker smo izvajali dejavnosti za spoznavanje nemškega jezika tudi v igralnici, smo želeli

vedno na najbolj zanimiv način predstaviti novo besedo v nemškem jeziku, vendar jim je

motivacija hitro padala, saj se otroci niso gibali. V igralnici je bilo 7 otrok (35 %), ki so se



19

odzivali na dejavnosti. Ostali so potrebovali vedno dodatno motivacijo. Pri

gibalnih/športnih aktivnostih pa je bila motivacija zelo dobra, saj so komaj čakali, da smo

šli v telovadnico ali na igrišče.

Drugi cilj pa je bil predstaviti možnost povezovanja gibalne/športne aktivnosti in

poučevanja nemškega jezika v predšolskem obdobju. Ugotovili smo, da imata ti dve

področji veliko možnosti za povezovanje, saj imamo veliko gibalnih/športnih aktivnosti,

kjer lahko vključimo nemški jezik. Možnost za povezovanje gibanja in nemškega jezika

je skoraj neomejena, potrebujemo le nekaj domišljije, da so aktivnosti zanimive in

primerne otrokovi starosti.

Po izvedbi vseh gibalnih/športnih aktivnostih smo ugotovili odgovore na raziskovalni

vprašanji. Pri raziskovalnem vprašanju, kakšen je vpliv gibalne/športne aktivnosti na

motiviranost otrok pri usvajanju začetnega besedišča v nemškem jeziku, je vpliv

pozitiven. Saj so gibalne/športne aktivnosti dobro motivirale otroke. Pri naslednjem

raziskovalnem vprašanju, kako uporaba gibalne/športne aktivnosti pri poučevanju

nemškega jezika v predšolski dobi vpliva na pomnjenje začetnega besedišča, lahko

odgovorimo, da zelo pozitivno. Otroci so na zabaven način usvajali začetno besedišče

nemškega jezika in si preko gibanja lažje zapomnili besede v nemškem jeziku, v

primerjavi s poučevanjem v igralnici.



20

5 LITERATURA IN VIRI

Čok, L., Skela, J., Kogoj, B. in Razdevšek Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje

tujega jezika. Koper: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu; priročnik za učitelje:

teoretična in praktična izhodišča za učenje tujega jezika v prvem in drugem triletju

osnovne šole. Ljubljana: DZS.

Kotnik, S. (2015). Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju

Gornja Radgona. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška

fakulteta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.

Putinja, P. (2015). Zgodnje učenje angleščine skozi igro. Diplomsko delo. Koper:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Simonič, V. (2011). Uvajanje tujega jezika v vrtec. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Trdina, J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2006). Ena, dva, tri, igraj se tudi ti! Gibalne

igrice za otroke in odrasle. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje

s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.



21

6 PRILOGE

Priloga 1: 1. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti

Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:

Datum: 23. 6. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Motorika z žogo

Zap. št. vadbene ure: 1 Stopnja učnega procesa:

Prostor: igrišče posredovanje novih vsebin,

utrjevanje

Cilji:

- Otroci se prvič srečajo z nemškim jezikom.

- Posamezne besede in jezikovne strukture

povežejo z gibi in se ob tem zabavajo.

- Otroci se ob gibanju sprostijo in zabavajo.

- Otroci utrjujejo podajo žoge z obema rokama.

Metodične enote: Spretnostne vaje z žogo

Oblike dela: frontalna, individualna, delno v parih

Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor

Pripomočki: žoga

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Elementarna igra:

Lovljenje z žogo

Izberemo dva lovca. Vsak ima svojo žogo, s katero

poskuša med gibanjem prosto po prostoru zadeti

bežeče. Bežeči, ki je zadet, lovi.

