STAROSLOVANSKI HLEBČKI

Arheologija zgodnjega srednjega veka

ŠS Škofja Loka, februar 2009

KAZALO

1. Časovna opredelitev ……………………………………………………………………. 32. Funkcionalna opredelitev …………………………………………………………….… 32.1. Hlebčki druge skupine …………………………………………………………….….. 42.1.1. Funkcija hlebčkov druge skupine ……………………………………………….… 42.2. Hlebčki prve skupine …………………………………………………………………. 52.2.1. Funkcija hlebčkov prve skupine …………………………………………………... 52.3. Tipi hlebčkov in briketov po I. Stanciu ……………………………………………… 62.4. Okrasi na hlebčkih prve skupine ……………………………………………………. 73. Tabela najdb hlebčkov iz izbranih najdišč ………………………………………….... 84. Najdišča hlebčkov černjahivske kulture ………………………………………………. 95. Podrobnejši opisi najdb hlebčkov izbranih najdišč ………………………………….. 95.1. Hlebčki (»chlebce« v literaturi) (5. – 7. stoletje) …………………………………… 95.2. Briketi / Hlebčki (»valky«, »konusy«, »chlebce« v literaturi) (druga polovica 5. – 7. stoletje) ……………………………………………………. 116. Grafični prikaz …………………………………………………………………………. 156.1. Hlebčki ……………………………………………………………………………….. 156.2. Briketi …………………………………………………………………………………. 16ZAKLJUČEK ………………………………………………………………………………. 17

LITERATURAVIRI

PRILOGA

2

1. ČASOVNA OPREDELITEV

Začetek staroslovanskih hlebčkov je treba iskati v černjahivski kulturi, katera je vplivala na genezo staroslovanskega kulturnega habitata. I. S. Vinokur je objavil glinene hlebčke iz nekaterih lokacij černjahivske kulture (Golod'ki (Ukrajina), Slobodyšče (Ukrajina), Korostyšev (Ukrajina)), ki so bili zelo podobni slovanskim najdbam, sprva pa so bili odkriti na ozemlju med Dnestrom in Dnjeprom, od koder naj bi se kasneje od prve polovice 5. do 7. stoletja tudi širili po staroslovanskih lokacijah. (Bialeková D., 1999, 46) Omenjen je tudi primer poznejše datacije in sicer primer iz Břeclav – Pohansko (Češka), kjer naj bi po nekaterih interpretacijah šlo lahko tudi za obdobje do 9. stoletja. V teh primerih Bialeková domneva, da gre za napačno interpretacijo predmeta, ki naj bi bil domnevno hlebček ali pa da so bili hlebčki v sekundarni legi in v resnici spadajo v staroslovanski horizont. (Bialeková D., 1999, 56) Hlebčki naj bi se tako pojavljali v dveh obdobjih in sicer v manjšem obsegu v obdobju od 3. do 4. stoletja na področju černjahivske kulture in v večjem obsegu od 5. do 7. stoletja, ko gre za primere staroslovanskih hlebčkov. (Slika 2)

2. FUNKCIONALNA OPREDELITEV

Hlebčki se pojavljajo v različnih oblikah. Glede na njihove oblike se verjetno razlikuje tudi njihova uporaba v vsakdanjem življenju. Ioan Stancu jih v svojem članku razdeli na sedem tipov. Tu moram najprej poudariti, da predvsem v starejši literaturi nekateri avtorji niso ločevali vseh oblik poimensko. Termin »chlebce« (hlebček) je prevzet iz ruščine in se pojavlja v slovaški in češki strokovni literaturi. Ruska in ukrajinska strokovna literatura jih razume bolj kot praktične predmete uporabljene za konstrukcijo. (Bialeková D., 1999, 43) V različnih državah so jih poimenovali različno, vendar njihova imena ne odgovarjajo vselej dejanski obliki predmeta. Ti izrazi povedo, da tu ne gre za neke simbolične hlebčke. Te najdbe se časovno ujemajo. Možno je domnevati, da je teh predmetov še več na širšem teritoriju, vendar so narobe interpretirani. Ponekod jih interpretirajo kot glinene uteži pri statvah ali pa za ribiške mreže, ponekod pa se pojavljajo le v fragmentih in so zato težje prepoznavni. (Bialeková D., 1999, 43) Ti hlebčki naj bi se pojavili v staroslovanskem okolju. So iz gline, kateri so bile dodane razne primesi. Pojavljajo se v raznih oblikah – hlebčkasti, diskasti, konični, bikonični, kvadratni. (Bialeková D., 1999, 43) So pečeni ali vsaj sušeni, s tem da so manjše okrogle oblike bolje pečene kot podolgovate. (Bialeková D., 1999, 44) Razdeliti se jih da na dve skupini, obe pa se večino pojavljata skupaj. V prvo skupino večina avtorjev prišteva okrogle hlebčke, v drugo pa podolgovate. Bialeková je naredila drugačno razdelitev in sicer v prvo skupino je postavila hlebčke, ki so bili pogosto okrašeni in naj imeli poleg določene funkcije pri peči še neko drugo funkcijo morda bolj obredne narave, v drugo skupino pa ostale oblike, ki jih je imenovala briketi in so imeli določeno funkcijo pri sami uporabi peči. Ker se v nalogi ukvarjam s prvo skupino, bom najprej v grobem opisal drugo.

