astronomi ja v vrtcu skozi lutkovno gledališke dejavnosti · fundamentals of astronomy and puppet...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Polona Obrovnik
Maribor, 2015
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
ASTRONOMIJA V VRTCU SKOZI LUTKOVNO-
GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI
Mentorica: Kandidatka:
doc. Sabina Šinko Polona Obrovnik
Somentor:
doc. dr. Marko Gosak
Maribor, 2015
Lektorica:
Tatjana Hren Dizdarević, prof. slo.
Prevajalka:
Urška Kapun Satler, univ. dipl. angl.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. Sabini Šinko in somentorju
doc. dr. Marku Gosaku za strokovno pomoč, vodenje ter
nasvete pri nastajanju diplomskega dela.
Posebej se zahvaljujem moji družini, ki me je v času
študija in nastajanja diplomskega dela spodbujala,
podpirala in verjela vame.
Hvala vodstvu vrtca in sodelavkam za pomoč, strokovno
svetovanje ter otrokom, ki so soustvarjali in pripomogli k
temu, da je diplomsko delo nastalo.
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v času
študija in nastajanja diplomskega dela ter na ta način
pripomogli k uresničitvi mojih ciljev.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Polona Obrovnik, roj. 26. 9. 1992, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom Astronomija v vrtcu skozi lutkovno-gledališke dejavnosti pri mentorici
doc. Sabini Šinko in somentorju doc. dr. Marku Gosaku avtorsko delo. V
diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
_____________________
(podpis študentke)
Maribor, 2015
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Astronomija v vrtcu skozi lutkovno-gledališke
dejavnosti je praktično diplomsko delo, v katerem je predstavljen inovativen
umetniški naravosloven projekt, ki lahko služi kot učni model v vrtcu. Njegov
poglavitni namen je spoznavanje osnov astronomije ob dejavnostih z lutkami.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem
delu smo podrobneje opredelili astronomijo. Poseben poudarek smo namenili
planetom in ostalim nebesnim telesom v Osončju. Podrobneje smo predstavili
lutke, otrokov razvoj ob igri z lutko ter metode dela z lutkami. Veliko pozornosti
smo usmerili v lutkovno igro kot simbolno igro. V praktičnem delu je opisana
izvedba projekta v vrtcu, v skupini otrok drugega starostnega obdobja. V petih
pripravah so opisane vse dejavnosti, ki so nam pripomogle h končnemu rezultatu.
Rdeča nit, ki je povezovala celoten projekt, je bila zgodba Kometek Raketek in
Sončeva darila, skozi katero so otroci spoznali naše Osončje – planete in nebesna
telesa ter njihove osnovne značilnosti. Skupaj z otroki smo pripravili vse potrebno
za izvedbo preproste lutkovne predstave; otroci so spoznali zgodbo, sestavili so
svojo lastno dramatizacijo, izdelali lutke v podobi planetov in nebesnih teles ter
sceno za lutkovno predstavo. Končni rezultat projekta je bila lutkovna predstava,
vendar smo dali večji poudarek procesu, skozi katerega so se otroci učili celostno.
V zaključku smo opisali lastne vtise in spoznanja o projektu ter izpolnjene cilje.
Ključne besede: astronomija v vrtcu, Osončje, planeti in nebesna telesa, lutke,
lutke na vrvicah, lutkovna igra, učenje skozi lutkovne dejavnosti, projektno delo
kot učni model.
ABSTRACT
This diploma paper entitled Astronomy in Kindergarten through Puppet Theatre
Activities is a practical diploma, in which an innovative artistic science project is
presented that can serve as an example model of teaching in kindergarten. Its main
purpose is to teach the fundamentals of astronomy through activities with puppets.