Elementarna igra:

Spoznajmo se

S Frankom se najprej pozdraviva z besedo »Hallo«

in nato se še predstaviva. Frank reče: »Ich bin

Frank«, in me vpraša »Wer bist du?«. Jaz pa

odgovorim: »Ich bin Anja«. Nato še Frank vpraša vse

otroke: »Wer bist du?« in otroci skušajo odgovoriti:

»Ich bin…«

Gimnastične vaje: K1



22

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Razdelimo se v pare in si podajamo žogo z obema

rokama izpred prsi in ko poda vpraša: »Wer bist

du?« in prijatelj mu odgovori: »Ich bin…«. Nato si še

žogo podajamo tako, da imamo žogo nad glavo in se

predstavljajo.

Metodična priprava:

- Otroci si v parih podajajo žogo.

- Vsak, ki ima v roki žogo, se predstavi in jo

poda svojemu paru.

Količinska priprava:

- Pripravljalni del: 10

min

- Glavni del: 20 min

- Zaključni del: 5 min

Organizacijska priprava:

ZAKLJUČNI DEL

Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s

kom se bo srečal. Ko sreča prijatelja, ga pogleda v oči

in ga lepo pozdravi: » Hallo!« Podata si roke in se

drug drugemu nasmejita, nato se spustita in izrečeta:

»Auf Wiedersehen!« Pomahata si in gresta naprej.

Igra se nadaljuje do mojega znaka za konec.



23

Priloga 2: Ocenjevalni list 1. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti

OTROK Otrok

razume

navodila

gibalne

Igre.

Otrok

sodeluje

pri gibalni

aktivnosti.

Otrok usvaja

strukturi/pozdrava

»Hallo« in »Auf

Wiedersehen«.

Otrok usvaja

strukturi

predstavitvene

fraze »Wer bist

du?« in »Ich

bin…«.

Otrok

utrjuje

podajo

žoge z

obema

rokama

(podaja in

poskuša

uloviti

žogo).

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



24



Datum: 30. 6. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja


Prostor: telovadnica posredovanje novih

vsebin, utrjevanje

Cilji:

- Otroci z gibanjem usvajajo štetje do šest v

nemškem jeziku.

- Otroci zadovoljijo svojo potrebo po gibanju in

sproščanju.

Metodične enote: naravne oblike gibanja (plazenje,

kotaljenje, sonožni poskoki)

Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska


Pripomočki: tanke blazine, obroči, stožci, palice,

kartončki s številkami

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Elementarna igra: Letala, Poplava.

Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Na

medvedkov znak »letala«, stečejo v gol. Ko medvedek

Frank reče »poplava« stečejo na blazine.

Gimnastične vaje:

Medvedek Frank drži v rokah kartončke s številkami.

Vsak otrok pokaže eno vajo. Vajo vsi ponovijo

tolikokrat, kot je število na pokazanem kartončku.

Števila govorimo na glas v nemškem jeziku.



25

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Vadba po postajah:

1. postaja: otroci se plazijo po blazini;

2. postaja: otroci poskakujejo iz obroča v obroč;

3. postaja: otroci se kotalijo po blazini;

4. postaja: otroci sonožno poskakujejo preko ovir.

Medvedek Frank razdeli otroke po postajah tako, da se

otroci postavijo v vrsto in šteje po nemško do 4.


- 1. postaja: plazenje;

- 2. postaja: poskoki iz obroča v obroč;

- 3. postaja: kotaljenje;

- 4. postaja: sonožni poskoki preko ovir.


Pripravljalni del: 5-7min

Glavni del: 15 min

Zaključni del: 5 min


ZAKLJUČNI DEL

Otroci se v krogu usedejo na tla. Noge imajo po turško.

Vzgojiteljica se predstavi tako, da žogo stisne k sebi in

reče: »Ich bin Anja«. Nato naključnemu otroku zakotali

žogo in ga vpraša: »Wer bist du?« Otrok skuša

povedati v nemškem jeziku: »Ich bin…« Igro nadaljuje

tako, da zakotali žogo naključno izbranemu otroku. Igra

se zaključi, ko pridejo na vrsto vsi otroci.



26


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne

igre.

Otrok

sodeluje pri

gibalni

aktivnosti.

Otrok usvaja

števila do

šest v

nemškem

jeziku.

Otrok

samostojno

poimenuje vsaj

eno število v

nemškem

jeziku.