3

2.1. Hlebčki druge skupine

V drugo skupino spadajo podolgovate in ovalne oblike (tipi I do VII po I. Stanciu), velikosti vse do 25 cm. Pojavljajo se različne konične in cilindrične variante. (Stancui I., 1998, 215) D. Bialeková je za njih predlagala ime briketi (iz francoske besede la briquette), saj so bili v nekaterih primerih najdeni tudi kot polnilo peči. V glavnem se pojavljajo v staroslovanskih naseljih iz prve polovice 5. – 7. stoletja z lončenino praškega tipa, kasneje pa na gradiščih in naselbinah romni – borševske kulture Briketi te kulture se pojavljajo od začetka 9. do 10. stoletja in jih v tej nalogi posebej ne obravnavam. (Bialeková D., 1999, 46, 62-63) Precej naselbin s temi predmeti se nahaja na ravninskih delih Romunije in na podkarpatskem področju, npr. najdišče Ripnǐv 2, 3 (Ukrajina). Pri tem pa je treba poudariti, da ravno na tem področju ti predmeti v njihovi masivnejši obliki niso bili najdeni v neposredni povezavi s pečmi. I. Stancu omenja le en tak primer v Bukarešti (Romunija) – Catelu Nou, kjer se pojavljajo le v dveh kamnitih pečeh. (Stancui I., 1998, 215) Največja koncentracija briketov se pojavlja v naselbinah datiranih do 6. stoletja. Naselbina z njihovo največjo koncentracijo, kar so jih doslej našli, je Dulceanca (Romunija). Največ informacij o briketih so prinesle raziskave S. Dolinescu – Fersche. Njihovo uporabo je prikazala na primeru Vlaške. Ugotovili so, da je bilo na severovzhodu Vlaške, kjer so bile večinoma najdene kamnite peči, glinenih briketov malo. V srednji Vlaški so našli primere, ko so briketi pri kupoli peči nadomeščali kamen. V zahodni Vlaški pa so jih našli v ruševinah glinenih peči. Na podlagi njihove lege so tudi ugotovili njihovo funkcijo. (Bialeková D., 1999, 47) Pomembnost teh kosov v povezavi s pečmi se kaže v njihovem velikem številu: 126 primerov v samo 6 stanovanjih v Lazuri 1 (Romunija), 310 primerov iz 17 stanovanj in 7 predmetov iz naselbine Dulceanca 2 (Romunija). Pomembno najdišče je tudi Grodzisko Dolnie (Poljska), kjer so našli 131 primerkov. (Bialeková D., 1999, 50) Briketi so slabše izdelave kot hlebčki in se med seboj tudi precej razlikujejo. Predvsem večji primerki so nesimetričnih oblik ali pa nedokončani. Na nekaterih hlebčkih so prisotni sivi madeži, ki se v večini primerov pojavljajo le na eni strani in dokazujejo uporabo nekaterih hlebčkov v ognju. Večkrat se v pečeh pojavljajo tudi manjše kepe žgane gline, ki so verjetno ostanki večjih, slabše žganih briketov. V pečeh bivališč v Lazuri (Romunija) in v ostalih naselbinah spodnjega Podonavja se pojavljajo dobro žgani primeri. V Lazuri (Romunija) so manjši, sploščeni in navadno pravokotne oblike. Daljše pravokotne oblike, pri katerih bi tudi lahko šlo za brikete, se pojavljajo v naselbini Ciurel (Romunija), pri čemer gre za neko lokalno varianto. (Stanciu I., 1998, 216-217) (Slika 5, 6)

2.1.1. Funkcija hlebčkov druge skupine

Njihova funkcija je v večini primerov znana. Uporabljeni so bili za termoregulacijo peči in so bili tudi del konstrukcije v kupoli ali steni peči, kar je pripomoglo k njeni trdnosti. (Bialeková D., 1999, 47) Postavljeni naj bi bili na obokih peči (Bialeková D., 1999, 53, sl.6; Stanciu I., 1998, 243, tab. 1) ali pa celo v pražnicah (Bialeková D., 1999, 51, sl.5) in s tem zadrževali toploto, kar je razvidno tudi iz primerov rekonstrukcij. V Lazuri 1 (Romunija) in tudi nekaterih drugih najdišč so bili v notranjosti peči najdeni briketi različnih oblik, podobno tudi v Panici (Romunija), kjer so verjetno padli

4

v peč iz konstrukcije peči. Prav tako so v tej naselbini našli tudi veliko primerov, ko so bili briketi v peči zmešani z zemljo, kateri je bila dodana rumena glina. Na prvi pogled izgleda, da v teh primerih briketi niso padli v peč sami. Zraven so našli tudi ostanke ožganih živalskih kosti, kose lončenine in manjše kose pravokotnih ožganih kamnov. (Stanciu I., 1998, 220) V Lazuri 1 (Romunija) med pečmi vdelanimi v stene bivališč in med briketi, niso našli nobenih povezav. Z gotovostjo lahko trdimo, da briketi navadno niso stali v peči, saj v tem primeru peč ne bi mogla funkcionirati. Uporaba večjih kosov teh predmetov še ni določena, vendar večina domneva, da so bili uporabljeni za pokrivanje odprtin peči. (Stanciu I., 1998, 220) I. O. Gavrituchin misli, da je nekaj briketov iz Zimna (Ukrajina) imelo funkcijo hlebčkov. (Stanciu I., 1998, 221) Podoben primer omenja tudi Rusanova iz kraja Suemcy (Ukrajina), kjer je bilo 12 t.i. hlebčkov položenih okrog groba z žaro iz 6. – 7. stoletja, ki so prvotno imeli funkcijo briketov, šele kasneje pa so bili uporabljeni za kultne potrebe. Žara je bila pokrita z glinenim krožnikom, ki se navadno pojavlja skupaj z lončenino tipa Korčak. (Bialeková D., 1999, 61) D. Bialeková opozarja, da je v prebrani literaturi ugotovila, da se nikoli ne povejo podatki o teži predmetov, ampak samo njihova velikost. Domneva, da bi bila njihova teža lahko pomemben podatek za določitev funkcije posameznih vrst briketov. (Bialeková D., 1999, 53)

2.2. Hlebčki prve skupine

V prvo skupino spadajo hlebčki okrogle oblike (tip III, IV - pogojno po I. Stancu) in so v primerjavi z drugo skupino večinoma precej manjši. Težko je določiti kakšno funkcijo so imeli, zato obstaja več teorij glede njihove uporabe. Hlebčki so bili pogosto najdeni v bližini kurišč in kamenih peči. Glede na lego v nekaterih najdiščih se domneva, da so sestavljali obroč okoli kurišč ali pa so bili v neki drugi direktni povezavi z ognjiščem oziroma ognjem. Za tak primer gre v večih neobjavljenih stanovanjih iz naselbine Panica na severozahodu Romunije, Suceava – Şipot, Botosana 2 (Romunija) v vzhodnih Karpatih, Roztoky na Češkem, Galoč v Ukrajini in Grodzisko Dolnie v severovzhodnem Poljskem. Dejstvo je, da je v teh kulturnih plasteh in v zasutjih naselbinskih jam njihov pojav sporadičen. (Stanciu I., 1998, 216)

2.2.1. Funkcija hlebčkov prve skupine

Različni avtorji ugotavljajo, da za določitev uporabne funkcije ni pomembna samo oblika hlebčka, ampak tudi njegova velikost. Hlebčki se kot konstrukcija peči pojavijo samo enkrat v primeru Lazuri 1 (Romunija) in še to je šlo za primer prenove ognjišča. Glede na pozicijo najdbe predvidevajo, da naj bi bil hlebček (tip IV) postavljen na vrhu glinene peči, podpora pa naj bi mu bili tip I in II. Drugače pa so ti hlebčki precej nefunkcionalni in si je težko predstavljati kakšna naj bi bila njihova uporabnost pri peči. Zaradi tega ne gre spregledati domneve, da naj bi šlo pri teh primerih za okras, saj so večinoma skrbno izdelani in prisotni v manjšem številu. (Stanciu I., 1998, 224) Tip IV je pogosto interpretiran kot utež za statve ali ribiške mreže, kar bi bilo predvsem v primeru najdišča Lazuri