The work entails a theoretical and a practical part. In the theoretical part, the
fundamentals of astronomy and puppet shows are described. Particular emphasis
is placed on planets and other celestial bodies in our solar system. Moreover, the
theory of puppets, the child’s development when playing with a puppet and work
methods with puppets are presented. Much attention is focussed on the puppet
show as a symbolic game. The practical part describes the implementation of the
project in kindergarten, in a group of children in the second age group. The whole
project is divided in a five lesson plan. The common thread that connected the
whole project was the story “Kometek Raketek in Sončeva darila” through which
the children learned about our solar system – the planets and celestial bodies, as
well as their basic characteristics. Together with children we made the necessary
preparations for the performance of a simple puppet show; the children got to
know the story, put together their own dramatization, made puppets in the form of
the planets and celestial bodies, and the scene for the puppet show. The final
manifestation of the project was a puppet show, but an even greater emphasis was
placed on the very process through which the children learnt holistically. In the
conclusion, our own impressions, insights on the project and the goals met are
described.
Key words: astronomy in kindergarten, solar system, planets and other celestial
bodies, puppets, marionettes, puppet show, learning through puppet activities,
project work as a teaching model.
KAZALO VSEBINE
1. Uvod ............................................................................................................ 1
2. Teoretični del ............................................................................................... 3
2.1 Astronomija ........................................................................................... 3
2.1.1 Začetno naravoslovje v vrtcu ............................................................... 3
2.1.2 Astronomija v vrtcu ............................................................................. 4
2.1.3 Naše Osončje ....................................................................................... 5
2.1.3.1 Sonce ........................................................................................... 7
2.1.3.2 Asteroidi ....................................................................................... 7
2.1.3.3 Kometi .......................................................................................... 8
2.1.3.4 Planeti .......................................................................................... 8
2.2 Otrok in lutka ....................................................................................... 14
2.2.1 Vrste lutk ...................................................................................... 15
2.2.1.1 Lutke na vrvicah ......................................................................... 16
2.2.1.2 Mimične lutke ............................................................................. 17
2.2.2 Lutka v kurikulumu ...................................................................... 17
2.2.3 Otrokov razvoj ob igri z lutko ....................................................... 20
2.2.4 Lutkovna igra kot simbolna igra.................................................... 22
2.2.4.1 Otroška spontana igra in gledališka igra ...................................... 23
2.2.4.2 Predmeti in materiali za igranje z lutko in dramsko igro .............. 24
2.2.5 Vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu ......................................... 24
2.2.6 Metode dela z lutkami ................................................................... 26
2.2.6.1 Priprava prizorov z lutko ............................................................. 27
2.2.6.2 Učenje skozi lutkovne dejavnosti ................................................ 27
2.3 Projektno delo kot učni model v vrtcu .................................................. 29
3. Praktični del: Projekt Astronomija v vrtcu skozi lutkovno-gledališke
dejavnosti .......................................................................................................... 31
3.1 Namen projekta ........................................................................................ 31
3.2 Razčlenitev, omejitev projekta in podrobna opredelitev ............................ 32
3.3 Cilji projekta ............................................................................................ 33
3.4 Pobude za izvedbo projekta ...................................................................... 37
3.5 Udeleženci projekta .................................................................................. 38
3.6 Načrtovanje izvedbe projekta ................................................................... 38
3.7 Izvedba projekta ....................................................................................... 41
3.8 Priprave za izvedbo projekta..................................................................... 42
3.8.1 Spoznajmo naše osončje .................................................................... 42
3.8.2 Seznanitev z zgodbo Kometek Raketek in Sončeva darila ter ogled
lutkovne predstave ..................................................................................... 53
3.8.3 Dramatizacija po zgodbi .................................................................... 67
3.8.4 Spoznavanje in izdelovanje lutk ......................................................... 80
3.8.5 Seznanitev s pesmico in lutkovna predstava ....................................... 95
4. Sklep ........................................................................................................ 102
Literatura ......................................................................................................... 102