Otrok

samostojno

izvaja vaje po

prostoru.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



27



Datum:7. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja


Prostor: telovadnica posredovanje novih vsebin,

utrjevanje

Cilji:

- Otroci spoznavajo barve v nemškem jeziku.

- Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.


Metodične enote: naravne oblike gibanja (poskoki,

hoja, tek)



Pripomočki: obroči, stožci, vrv, palice, kartončki barv

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Po prostoru razporedimo barvne kroge (gnezda). Ko

Frank pokaže kartončke z zeleno barvo in zakliče

»grün«, pričnejo teči in ko pokaže in zakliče »rot«,

stečejo vsi v najbližji obroč.


GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Poligon:

1. postaja: otroci hodijo po klopi in na koncu klopi

skočijo na tla;

2. postaja: otroci tekajo med stožci, ki so

postavljeni v slalom;

3. postaja: otroci hodijo po vrvi, tako da se s

stopalom oprijemajo vrvi;

4. postaja: otroci plezajo skozi ovire (okvire

švedske klopi).



28

Pred vsako postajo so barvni krogi in ko barvne kroge

skupaj s Frankom razporejamo, jim v nemškem jeziku

povemo ime barve. Otroci večkrat za Frankom

ponovijo. Nato otroci pričnejo s poligonom in ko pride

kateri do barvnega kroga, poskuša v nemškem jeziku

poimenovati ime barve.


Poligon:

- 1. postaja: hoja po klopi;

- 2. postaja: slalom med stožci;

- 3. postaja: hoja po vrvi;

- 4. postaja: plezanje skozi ovire.


Pripravljalni del: 10 min

Glavni del: 15 min



ZAKLJUČNI DEL

Igra Semafor:

Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Ko

pokaže Frank kartonček z rdečo barvo in zakliče

»rot«, se »avtomobili« ustavijo. Ko pokaže kartonček

z rumeno barvo in zakliče »gelb«, tekajo na mestu. In

ko pokaže kartonček z zeleno barvo in zakliče

»grün«, začne spet tekati po prostoru.



29


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne

igre.

Otrok

sodeluje

pri gibalni

aktivnosti.

Otrok

usvaja

barve v

nemškem

jeziku.

Otrok se

odziva na

barve pri

igri

Semafor.

Otrok

samostojno

poskakuje v

obroče in

preko ovir,

teka skozi

ovire, hodi

po vrvi.

Otrok

usvoji

vsaj

eno

barvo.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



30






utrjevanje

Cilji:

- Otroci spoznavajo imena živali v nemškem

jeziku.

- Otroci sproščeno izvajajo naravne oblike

gibanja. ob oponašanju živali.

Metodične enote: naravne oblike gibanja (hoja po

vseh štirih, tek, hoja, skoki)



Pripomočki: palica, kartončki z barvami, kartončki s

fotografijami živali, kartončki s številkami,

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Igra Semafor:

Otroci tekajo po prostoru in ko Frank pokaže

kartonček z rdečo barvo in zakliče »rot«, se otroci

ustavijo; ko pokaže kartonček z rumeno barvo in

zakliče »gelb«, otroci na mestu tekajo in ko pokaže

kartonček z zeleno barvo in zakliče »grün«, otroci

tekajo po prostoru.

Gimnastične vaje:

Postavimo se v krog in vsak od otrok pokaže eno vajo,

ki jo ponovimo tolikokrat, koliko je število na

kartončkih.



31

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Igra Čira, Čara, Bum: živali

Frank drži v rokah »čarobno palico« in ko izgovori:

»Čira, čara, bum« in pove žival v nemškem jeziku

(ptica – Vogel, žaba – Frosch, mačka – Katze in

medved – Bär)«, otroci po izrečeni besedi oponašajo

njeno gibanje.


- Hoja;

- tek;

- skoki;

- hoja po vseh štirih.


Pripravljalni del: 5-7 min

Uvodni del: 15 min

Zaključni del: 5-7 min


ZAKLJUČNI DEL



in ga lepo pozdravi: »Hallo!« in si podata roke in se

drug drugemu nasmejita, nato se spustita in si

izrečeta: »Auf Wiedersehen.« in si pomahata in

gresta naprej.