5

(Romunija) možno, saj je v okolici precej ribnikov, vendar pa Stanciu meni, da njihova redkost te teze ne podpira. (Stanciu I., 1998, 228-229) Eden najstarejših primerov hlebčka je iz bivališča v Lepešovki v Ukrajini, na severnem robu černjahivske kulture. Prostor je interpretiran kot svetišče iz 3. – 4. stoletja. Podobni primeri kurišč z glinenimi ploščami in hlebčki so bili najdeni tudi na drugih najdiščih iz istega časovnega in kulturnega obdobja in sicer v Golod'ki (Ukrajina), Preajiv (Ukrajina), Markuše (Ukrajina), Rodeanske (Ukrajina), Jitintzy (Ukrajina), Slobodyšče (Ukrajina), Korostyšev (Ukrajina) in na področju Žitomirja (Ukrajina). Primera iz Korostyšev (Ukrajina) in Golod'ki (Ukrajina) sta imela kot okras isti motiv križa, kot se pojavlja v Lazuri (Romunija). Vsi ti primerki naj bi se uporabljali v ritualnih obredih. (Stanciu I., 1998, 225, 233) V Perejaslav-Chmel'nyc'kyj (Ukrajina) se pojavi tudi primer 12-ih hlebčkov, ki so razporejeni okoli ožganih človeških kosti. Najdba je datirtana v 6. - 7. ali 8. – 9. stoletje. D. N. Kozak in I. S. Vinokur podobno povezujeta hlebčke in peči v naselbinah černjahivske kulture s poganskimi obredi, slednji misli, da so neko vlogo tu igrale tudi peči. V glavnem se pojavljajo na prostoru, ki se ga lahko opredeli kot daritveni. Pojavlja se ugibanje, da so imeli hlebčki nek magični pomen. V etnografskem smislu se je tak ritual ohranjal v Ukrajini vse do začetka 20. stoletja. Ti hlebčki so okrogle, kolobarjaste oblike. (Stanciu I., 1998, 225) Z njihovo pomočjo naj bi zagotavljali zadostne količine kruha. V magičnih obredih naj bi uporabljali tudi figurice živali (predvsem konje, krave, ovce in svinje). Skupaj s hlebčki naj bi zagotavljali zadostno količino živalskih produktov, kot so mleko, sir, itd. Tudi Gavrituchin meni, da naj bi bili neka vrsta kultnih predmetov. Opiše jih kot ploščate in okrogle, ki spominjajo na mini hlebčke (presek:3 - 7 cm, debelina: 0,5 – 4 cm). Lahko so okrašeni ali neokrašeni. Okras je lahko na enem ali na obeh straneh (motivi sonca, mreže, križa,…) Domneva, da so morda imeli pomembno vlogo pri poganskih obrednih ritualih Slovanov. Pojavljajo se v zgodnjeslovanskih in kasnejših naselbinah. Magični rituali naj bi se izvajali za zaznavanje bogastva. Prav tako se pojavljajo interpretacije, da naj bi šlo pri tem za neko čaščenje kruha ali celo praznovanje ob rojstvu otroka. (Stanciu I., 1998, 226-227)

2.3. Tipi hlebčkov in briketov po I. Stanciu

I. Staincu je pod tip I uvrstil večje kose (20 – 25 cm). Pri tem tipu se pojavljajo ovalno podolgovate, cilindrične ali ovalne oblike. Nekatere cilindrične oblike so na enem ali obeh koncih razcepljene, kot na primer v Dulceanca 1 in 4 (Romunija), v Vlǎdiceasca (Romunija) in v Lazuri (Romunija), kjer predstavljajo 1/3 primerov. Glede na to, da so slabše pečeni, se predvideva, da je bilo veliko teh primerov uničenih. (Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1) Pod tip II je uvrstil kose velikosti od 10 do 14 cm. Pojavljajo se na najdiščih v Romuniji v Lazuri in tudi na južnokarpatskem delu na najdiščih kot sta Ciurel in Dulceanca IV. (Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1, Slika 5) Hlebčki tipa III so okrogle oblike in se razlikujejo v preseku. Lahko so ovalne ali bolj ploščate oblike ter izbočeni ali vbočeni na vrhu. V premeru merijo v večini od 8 do 9 cm, se pa pojavljajo tudi večje ali manjše oblike, celo med 2,5 in 4 cm. Najdeni so bili v najdiščih Dulceanca 2 (Romunija), Suceava-Şipot, Botosana (Romunija) in Lazuri (Romunija). (Stanciu I., 1998, 217) (Slika 1)

6

Oblike tipa IV so podobne tipu III ploščate oblike, s to razliko, da imajo v sredini luknjo. V majhnem številu se pojavljajo na južno-karpatskem področju in v severozahodni Romuniji. Velikost premera je od 7 do 14 cm. (Stanciu I., 1998, 217-219) (Slika 1) Tip V je kroglasta oblika hlebčka, saj je njegova debelina v preseku le za nekaj centimetrov manjša od premera, ki v povprečju meri 5 cm. Primeri teh so bili najdeni v najdiščih Lazuri (Romunija), Dulceanca 4 (Romunija) in Grodzisko Dolne (Poljska). (Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1) Tip VI je hlebček kvadrataste oblike, katerega edini primer so našli na najdišču Lazuri (Romunija). (Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1) Tip VII so posebej zanimive oblike hlebčkov iz Panice na severnovzhodnem delu Romunije. So bolj podolgovate in pravokotne oblike s podobnimi variantami v preseku kot tip III. Velikost je nekje med 9 in 14 cm. Primerke , ki bi lahko spadali v ta tip so našli tudi v Lazuri 1 (Romunija) in Dulceanci (Romunija). Stanciu predvideva, da do različnih variant pride tudi zaradi različne natančnosti pri obdelavi hlebčka. (Stanciu I., 1998, 219) (Slika 1)

2.4. Okrasi na hlebčkih prve skupine

Tip III Večina okrasov je bila vrezana v hlebčke še pred pečenjem. V Lazuri 1 (Romunija) se pojavlja motiv križa (v bivališču 19 na 4 ali 5 kosih, v bivališču 11 na 2 kosih). (Stanciu I., 1998, 219) V Dulceanca 4 (Romunija) je primer hlebčka, ki je na sredini preboden, na eni strani pa ima vrezan širok križ. (Stanciu I., 1998, 219) V kraju Roztoky (Češka) se pojavi hlebček s krožci, na sredini pa ima vdolbeno jamico. (Stanciu I., 1998, 219) Hlebčka iz Lazuri 1 (Romunija) imata vrezan ornament v obliki črke I, eden od njiju pa še dodatno valovito črto. Tu je najden tudi en primer hlebčka, katerega simetrično razdeli na dva dela valovita črta. Ob njem je bil najden tudi hlebček z znakom v obliki črke V. (Stanciu I., 1998, 219-220) V Panici (Romunija) so našli posebej zanimiv primer hlebčka, pri čemer naj bi šlo za človeško podobo ali živalsko masko, pri čemer so oči in usta vrezane shematično. (Stanciu I., 1998, 220) V Suceava – Şipot v Botosani (Romunija) je v objektu najden hlebček z dvema površinskima zarezama na boku. (Bialeková D., 1999, 57) Břeclav – Pohansko (Češka) - v objektu 69 je glineni valj lečaste oblike; odlomki glinenega valja z ekscentrično odprtino in nekaj vdolbinicami na vrhu. (Bialeková D., 1999, 57) Dânceni (Moldavija) – tu je bila najdba polovice hlebčka z izdolbenimi žarkastimi zarezami. (Bialeková D., 1999, 57) Iz Garvana (Bolgarija) se pojavljajo hlebčki, ki imajo na vrhu izdolbene navpične črte.(Bialeková D., 1999, 57) Grodzisko dolnie (Poljska) – najdba hlebčka z globokimi navpičnimi linijami oziroma jamicami po celem oboku. (Bialeková D., 1999, 57) V Libušinu (Češka) so našli odlomek hlebčka z motivom križa. Na drugem odlomku je t.i. »černjahivski« križ. (Bialeková D., 1999, 57)