Priloga 1 .......................................................................................................... 105
KAZALO SLIK
Slika 1: Naše osončje (Aguilar, 2008). ................................................................. 6
Slika 2: Otroci so prisluhnili predstavitvi Osončja in se aktivno vključevali v
pogovor. ............................................................................................................ 50
Slika 3: Deček je povezoval fotografije planetov in ostalih nebesnih teles z
njihovimi osnovnimi značilnostmi...................................................................... 51
Slika 4: Otroci so razvrščali planete in nebesna telesa glede na lego v Osončju. . 51
Slika 5: Drevesni diagram: Deklici sta razvrščali planete in nebesna telesa s
pomočjo slike Osončja. ...................................................................................... 51
Slika 6: Otroci so prebirali različne knjige o astronomiji, vesolju in našem
Osončju. ............................................................................................................ 52
Slika 7: Otroci so se igrali z modelom Zemlje in modelom Osončja. .................. 52
Slika 8: Otroci so prisluhnili zgodbi Kometek Raketek in Sončeva darila. .......... 64
Slika 9: Otroci so si ogledali lutkovno predstavo Kometek Raketek in Sončeva
darila.................................................................................................................. 64
Slika 10: Deček je pripovedoval zgodbo ob ilustracijah s pomočjo kamišibaja. .. 65
Slika 11: Deklica je izdelovala mimično lutko Kometka Raketka. ...................... 65
Slika 12: Deklici sta izdelovali žepne knjige. ..................................................... 66
Slika 13: Otroci so se v mislih odpravili na potovanje po Osončju na repu
Kometka Raketka. .............................................................................................. 77
Slika 14: Otroci so si ponovno ogledali lutkovno predstavo. .............................. 78
Slika 15: Otroci so sestavili svojo dramatizacijo za lutkovno predstavo. ............. 78
Slika 16: Deklici sta se igrali z lutkami v lutkovnem kotičku.............................. 78
Slika 17: Deklica je razvrščala ilustracije po vrstnem redu s pomočjo števil. ...... 79
Slika 18: Deček je gledal knjige o astronomiji, vesolju in Osončju. .................... 79
Slika 19: Otroci so risali Osončje s kombinirano likovno tehniko voščenke in
vodene barvice. .................................................................................................. 79
Slika 20: Otroci so prisluhnili predstavitvi lutkam in se aktivno vključevali v
pogovor z njimi. ................................................................................................. 88
Slika 21: Deklici sta se igrali s ploskimi lutkami. ............................................... 89
Slika 22: Otroci so se igrali s sencami. ............................................................... 89
Slika 23: Deklici sta lepili časopisni papir na balone. ......................................... 89
Slika 24: Deklica je barvala lutko Zemlje. .......................................................... 90
Slika 25: Deklica je dokončala lutko Zemlje. ..................................................... 90
Slika 26: Deklice so risale in izrezovale zvezde za sceno. .................................. 90
Slika 27: Kometek Raketek. ............................................................................... 91
Slika 28: Sonce. ................................................................................................. 91
Slika 29: Merkur. ............................................................................................... 91
Slika 30: Venera. ............................................................................................... 92
Slika 31: Zemlja. ................................................................................................ 92
Slika 32: Mars. ................................................................................................... 92
Slika 33: Ceres. .................................................................................................. 92
Slika 34: Jupiter. ................................................................................................ 93
Slika 35: Saturn. ................................................................................................ 93
Slika 36: Uran. ................................................................................................... 93
Slika 37: Neptun. ............................................................................................... 93
Slika 38: Pluton. ................................................................................................ 94
Slika 39: Erida. ................................................................................................. 94
Slika 40: Lutka je otroke motivirala za učenje nove pesmi. .............................. 101
Slika 41: Otroci so spremljali peto pesem z instrumenti. .................................. 101
Slika 42: Otroci so z lutkami prikazali gibanje Osončja in odigrali so preprosto
lutkovno predstavo. .......................................................................................... 101
1
1. UVOD
Astronomija je ena od najstarejših in najbolj zanimivih znanstvenih disciplin, ki
išče odgovore na vprašanja o nastanku sveta. Podobna ali enaka vprašanja, ki jih
sebi in odrastlim zastavljajo otroci, si je človek zastavljal že od nekdaj.
Radovednost, vedoželjnost in vztrajnost otrok so pri večnem iskanju odgovorov
začetki znanosti. Otroci so v splošnem zelo radovedni. S pravilnim pristopom
lahko tudi njim približamo lepote vesolja. Astronomija je idealna za spodbujanje
otroške domišljije, veselja do znanosti ter globalne pripadnosti človeštvu
(Astronomija za najmlajše, b.l.).
Z osnovami astronomije se lahko otroci prvič srečajo že v predšolskem obdobju.