32


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne igre.

Otrok

sodeluje pri

gibalni

aktivnosti.

Otrok

samostojno

poimenuje

vsaj eno

število do šest

v nemškem

jeziku.

Otrok usvaja

imena živali

v nemškem

jeziku.

Otrok se

odziva na

živali pri

igri: »Čira,

Čara,

Bum«.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



33





Prostor: igrišče Posredovanje novih

vsebin, utrjevanje

Cilji:

- Otroci ponavljajo in utrjujejo barve in imena

živali v nemškem jeziku.


gibanja.


Metodične enote: naravne oblike gibanja (hoja, hoja

po vseh štirih nazaj, sonožni poskoki)



Pripomočki: obroči, švedska skrinja

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Ko medvedek Frank dvigne kartonček s ptico in zakliče

»Vogel«, pričnejo teči po prostoru v telovadnici, ki je

označen z modro (blau) črto, ki predstavlja nebo. Ko

pokaže kartonček z muco in zakliče »Katze«, stečejo

vsi v krog, ki je označen z rdečo (rot) barvo in

predstavlja gnezdo, da se ptice skrijejo pred muco, da

jih ne ulovi.




34

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Poligon:

1. postaja: otroci hodijo skozi ovire(obroče) naprej

in pazijo, da se ne dotikajo obroča;

2. postaja: otroci sonožno poskakujejo iz obroča v

obroč in pazijo, da ne premikajo obroča;

3. postaja: otroci splezajo na oviro(švedsko

skrinjo) in nato se spustijo na tla;

4. postaja: v opori po vseh štirih (kolena so

dvignjena od tal), hodijo v smeri nazaj.

Poligon nekajkrat tako ponovimo, nato naredimo

poligon še nekoliko težji (poskoki iz obroča v obroč po

eni nogi, hoja skozi ovire nazaj).


1. postaja: hoja skozi ovire (obroče);

2. postaja: sonožni poskoki iz obroča v obroč;

3. postaja: hoja preko ovire (švedska skrinja);

4. postaja: hoja po vseh štirih nazaj.


Pripravljalni del: 10 min

Glavni del: 15 min





35

ZAKLJUČNI DEL

Opis rajalne igre:

Otroci se postavijo v krog, določimo otroka, ki bo plesal

znotraj kroga, primejo se za roke in se pričnejo vrteti v

krogu in zraven pojejo:

Bela, bela lilija,

v krogu pleše deklica,

deklica se okrog vrti,

pa si enga izvoli.

Poskoči enkrat,

poskoči dvakrat,

zapri oči,

pa si enga izvoli.

Otroci bodo spoznali besedo bela barva v nemškem

jeziku »weiß«



36


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne igre.

Otrok

sodeluje pri

gibalni

aktivnosti.

Otrok se odziva na

barve in živali.

Modra črta( polje, ki

predstavlja nebo in

takrat otroci

oponašajo ptice in

po prostoru tekajo).

Rdeča črta

(predstavlja gnezdo

za ptice, da jih muca

ne more uloviti).

Otrok samostojno

oponaša gibanje

živali.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



37





Prostor: telovadnica posredovanje novih

vsebin, utrjevanje

Cilji:

- Otroci utrjujejo naravne oblike gibanja na klopi.

- Otroci z gibanjem usvajajo posamezne besede

in jezikovne strukture v nemškem jeziku.

- Otroci se ob gibanju sprostijo.

Metodične enote: naravne oblike gibanja (lazenje,

hoja po prstih, sonožno preskakovanje)



Pripomočki: klopi

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Opis igre:



in ga lepo pozdravi: »Hallo!« in si podata roke ter se

drug drugemu nasmejita, nato se spustita in si izrečeta:

»Auf Wiedersehen!« in si pomahata ter gresta naprej.

Igra se nadaljuje do mojega znaka za konec.