7

3. TABELA NAJDB HLEBČKOV IZ IZBRANIH NAJDIŠČ

država kraj št.(ohranjeni celi) okras Lokacija literatura

Bolgarija Garvan ? ? da v naselbinskih objektih iz 6. – 7. stoletja (12, 21 31 50)

Bialeková D., 1999, 43 – 66Stanciu I., 1998, 215-272

Češka Břeclav-Pohansko

? Da v objektu 69 (Vel'možský dvorec), v objektu 127 in 139 (Južné predhradie)

Bialeková D., 1999, 43 – 66

Češka Libušin 2 Ne Bialeková D., 1999, 43 – 66

Češka Roztoky(pri Pragi)

1 (1) Da najden v objektu 1/425

Bialeková D., 1999, 43 – 66Stanciu I., 1998, 215-272

Moldavija Chanska 2 ? polovica hlebčka je bila najdena v zunanjih ruševinah gradišča, daljši odlomek pa je iz ruševine zadnje stene severnega roba zgradbe

Bialeková D., 1999, 43 – 66

Moldavija Dǎnceni 1 da Bialeková D., 1999, 43 – 66

Poljska GrodziskoDolnie

1 da bivališče 22 Bialeková D., 1999, 43 – 66Czopek S., Podgórska-Czopek J., 1999, 333-346.Parczewski M., 1998, 133-145Stanciu I., 1998, 215-272

Romunija Botosana –Suceava-Şipot

2 (2) da kvadratno bivališče s kameno pečjo v kotu, druga peč je glinena in presega območje prebivališča, objekt 69

Bialeková D., 1999, 43 – 66Stanciu I., 1998, 215-272

Romunija Lazuri 11 ali 12 (5) da tu so v 6 prebivališčih našli 126 briketov v povezavi z glinenimi pečmi, večina jih je bila v notranjosti peči, v katero naj bi domnevno padli z oboka, ali so bili tu našteti hlebčki najdeni v peči ali zunaj nje ni izrecno omenjeno

(Stanciu I., 1998, 220)

8

Romunija Lozna – Strǎteni

1 (1) ne Bialeková D., 1999, 43 – 66Stanciu I., 1998, 215-272

Romunija Panica 1 da Stanciu I., 1998, 220

Ukrajina Novotroickoje 1 ? v polzemljanki 44 Bialeková D., 1999, 43 – 66

Ukrajina Suemcy 12 ? Položeni okoli groba z žaro, prvotno naj bi imeli funkcijo briketov

Bialeková D., 1999, 43 – 66Stanciu I., 1998, 215-272

4. NAJDIŠA HLEBČKOV ČERNJAHIVSKE KULTURE

GOLOD'KI (Ukrajina) Hlebček ima na zgornji strani ornament v obliki križa. (Slika 3)

KOROSTYŠEV (Ukrajina)Hlebček ima na zgornji strani ornament v obliki križa. (Slika 3)

LEPEŠOVKA (Ukrajina)

SLOBODYŠČE (Ukrajina) (Slika 3)

5. PODROBNEJŠI OPISI NAJDB HLEBČKOV IZBRANIH NAJDIŠČ

5.1. HLEBČKI (»chlebce« v literaturi) (5. - 7. stoletje)

BOTOSANA (Romunija)Suceava – Şipot v Botosani – kvadratno bivališče s kameno pečjo v kotu, druga peč je glinena in presega območje prebivališča. V objektu je najden hlebček z dvema površinskima zarezama na boku. (Bialeková D., 1999, 57)

BŘECLAV – POHANSKO (Češka)Vel'možsky dvorec – v objektu 69 je glineni valj lečaste oblike; odlomki glinenega valja z ekscentrično odprtino in nekaj vdolbinicami na vrhu. Južné predhradie – v objektu 127 in 139. (Bialeková D., 1999, 57)

CHANSKA (Moldavija)Polovica hlebčka je bila najdena v zunanjih ruševinah gradišča, daljši odlomek pa je iz ruševine zadnje stene severnega roba zgradbe. (Bialeková D., 1999, 57)

DĂNCENI (Moldavija)Najdba polovice hlebčka z izdolbenimi žarkastimi zarezami. (Bialeková D., 1999, 57)

9

DULCEANCA (Romunija)Dulceanca IV (6. stoletje) – našli hlebček z motivom križa in vdolbinico na sredini. (Stanciu I., 1998, 220)GARVAN (Bolgarija)V objektih 6. in 7. stoletja se hlebčki (glinene plošče, ki imajo na vrhu kolutast okras) pojavljajo skupaj z lončenino praškega tipa – ti hlebčki iz Garvana imajo na vrhu izdolbene navpične črte. Važarova meni, da so imeli podobno funkcijo kot hlebčki z Libušina, se pravi v poganskih obredih. Vendar pa se pojavljajo tudi v objektih (59, 97), ki so datirani od 7. do začetka 8. stoletja, skupaj z lončenino narejeno na lončarskem vretenu. (Bialeková D., 1999, 57)

GRODZISKO DOLNIE (Poljska)Bivališče 22 - hlebček z globokimi navpičnimi linijami oziroma jamicami po celem oboku in je poimenovan kot simbolični kultni hlebček. (Bialeková D., 1999, 57)

LIBUŠIN (Češka)Na enem odlomku je prisoten motiv križa (sonca). Okras je ponazorjen z vrezanimi črtami. Na drugem odlomku je t.i. »černjahivski« križ, ki ima tudi zaščitno funkcijo v pozni ludovski kulturi. (običajno gre za amulet)Na tem najdišču so našli tudi živalsko figurico iz gline in zaponko verjetno gotsko – bizantinske delavnice. (Bialeková D., 1999, 57)