Dejavnosti morajo biti zastavljene tako, da se otroci preko lastnih izkušenj in
didaktičnih iger vživijo v določeno situacijo ter se učijo skozi igro. Pri najmlajših
otrocih je zelo primeren pristop igra vlog, kjer se otroci vživijo v posamezno
nebesno telo ter s tem bolje razumejo gibanje posameznih teles v vesolju. Pri tem
je lahko otrokom lutka v pomoč, da se vživijo v posamezno nebesno telo.
Z vključevanjem lutk v otrokovo aktivno in domišljijsko igro po eni strani
omogočimo izmenjavanje izkušenj, po drugi strani pa otroku neposredno
približujemo njegov kulturni okvir. Ponudimo mu možnost, da raste, zori in
podoživi izkušnje, s katerimi mu bo lažje postati enkratna osebnost (Cvetko,
2010).
Lutkovna dejavnost je lahko uspešna metoda poučevanja in učenja na vseh
področjih kurikuluma. Različne preproste lutkovne tehnike so vzgojiteljem v
pomoč pri doseganju kurikularnih ciljev, boljši motivaciji za delo, dobrem
pomnjenju in razumevanju učne snovi. Vzgojitelj ob lutkah in z njimi posreduje
informacije na zanimiv ter vznemirljiv način, otroci pa se ob izdelavi in igri z
lutko učijo celostno (Korošec in Majaron, 2006).
Prav zato smo se odločili, da v diplomskem delu povežemo dve pomembni
področji korikuluma (umetnost in naravo) v praktični raziskovalni projekt ter
otrokom preko lutkovno-gledaliških dejavnosti približamo osnove astronomije.
2
Osredotočili smo se predvsem na naše Osončje. Projekt je stremel k izvedbi
preproste lutkovne predstave po literarni predlogi Kometek Raketek in Sončeva
darila, avtorice Aleksandre Kocmut, ki predstavlja planete v našem Osončju in
upošteva novo klasifikacijo planetov. Otroci so ob lutkah v podobi planetov
spoznali posamezne planete in ostala nebesna telesa v Osončju ter si tako
oblikovali prve predstave o našem Osončju.
Teoretični del diplomskega dela z naslovom Astronomija v vrtcu skozi lutkovno-
gledališke dejavnosti je sestavljen iz treh delov: Astronomija, Otrok in lutka ter
Projektno delo kot učni model v vrtcu. V prvem delu smo podrobneje predstavili
naše Osončje in astronomijo v vrtcu. V drugem delu smo se osredotočili na otroka
in otrokov razvoj ob igri z lutko. Poseben poudarek smo namenili lutki v
korikulumu in učenju skozi lutkovne dejavnosti. V zadnjem delu smo se
osredotočili na projektno delo, kot učni model v vrtcih, saj smo tudi sami
oblikovali projekt, s katerim smo povezali dve pomembni področji kurikuluma –
umetnost in naravo.
V praktičnem delu smo predstavili projekt Astronomija v vrtcu skozi lutkovno-
gledališke dejavnosti, kateremu smo dali tudi največji poudarek. Projekt smo
izvedli v oddelku drugega starostnega obdobja, kjer so bili otroci, stari od 3 do 6
let. S projektom smo otrokom želeli približati astronomijo preko lutkovno-
gledaliških dejavnosti. Poskrbeli smo za prijetno vzdušje v skupini in otrokom
predstavili Osončje s pomočjo didaktične zgodbe in lutkovne predstave o našem
Osončju – Kometek Raketek in Sončeva darila. Skupaj z otroki smo napisali
dramatizacijo po zgodbi, ki je služila kot podlaga za lutkovno predstavo. Pri tem
so spoznali različne vrste lutk in se z njimi igrali. Izdelali smo lutke v podobi
planetov in ostalih nebesnih teles ter sceno po zgodbi. Spoznali so tudi novo
pesem. Poseben poudarek smo namenili preprosti lutkovni predstavi, ki je bila
tudi zaključek projekta, v kateri so se otroci vživljali v vloge posameznih planetov
in ostalih nebesnih teles, ki krožijo okoli Sonca.