Gimnastične vaje v paru: K2



38

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

Vadba po postajah:

1. postaja: otroci lazijo po klopi, na koncu klopi

vstanejo;

2. postaja: otroci hodijo po prstih po klopi, na

koncu klopi skočijo na tla;

3. postaja: otroci hodijo počasi po klopi in na

sredini klopi naredijo lastovko. Ko pridejo na

konec klopi, skočijo s klopi;

4. postaja: otroci sonožno preskakujejo klopi, tako

da se z rokami držijo klopi, z nogami pa se

odrivajo preko klopi.

Medvedek Frank razdeli otroke po postajah tako, da se

otroci postavijo v vrsto in jih poimenuje po 4 barvah.


1. postaja: lazenje po klopi;

2. postaja: hoja po prstih po klopi;

3. postaja: hoja po klopi in lastovka;

4. postaja: sonožno preskakovanje klopi.



Glavni del: 15 min





39

ZAKLJUČNI DEL

Opis igre:

Črni mož vpraša: »Kako se imenuje rumena barva v

nemškem jeziku?« Otroci odgovorijo: »Gelb!« Črni

mož: »Kako se imenuje zelena barva v nemškem

jeziku?« Otroci: »Grün!«. Ko pa vpraša Črni mož:

»Kako se imenuje rdeča barva v nemškem jeziku?«

Otroci odgovorijo: »Rot.« Črni mož se požene proti

otrokom, ki mu poskušajo uiti tako, da čim hitreje in brez

njegovega dotika pridejo na drugo stran igrišča. Kogar

črni mož ujame, mu pomaga loviti ostale otroke. Tisti, ki

se mu najdlje izogiba, v naslednji igri igra črnega moža.



40


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne

igre.

Otrok

sodeluje pri

gibalni

aktivnosti.

Otrok utrjuje

predstavitvene

fraze »Hallo«

in »Auf

Wiedersehen«.

Otrok se

odziva na

simbolne

vrednosti

pri igri

»Črni

mož«.

Otrok

samostojno

izvaja vaje po

postajah.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



41



Datum: 21. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Motorika z žogo



utrjevanje

Cilji:

- Otroci utrjujejo osnovne spretnosti z žogo.

- Otroci spoznavajo barve v nemškem jeziku.

Metodične enote: spretnostne vaje z žogo (vodenje

žoge z nogami, vodenje žoge z eno roko, nošenje

žoge)



Pripomočki: žoge, stožci, obroči

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Po prostoru razporedimo barvne kroge, ki otrokom

(ptičkom) predstavljajo gnezda. Ko Frank pokaže

kartončke z zeleno barvo in zakliče »grün«, pričnejo

ptički teči. Ko pokaže in zakliče »rot«, stečejo vsi ptički

v najbližje gnezdo.




42

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

ŠTAFETA:

1. štafetna igra: otroci so razdeljeni v dve skupini.

Postavijo za črto v kolono. Vsaka skupina dobi

eno žogo. Žogo vodijo z nogami slalomsko

okoli treh stožcev, nazaj pa tečejo po levi

strani proge. Žogo preda naslednjemu;

2. štafetna igra: otroci vodijo žogo z eno roko, do

obroča, nazaj tečejo tako, da v rokah držijo

žogo. Žogo preda naslednjemu. Ko pridejo vsi

otroci na vrsto prvi v koloni dvigne roko in se

igra zaključi;

3. štafetna igra: otroci z žogo v rokah tečejo do

obroča in odložijo žogo v obroč. Naslednji teče

brez žoge in vzame žogo iz obroča ter jo nese

do naslednjega.


ŠTAFETNE IGRE:

1. štafetna igra z vodenjem žoge okoli stožcev z

nogami;

2. štafetna igra vodenje žoge z eno roko;

3. štafetna igra nošenje žoge.



Glavni del: 15 min




43


ZAKLJUČNI DEL

Opis igre:

Otroci sedijo v krogu z iztegnjenimi nogami. Z igro

prične vzgojiteljica. Vzgojiteljica se predstavi tako, da

žogo stisne k sebi in se predstavi: »Ich bin…« (pove

svoje ime). Nato naključnemu otroku zakotali žogo in

ga vpraša: »Wer bist du?« Otrok skuša povedati v

nemškem jeziku: »Ich bin …(pove svoje ime).« Igra

se zaključi, ko pridejo na vrsto vsi otroci.