LAZURI (Romunija)V bivališču 19 se na 4 ali 5 primerih pojavlja motiv križa. V bivališču 11 se na dveh odlomkih hlebčkov pojavlja zareza, ki bi se domnevno lahko nadaljevala v križ. V istem bivališču je bil najden hlebček z dvema zarezama. V bivališčih 8 in 20 se po enkrat pojavlja hlebček z motivom križa. V bivališču 14 pa sta bila najdena dva hlebčka, en je imel vrezana znaka v obliki rimskih številk I in V, drugi pa valovito črto po sredini. Vsi hlebčki so okroglih oblik in ovalnega preseka. (Stanciu I., 1998, 220)

LOZNA – STRĂTENI (Romunija)Poleg hlebčkov brez okrasja so tu našli tudi železen nož z zavojkama na ročaju in primere živalske plastike. Po I. A. Rafaloviču se podobni predmeti nahajajo tudi med Prutom in Dnestrom. (Bialeková D., 1999, 57)

NOVOTROICKOJE (Ukrajina)Na bregu reke Psel je bil v polzemljanki 44 najden hlebček lečaste oblike. (Bialeková D., 1999, 57)

PANICA (Romunija)Tu so našli posebej zanimiv primer hlebčka, pri čemer naj bi šlo za človeško podobo ali živalsko masko, pri čemer so oči in usta vrezane shematično. (Stanciu I., 1998, 220)

ROZTOKY (Češka)Nahajajo se na Z delu Prage. Izkopali so dva jarka v katerih so našli najdbe iz obdobij od neolitika do zgodnje slovanske dobe. Najdenih je bilo 8 glavnih naselbin, ki so pripadale 10-12 fazam bivališč. Vse slovanske najdbe so datirane v najzgodnejšo fazo slovanske dobe na Češkem (praški tip lončenine) in sicer od 7. do

10

8. stoletja. V zgodnjeslovanskem objektu 1/425 so našli hlebček. Njegovo površino krasijo krožci, na sredini pa ima vdolbeno jamico. (Bialeková D., 1999, 58)

5.2. BRIKETI / HLEBČKI (»valky«, »konusy«, »chlebce« v literaturi) (druga polovica 5. – 7. stoletje)

BEREHOVO (Ukrajina)Najdišče na lokaciji Verke-Moriclaz, na trasi plinovoda Urenga - Užhorod. Peč v polzemljanki 2 je bila postavljena iz kamnov in glinenih briketov, imenovanih za hlebčke. (Bialeková D., 1999, 58)

BUKAREŠTA – (Romunija)Bivališče 2A (sonda XVII) – na dnu razbite glinene peči najdeni deli briketov ovalne oblike.– V bivališčih 1B, 2B, 3, 4, 5 (Sonda XX) so v ostankih glinenih peči našli brikete različnih oblik in odlomke glinenih pekačov. Bivališče 8 (sonda XX, 1961) - najdba dveh briketov, vsak na svojem koncu odprtine peči. (Bialeková D., 1999, 58) (Slika 5, 6)

BUKAREŠTA (Romunija)Na kraju Strada Soldat-Ghivan. V bivališču 14 se v vsaki od glinenih peči nahaja briket. (Bialeková D., 1999, 58)

DULCEANCA (Romunija)12 km JV od mesta Ro-iorii de Vede, ob reki Burdea, pritoku reke Vedea so najdišča na lokacijah Dulceanca I-IV. Dulceanca I - prebivališča iz 6. stoletja Briketi se pojavljajo na površju bivališč 1, 9, 10, in polzemljankah 1, 2 ter v kompleksu č. 8. Poleg cilindričnih, okroglih, bikoničnih in ovalnih oblik na površini bivališča 9, sta se na vsaki strani odprtine peči nahajala še dva večja primerka. Na površju bivališča 10 je bil briket cilindrične oblike z vboklino na enem koncu. Dulceanca II - (6. stoletje). Našli so 310 kosov briketov različnih oblik in velikosti. V bivališču 1 so našli 40 kosov, od tega dva večja na vsakem koncu peči, ki so obdajali in s tem podpirali konstrukcijo peči. Dulceanca IV (6. stoletje). Najdbe briketov raznih oblik v bivališčih z glinenimi pečmi. (Bialeková D., 1999, 58) GALOČ (Ukrajina).Na prostoru Beloje Pole, na področju naftovoda Urenga - Užhorod. V polzemljanki 2 sta bili v S delu dve kamniti peči. Zraven sta bila najdena 2 ožgana briketa in 1 daljši odlomek podobne oblike kot hlebčki, vendar interpretiran kot del konstrukcije peči. (Bialeková D., 1999, 58)

GRODZISKO DOLNIE (Poljska)Bivališče 3. Najdba briketov (131 kosov, 68 celih) – avtorica jih sicer imenuje hlebčke, vendar pa jih omenja kot element konstrukcije oboda peči.. Najdenih je bilo več odlomkov hlebčkov - briketov in sicer v Jama 1 s pečjo po 14 odlomkov hlebčkov, jama 2 s pečjo po 48 odlomkov hlebčkov, koča 1 (polzemljanka) s pečjo 22 odlomkov hlebčkov, koča 2 s pečjo po 28 odlomkov hlebčkov. Prevladujejo lečaste in diskaste oblike z zaobljenim, ostrim ali ravnim robom (presek ok. 6-10 cm, večina najdb ima presek ok. 8-9 cm; večina najdb je debeline 3,5-4,3 cm Bivališče 22 – raziskanih 5 domov in 9 gospodarskih jam. V domovih I-IV so bile najdene glinene

11

peči podkvaste oblike, v domu V pa kamnita peč. V vseh domovih so našli brikete, imenovane hlebčke in sicer v naslednjem številu: I (10), II (3), III (41), IV (14), V (33). Prevladujeta okrogel profil in ovalna oblika, pojavita pa se tudi dva cilindrična primerka. (Bialeková D., 1999, 59)

CHANSKA (Moldavija)Chanska II – raziskali so 14 polzemljank s kamnitimi pečmi, 4 gospodarske objekte in jame. Tu so našli tudi daljšo polzemljanko s kamnito pečjo, ki je imela obok iz briketov. Na njej je stala pražnica. (Bialeková D., 1999, 59)

IGOŁOMIA (Poljska). Na terasi reke Visle. V bivališču 1 - objekt 40/53, so našli peč z glinenim obokom in v njem dva briketa diskaste oblike, imenovana hlebčka. (Bialeková D., 1999, 59)

KORČAK (Ukrajina)Poznoslovanska naselbina se razprostira po obeh bregovih reke Teterov. Korčak I – raziskali so 12 polzemljank s kamnitimi pečmi in skoraj v vsaki (polzemljanke 1, 2, 4, 5, 8-11) so našli najdbe briketov (presek ok. 10 cm) Korčak VII – našli ostanke šestnajstih bivališč s kamnitimi pečmi, gospodarski objekt in dve peči za taljenje železa. V domu 1 so našli dva briketa. Korcak VIII – našli žgane pokope v kamnitih kamrah z razdaljami med 14-30 m, vmes so našli ostanke hlebčkov. I. P. Rusanova domneva, da gre za uničena bivališča. Korčak IX – našli 7 polzemljank, gospodarski objekt in jame. Briketi so bili najdeni v polzemljankah 2 in 6 ter v sosednjih jamah (v eni od jam so našli 10 kosov) (Bialeková D., 1999, 59-60)