3
2. TEORETIČNI DEL
2.1 ASTRONOMIJA
Astronomija je znanost o opazovanju, raziskovanju in teoretičnem študiju
vesoljskih teles ali vesolja v celoti. Preučuje lastnosti, gibanje, zgradbo, nastanek
in razvoj vesoljskih teles ter vesolja. Je natančna veda, ki se je razvijala vzporedno
z napredkom inštrumentov, druge tehnologije, matematike, fizike in kemije.
Astronomija posreduje temelj za širši in kritični pogled na naravo (Prosen, 2004).
Z osnovami astronomije se lahko srečajo že predšolski otroci. Z naraščanjem
starosti se lahko količina novih informacij poveča in otroci lahko posamezne teme
iz astronomije spoznajo podrobneje.
2.1.1 ZAČETNO NARAVOSLOVJE V VRTCU
Naravoslovje temelji na znanstveno potrjenih spoznanjih o naravi. Človek je del
narave, zato je preučevanje naravnih pojavov pomembno za prepoznavanje vloge
in mesta človeštva na našem planetu. Začetno naravoslovje za otroka pomeni prvo
vodeno spoznavanje narave. Ob tem začne spoznavati in usvajati pojme ter
razumevati nekatere naravne pojave in procese (Novak, idr., 2003).
Pri delu z otroki je pomembno, da so razlage primerno poenostavljene. Bit i
morajo otrokom razumljive in jasne, hkrati pa strokovno neoporečne. Za otroke je
najbolj primerno, da spoznavajo naravoslovne vsebine med dejavnostmi, ki
omogočajo sprejemanje novih informacij na osnovi lastnih izkušenj. S tem otroci
razvijajo svoje sposobnosti in spretnosti opazovanja, razvijanja ter primerjanja
zamisli; prav tako se seznanijo z nekaterimi postopki. O svojih zamislih in
izsledkih poročajo. Pri načrtovanju dejavnosti je potrebno upoštevati kognitivno
razvojno stopnjo otrok (prav tam).
Preden otroke poskušamo naučiti kaj novega, moramo poznati njihovo razlago za
določene že pridobljene pojme in dejstva. Vzgojitelj se mora o določenem pojavu
ali procesu seznaniti z otrokovimi razlagami preden v proces vpelje za otroke
4
nove izkušnje o tem pojavu oz. procesu. Od tega je odvisna uspešnost strategije
kognitivnega konflikta. Otroci svoje zamisli primerjajo z novimi, drugačnimi
izkušnjami in dejstvi o naravnih pojavih. To nasprotje povzroči zmedo in pojavi
se težnja po razjasnitvi oz. rešitvi konflikta. Za rešitev pa potreben določen čas;
pridobiti je potrebno več informacij in izkušenj, ki postopoma privedejo do
zavedanja konflikta in s tem do razumevanja na višjem nivoju (prav tam).
Pri zgodnjem učenju naravoslovja ima pomembno vlogo strategija razvijanja
pojmov. Izhodišče zanjo je dejstvo, da otroci za vsak pojav razvijejo zaporedje
podobnih pojmov ali modelov, s katerimi je mogoča postopna premostitev vrzeli
med otrokovim naivnim pojmovanjem in znanstveno razlago. Analogije, primeri,
modeli ali serije poskusov morajo temeljiti na otroški stopnji pojmovanj (prav
tam).
Vzgojitelj ima pomembno vlogo pri uporabi obeh strategij. Otroke mora
spodbujati in jih voditi do novih spoznanj ter ustreznih rešitev. Skozi samostojne
dejavnosti in raziskovanje je otroke najlažje voditi z zastavljanjem produktivnih in
odprtih vprašanj. Za poučevanje naravoslovja je pomembno, da so otroci
sproščeni in odprti ter zaupajo vzgojitelju in sovrstnikom (prav tam).
Kot vzgojitelji se moramo zavedati, da so otroci sami po sebi raziskovalci.
Potrebujejo samo predmet raziskovanja, pripomočke in sredstva ter malo
spodbude in pomoči. Z igro in na podlagi lastnih izkušenj raziskujejo tematiko, ki
jih najbolj zanima ter pritegne. Otroci se bodo z lastnim raziskovanjem in
izkušnjami naučili največ.