44


OTROK Otrok

upoš-

teva

navo-

dila

gibal-

ne

igre.

Otrok

sodeluje

pri gibalni

aktivnosti.

Otrok se

odziva na

barve pri

igri Ptički v

gnezdo.

Otrok zna

voditi žogo

okoli

stožcev.

Otrok

odbija

žogo z

eno

roko,

ne da bi

mu na

poti

ušla.

Otrok utrjuje

strukturi

predstavitvene

fraze »Wer bist

du?« in »Ich

bin …«.

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



45






utrjevanje

Cilji:

- Otroci razvijajo ravnotežje.

- Otroci utrjujejo števila, barve in imena živali v

nemškem jeziku.


gibanja.

Metodične enote: naravne oblike gibanja (tek,

sonožni poskoki, žabji poskoki)



Športni pripomočki: stožci, obroči

PRIPRAVLJALNI DEL

Uvod:

Igra Čira, Čara, Bum: živali in števila

Medved Frank pokaže otrokom fotografijo živali in

število. Otroci oponašajo gibanje živali in poskusijo

narediti, toliko žabjih poskokov, medvedjih korakov in

mačjih korakov, kolikor je število na kartončku. Ko jim

medved Frank pokaže fotografijo ptice in število,

tekajo toliko krogov po igrišču, kolikor je število na

kartončku.




46

GLAVNI DEL

Snovna priprava:

ŠTAFETA:

1. štafetna igra: otroci so razdeljeni v dve skupini.

Postavijo se za črto v kolono. Otroci tečejo

slalom med tremi stožci do obroča, nazaj

tečejo naravnost po levi strani. Štafeto predajo

tako, da »predata petko«;

2. štafetna igra: otroci z žabjimi poskoki skačejo

slalom med tremi stožci do obroča, nazaj

tečejo naravnost po levi strani. Štafeto predajo

enako kot pri prvi;

3. štafetna igra: otroci imajo nastavljene 3

obroče. Tečejo do obroča in sonožno

poskočijo v obroč. Ko pridejo do končne črte,

se obrnejo in tečejo nazaj naravnost po levi

strani. Štafeto predajo enako kot pri prvi.


ŠTAFETNE IGRE:

1. slalomski tek med stožci;

2. žabji poskoki okrog ovire;

3. sonožni poskoki v obroč in nato ven.



Glavni del: 15 min




47


ZAKLJUČNI DEL

Elementarna igra: Letala, Poplava.

Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Ko

zakličem »letala«, stečejo v gol. Ko pa zakličem

»poplava«, stečejo na blazine.



48


OTROK Otrok

upošteva

navodila

gibalne igre.

Otrok

sodeluje pri

gibalni

aktivnosti.

Otrok se

samostojno odziva

na poimenovanje

števil in živali v

nemškem jeziku ter

oponaša gibanje

živali.

Otrok samostojno

izvaja gibalne

naloge (tek, žabji

poskoki, sonožni

poskoki iz obroča

v obroč).

O 1

O 2

O 3

O 4

O 5

O 6

O 7

O 8

O 9

O 10

O 11

O 12

O 13

O 14

O 15

O 16

O 17

O 18

O 19

O 20



49

SLIKE

Slika 1: Medvedek Frank se predstavi.

Slika 2: Podajanje žoge.

Slika 3: Gimnastične vaje z žogo.



50

Slika 4: Elementarna igra Pozdravi prijatelja.

Slika 5: Elementarna igra Ptički v gnezda.

Slika 6: Poligon.



51

Slika 7: Vadba po postajah.

Slika 8: Vodenje žoge z nogo.

Slika 9: Tek med stožci.

anja hanzelic diploma - share.upr.si · giuliana jelovčan, pred. somentorica: doc. dr. alenka...

Documents