KOŽAN GORODOK (Belorusija)Na prostoru Belorusskovo Polesja na najdišču z lončenino praškega tipa so našli primer hlebčka – briketa. (Bialeková D., 1999, 60)

KIJEV (Ukrajina)Na S meji Kijeva, na desnem bregu reke Počajny, so raziskali 3 polzemljanke in 4 gospodarske jame z lončenino praškega tipa. V polzemljanki 1 je bila kamnita peč dopolnjena z okroglimi briketi - hlebčki, v polzemljanki 3 pa so našli odlomke briketov - hlebčkov. (Bialeková D., 1999, 60)

LAZURI (Romunija)V Lazuri1 so našli 126 kosov briketov v povezavi z glinenimi pečmi v samo šestih prebivališčih. Domnevno naj bi padli v notranjost peči iz oboka. (Stanciu I., 1998, 215-216)

ŁAZY (Poljska)Najdišče v t.i. “Pradolini pod Karpati”. Lokacija ob reki San. Najdbe so iz bivališča 2. To najdišče zajema najdbe od prazgodovine do zgodnjeslovanskega (5./6. – 7. stoletje) obdobja. Med odlomki netipičnih srednjeveških posod so našli tudi šest odlomkov hlebčkov iz dobro žgane gline z organskimi primesmi. V širino so originalno merili ok. 10 cm, debelina ohranjenih odlomkov pa je od 2,5 do 4 cm. Še najbolj so podobni primerom iz najdišča Grodzisko Dolnie. Avtor predvideva, de je šlo v tem primeru za dele konstrukcije peči. (Bialeková D., 1999, 60) (Slika 4)

12

LIPJANY (Belorusija).Belorusskoje Polesje, na lokaliteti Lipjany 6 na levem bregu Uborty. Raziskali so del polzemljanke z lončenino praškega tipa, v SZ delu so našli okroglo peč iz manjših kamnov. V polnilu objekta so odkrili odlomek briketa in ga imenovali za hlebček. (Bialeková D., 1999, 60)

LUBLIN (Poljska)To je srednjeveško najdišče z najdbami velikega števila fragmentiranih posod, kresilnikov, kosti. Iz 5. do 5./6. stoletja so našli polzemljanke.Objekt 3 iz zgodnjega srednjega veka predstavlja bivališče. V objektu so našli peč kvadratne oblike, ki je bila glede na stratigrafijo v uporabi zelo malo časa. V zgodnjeslovanskem materialu iz objekta 3 so našli 28 hlebčkov, ki so okrogle ali ovalne oblike, na eni stani včasih sploščeni.Večina odlomkov lončenine in glinastih hlebčkov je bila najdena v ruševinah peči in njeni bližini. Niso predstavljali delov konstrukcije peči, niti ostalega inventarja.Glede na njihovo lego se domneva, da bi lahko služili kot podstavki za določeno vrsto posode. Druga možnost pa je, da so bili uporabljeni kot uteži na mrežah za ribolov, saj je bilo v jami ob severnem zidu objekta 3, kjer je bila najdena večina materiala, najdenih precej ribjih kosti. Prav tako ni izključena možnost, da je šlo za ritualne predmete. OLTENI (Romunija)Ob reki Teleorman. V domu 2 iz 6. stoletja so na oboku glinene peči našli brikete bikonične oblike. (Bialeková D., 1999, 60)

PANICA (Romunija)Našli večjo količino briketov v notranjosti peči, ki so verjetno tja padli iz konstrukcije peči. (Stanciu I., 1998, 220) PODRIŽJE (Ukrajina)Ob reki Stochod. Našli so več polzemljank iz 6.–zač.. 7. stoletja V domu 7 so v na oboku glinene peči našli brikete. (Bialeková D., 1999, 60)

RAŠKǏV (Ukrajina)Na terasi na desnem bregu Dnestra. Na lokaciji Raškǐv III je bil v bivališču 40 ob čiščenju razvaline kamene peči najden briket (presek 3,5 cm, višina 3,7 cm) okrašen z vrezi. Drugi briket (presek 3 cm, višina 4,4 cm) je bil najden v bivališču 75, prav tako s kameno pečjo. (Bialeková D., 1999, 60)

RIPNĬV (Ukrajina)Ob reki Rudka. Na lokaciji Ripnĭv II iz 6.-7. stoletja so raziskali 10 bivališč s pečmi, katerih oboki so bili narejeni iz briketov. Na lokaciji Ripnĭv III so našli peči podobne izdelave. (Bialeková D., 1999, 60) SFINTEŞTI (Romunija)Najdeni ostanki glinenih peči, v katerih so našli brikete cilindrične oblike. (Bialeková D., 1999, 60)

13

SNJADIN (Belorusija)Na lokaciji Snjadin 2 so našli nekaj ostankov podobnih briketom – hlebčkom. (Bialeková D., 1999, 60) STRELICY (Ukrajina)Ob reki Desne. Bivališče 1 – najdena glinena peč podkvaste, katere odprtina in delno stranska zidova so bili narejeni iz briketov. (Bialeková D., 1999, 60-61)

STRUGA (Belorusija)Na desnem bregu Goryne. Najdišče Struga 1 – naselbina z najdbami lončenine praškega tipa. V bivališčih 1 in 3 so našli slabo pečene brikete – hlebčke (presek 6-9 cm) zraven ostankov glinene peči, primerki so najdeni zraven jame 5 (presek 4 cm) in zraven samostoječe peči 2. (Bialeková D., 1999, 61)

SUEMCY (Ukrajina)Najdenih 12 hlebčkov (presek 6-9 cm, debelina 4-5 cm), ki so bili položeni okoli groba z žaro iz 6. – 7. stoletja. Sicer naj bi imeli funkcijo briketov, vendar v tem primeru tudi kultno. Žaro je prekrival glineni krožnik, ki se navadno pojavlja v bivališčih skupaj z lončenino tipa Korčak. Glede na velikost hlebčkov, najdemo primerjave za podobne oblike v Libušinu. (Bialeková D., 1999, 61)

ŚWIERSZCZÓW KOLONIA (Poljska)Bivališče 28 - v objektu 3, datiranem od konca 5. do preloma 5./6. stoletja, je v SZ delu stala glinena peč. Blizu peči so našli 28 briketov, ki so jih imenovali hlebčke. 4 briketi so okrogle ali ovalne oblike (presek 6,8 cm, debelina 4,2 cm; presek 5,8-6,8 cm, debelina 3,8 cm; presek 6,2 cm, debelina 4,2 cm; presek 6-7 cm, debelina 4,6 cm). (Bialeková D., 1999, 61)

TETEREVKA (Ukrajina)Najdišče na levem bregu reke Gnilopjat'. Našli so 13 polzemljank s kamnitimi pečmi, gospodarski objekt in žarne pokope iz 6. – 7. stoletja Na kraju polzemljank 3, 4, 12, 13 so našli odlomke okroglih briketov – hlebčkov, v polzemljanki 3 je bilo vsega skupaj 11 kosov. (Bialeková D., 1999, 61) WOLA BUCHOWSKA (Poljska) Najdišče v t.i. “Pradolini pod Karpati” leži na približno 2 metra visokem terenu. Najdeni so bili ostanki iz rimskega in zgodnjeslovanskega obdobja. Bivališče 21 - poleg 7 fragmentiranih zgodnjeslovanskih posod, je bil najden tudi del hlebčka. Posoda je ročno izdelana. Hlebček je neznačilne oblike, saj je njegova debelina na zgornjem delu sredine opazno višja kot ob straneh. Premer hlebčka je okoli 8,7 cm, debelina pa od 3,7 do 4,2 cm. Glina je precej dobro žgana, prisotne pa so tudi organske primesi. (Bialeková D., 1999, 61) (Slika 4)

ZEMPLÉNAGÁRD (Madžarska)V žganem grobu 12, 28/4 so našli dve glineni krogli. (Bialeková D., 1999, 61)

ZIMNO (Ukrajina)Lokacija Zimno 4 – v bivališču 4a so našli ostanke glinene peči in nekaj fragmentiranih briketov, Gavrituchin dopušča možnost, da bi moralo nekaj teh primerov biti obravnavanih kot hlebčki. V polzemljanke 19a, 21, 23 so našli brikete na

14

obokih glinenih peči, ponekod so bili uporabljeni pri njeni renovaciji (peč iz polzemljanke 23 je bila obnovljena trikrat). Najdišče je datirano po lončenini praškega tipa in sicer od 2/2 5. – 7. stoletja. (Bialeková D., 1999, 61)

ZŁOTA (Poljska)Bivališče 3 – ostanki ožgane gline 541 in 542 – zdi se, da gre za briketa ali hlebčka. (Bialeková D., 1999, 62)

ŹUKOWICE POD GLOGOWOM (Poljska)Bivališče 9, jama 139 – najden briket okrogle oblike (presek 4,5 cm, debelina 2,3 cm), imenovan hlebček. Najdišče izvira iz 6. – 8. stoletja. (Bialeková D., 1999, 62)

6. GRAFIČNI PRIKAZ

Hlebčki so bili praviloma najdeni izven peči, razen v primeru Lazuri (11-12 odlomkov hlebčkov) je nejasno, saj ni konkretnih podatkov, kje so bili najdeni, v ali izven peči. Briketi so bili praviloma najdeni v peči ali v bližini peči, vendar so konkretne številke napisane v redkih primerih, pa še takrat se ne ve ali je to število celih briketov ali odlomkov ali pa je podano samo število vseh briketov na celotnem najdišču, razen zopet v redkih primerih, ki pa bi bili sami po sebi premajhen podatek za primerjavo. Zaradi tega sem vse najdbe briketov v enem bivališču v eni peči pretvoril v eno enoto, tako, da grafikon prikazuje skupino in ne posamičnih briketov. Številka briketov v tabeli Lega skupin briketov predstavlja skupino briketov najdenih na enem mestu in se spreminja od 1 do 126. Zaradi tega sem dodal še eno tabelo, kjer upoštevam točno število, če je bilo podano, za najdbe brez števila pa napišem kolikokrat se pojavi več briketov.

6.1 Hlebčki

Lega hlebčkovV stavbi s pečjo V stavbi brez podatka o peči Izven stavbe Brez podatka12 ali 13 4 1 1

15

Vrsta peči v stavbi v kateri so bili hlebčkiKamnita in glinena peč Glinena peč Brez podatka1 11-12 4

6.2. Briketi

Lega briketov upoštevajoč podatke v številkahV stavbi s pečjo

V stavbi brez peči

V stavbi brez podatka o peči

Izven stavbe Brez podatka

336Več X 42

Več x 1 4 25Več X 1

8Več X 1

Lega skupin briketov (vsaka skupina se šteje kot 1 ne glede na število briketov v skupini)V stavbi s pečjo

V stavbi brez peči

V stavbi brez podatka o peči

Izven stavbe Brez podatka

58 1 4 5 3

16

Vrsta peči v stavbi v kateri/zraven katere so bili briketi upoštevajoč podatke v številkahKamnita peč Glinena peč Brez podatka38Več X 7

224Več X 10

74Več X 24

Vrsta peči v stavbi v kateri/zraven katere so bile skupine briketovKamnita peč Glinena peč Brez podatka11 17 30

ZAKLJUČEK

Kljub že precej obširni literaturi na to temo, je še vedno nekaj najdišč, ki niso objavljena (izhajam iz literature dostopne v Sloveniji). V starejši literaturi se lahko najde kak kos, ki je narobe interpretiran. Na začetku tem najdbam verjetno še niso pripisovali prevelikega pomena, tako, da so informacije v nekaterih publikacijah o legi hlebčkov precej skope. Pri seminarski sem se opiral predvsem na dve objavi, ki sta pokrili praktično vsa doslej znana najdišča, ki so bila avtorjema dostopna v literaturi. Avtorja sta D. Bialeková in I. Stanciu. Na nekaterih mestih se vidi, da izhajata iz iste literature. Vsak od njiju se je problema lotil drugače, vendar sta na koncu prišla do približno enakih ugotovitev, vsaj kar se tiče oblike, ki jo D. Bialeková imenuje briketi. Ti predmeti naj bi bili uporabljeni v konstrukciji peči. Za drugo obliko, ki jo imenuje hlebčki, oba navajata možnost, da gre za kultne predmete, čeprav funkcija teh predmetov še ni dorečena. Sam problem opredelitve hlebčkov in funkcije briketov izvira iz slabih objav. Točna lokacija najdbe v prostoru je slabo opisana, ali pa sploh ni opisana, če pa že je, je opis zelo splošen, npr.: ob odprtini peči, zraven peči, na peči… D. Bialeková poudarja tudi pomanjkanje podatkov za same predmete, saj je v literaturi opazila samo navedbe velikosti, teže pa ne. Po njenem bi bila ta ključna za opredelitev funkcije nekaterih oblik. Zdaj se funkcija določa le po položaju najdb.

17

Obe objavi imata svoje dobre in slabe lastnosti. I. Stanciu hlebčke in brikete tipološko razdeli na 7 tipov, vendar pa je v tekstu pogosto težko ločiti, kdaj govori o briketih in kdaj o hlebčkih, saj izgleda, da izrazov, ki bi ločevala obe vrsti, ne uporablja dosledno. V besedilu naredi pregled najdišč in s tem tudi opisuje posamezne tipe, kar nam je pri branju v pomoč za ločevanje med oblikami. D. Bialeková nasprotno dosledno uporablja izraz hlebček oziroma briket, tako, da ni vprašanja o čem govori. Vendar pa je tudi ona imela težavo določiti točno funkcijo za vsak primer po literaturi. Tako je na koncu razdelila hlebčke in brikete v dve skupini. Pod prvo je postavila vse primere hlebčkov, ki nimajo dokazane povezave s konstrukcijo peči in so pogosto okrašeni. V drugi skupini so briketi in briketi hlebčkaste oblike (v literaturi pogosto tudi kot hlebčki), ki so zagotovo ali pa verjetno sodelovali pri konstrukciji peči. Večina briketov je v povezavi z glineno pečjo, bodisi kot del konstrukcije, kot podpora konstrukcije ali kot polnilo. Točno, zakaj so bili briketi v peči, se ne ve, saj če bi bili notri ves čas, peč ne bi mogla delovati. Predvideva se, da so bili dani v peč naknadno po njeni uporabi. Lahko so kot venec okoli peči in s tem podpirajo konstrukcijo, ponekod so bili del oboka peči. Posebne vrste briketov so bile lahko uporabljene kot pokrov na odprtini peči ali pa kot poseben podpornik na vsaki strani odprtine peči, predvsem pri pečeh podkvaste oblike. Za nekatere brikete z okrasjem domnevajo, da so bili uporabljeni kot okras, saj se pojavljajo v manjšem številu. Posebne vrste okrogli briketi z luknjo so bili v povezavi s pečjo (nekateri jih predstavljajo kot uteži za statve ali ribiške mreže) lahko postavljeni na vrh peči kot podstavek za posodo. Nekateri avtorji domnevajo, da naj bi jim večji podolgovati briketi služili kot opora. Sicer pri briketih z luknjo ne gre izključevati, da ni šlo resnično za uteži pri statvah ali ribiških mrežah, vendar bi bilo potrebno ves material še enkrat sistematično pregledati na enak način. Hlebčki se pojavljajo na istem prostoru kot briketi, vendar njihova povezava s pečmi, razen v izjemnih primerih ni dokazana. Nekateri briketi so bili drugotno uporabljeni kot hlebčki. Pri tem lahko domnevamo, da se je ena oblika verjetno razvila iz druge. Kakšna je bila funkcija hlebčkov je težko domnevati. Večinoma so bili v manjšem številu prisotni v istem prostoru kot glinene peči in briketi. Na njih je pogost okras v obliki križa ali črte. Nekateri avtorji omenjajo, da naj bi bili uporabljeni v magičnih obredih. Ponekod v Ukrajini se je tak obred ohranil vse do 20. stoletja. Sam nisem odkril nobene posebne ugotovitve. Zanimivo je morda le to, da se hlebčki z okrasom, v večini pojavljajo v bivališčih le posamično, razen v dveh primerih iz Romunije na najdišču Lazy in Botosana – Suceava-Şipot. Morda so bili mišljeni kot poseben okras ali pa kot amulet. Zanimiva mi je tudi ideja, da bi šlo za igračo, čeprav tega ne omenja noben od avtorjev. Hlebčki so navadno bolje pečeni kot briketi, verjetno z nekim namenom. V prid teoriji o kultnih predmetih govorijo najdbe več hlebčkov na kupu, ki so navadno postavljeni okoli žarnega pokopa. Naslednji korak pri ugotavljanju funkcije hlebčkov bi moral biti ponoven ogled vseh najdenih predmetov, popis velikosti in teže in eventualno pregled originalnih zapisov z najdišča, če so bili objavljeni podatki preskopi. Kljub vsemu je znano skupno število hlebčkov zelo majhno, tako da lahko le upamo, da bo nekje odkrito najdišče, kjer bodo zastopani v večjem številu.

18

LITERATURA

Darina Bialeková, K otázke vyskytu tzv. »chlebcov« u Slovanov, Studia mediaevale pragensia IV/1999, 43-66.

Gojda Martin, Kuna Martin Časne slovansky sidelni areal v Roztokach (Okr.Praha-zapad)-stav vyzkumu a jeho perspektivy.Early Slavic settlement accumulation in Roztoky, district of Prague-West Archeologické rozhledy 37/2 Praha 1985 152-169.

Ioan Stanciu, Über frühslawische Tonklumpen und ton »Brötchen«, Ephemeris Napocensis, VIII, 1998, 215-272.

Parczewski Michał Nowe materiały wczesnosłowiańskie z Polski południowo-wschodniej. Neues frühslawisches Fundmaterial aus dm südöstlichen Polen Archaeoslavica 3 Kraków 1998 133-145.

Podgórska-Czopek Joanna, Archaeoslavica 1, Kraków ,1991, 9-90.

Sylwester Czopek, Joanna Podgórska-Czopek, Osada wczesnosłowiańska w Grodzisku Dolnym (stanowisko 22) w świetle dotychczasowych badań (1996-1997), Na granicach antycznego świata, Sytuacija kulturowa w południowo-wschodniej Polsce I regionach sąsiednich w młodszym okresie predzrymskim i okresie rzymskim, Materiały z konferenciji – Rzeszów, 20-21 XI 1997, Rzeszów,1999, 333-346.

Zakoscielna Anna, Gurba Jan, Obiekt mieszkalny z poczatkow wczesnego sredniowiecza ze stanowiska 28 w Swierszczowie Kolonii, voj. Zamojskie, Archaeoslavica 2, Kraków, 1993, 7-24.

VIRI

FORUM – diskusija o hlebčkih: http://halla.mjollnir.pl/viewtopic.php?p=45316Stran o Slovanih: http://www.slovania.pramen.info/http://www.slovania.pramen.info/kultpred/inokulpr.html

19

Slika 1: Tipi briketov in hlebčkov po I. Stanciu (Staincu, 1998, 218)

20

Slika 2: Najdišča briketov in hlebčkov (Staincu, 1998, 230)

21

Slika 3: T.i. hlebčki černjahivske kulture. 1 Slobodyšče, 2. Korostišyv, 3 Golod'ky(po Vinokura 1972) (Bialeková, 1999, 45)

22

Slika 4: 1-6 Glineni hlebčki, Łazy, bivališče 2 (po Jarosławu) (Parczewski , 1998, 137)7 Glinen hlebček, Wola Buchowska, bivališče 12 (po Jarosławu) (Parczewski , 1998,

139)

23

Slika 5: Glineni briketi 1-3 Bukarešta-Ciurel, lokacija 2A (iz Dolinescu-Ferche 1979) (Bialeková, 1999, 47)

24

Slika 6: Glineni briketi 1-3 Bukarešta-Ciurel, lokacija 1B4-12 Dulceanca IV (iz Dolinescu-Ferche 1979, 1992) (Bialeková, 1999, 48)

25