2.1.2 ASTRONOMIJA V VRTCU
Zanimanje za vesolje lahko opazimo že pri predšolskih otrocih. Dejavnosti morajo
biti zastavljene tako, da otroci preko lastnih izkušenj in aktivnega učenja
spoznavajo osnove astronomije, smiselno spoznajo določeno temo ter prihajajo do
pravilnih spoznanj in zaključkov, na katerih bodo gradili svoje kasnejše znanje
(Učna gradiva za vrtce, b. d.).
5
Pri dejavnostih si običajno pomagamo z različnimi didaktičnimi pripomočki in
raznimi modeli. Pri didaktičnih igrah se otroci vživijo v določeno situacijo in se
učijo skozi igro. Na najnižjih stopnjah je zelo primeren pristop igra vlog, kjer se
otroci vživijo v določeno nebesno telo in s tem lažje razumejo nekatera gibanja
teles v vesolju. Različne aktivne oblike razvijajo pomembne spretnosti in
prenosljiva znanja. Zaradi ustrezno izbranih načinov dela pa se izkaže, da se
izboljša odnos do astronomskih in širše – naravoslovnih vsebin (Grubelnik in
Repnik, 2010).
Otroci osnove astronomije spoznavajo že v predšolskem obdobju v okviru
vzgojno-izobraževalnega procesa. Upoštevati je potrebno razvojno stopnjo otrok,
njihov interes in otrokom ponuditi takšne vsebine iz astronomije, ki jih bodo
pritegnile ter bodo primerne njihovi starosti. Če otrokom določeno naravoslovno
vsebino predstavimo na zanimiv način, lahko v njih vzbudimo raziskovalni duh in
otroci bodo želeli o tej temi izvedeti še več, kar jih bo privedlo do lastnega
raziskovanja.
2.1.3 NAŠE OSONČJE
Osončje je del velike združbe zvezd, plinastih in prašnatih oblakov, ki jim
pravimo Galaksije. Galaksije so različnih oblik in naša je spiralna. Sonce se
nahaja na robu enega od njenih krakov, približno na polovici razdalje med
središčem in skrajnim robom. Nežni pas svetlobe na nočnem nebu je svetloba
milijard zvezd, ki ležijo v disku Galaksije. Le-te so v vseh življenjskih fazah.
Večina vidne snovi v Galaksiji je v zvezdah in oblakih, toda kar 90 odstotkov vse
mase predstavlja nevidna temna snov (Wheeeler, 2008).
Znanstveniki menijo, da se je pred približno 4,6 milijarde let v naši Galaksiji
Rimski cesti zgodilo nekaj nenavadnega. Eksplodirala je zvezda in poslala
sunkovit val skozi velik bližnji oblak prahu in plinov. Val je stisnil oblak in ga na
posameznih mestih zgostil. Težnost je gostejša področja potegnila skupaj, da so se
sesedla. Med sesedanjem se je oblak vrtel hitreje in hitreje. Zato je postajal bolj
ploščat, tanjši, hladnejši na robovih in bolj vroč v središču. Kepe snovi v oblaku
6
so se začele sprijemati. Ko so ta področja postajala večja, so zaradi gravitacije
pritegnile še druge kosce snovi. Kepe so se tako večale in večale ter nazadnje
zrasle v planete, lune, asteroide in komete (Grego, 2010).
Naše osončje sestavljajo planeti, asteroidi in kometi, ki krožijo okrog zvezde, ki ji
pravimo Sonce. Astronomi velika telesa našega Osončja po velikosti in gostoti
razvrščajo v tri kategorije. Najbližje Soncu krožijo majhni, gosti kamniti svetovi
Merkurja, Venere, Zemlje in Marsa – notranji ali kamniti planeti. Za notranjimi
planeti je pas asteroidov, v katerem se nahaja tudi Ceres – pritlikavi planet.
Sledijo plinasti velikani, zunanji planeti – Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. So
veliki, obkrožajo jih obroči in številne lune, sestavljajo pa jih plini. Onkraj
velikanskih plinastih planetov v Kuiperjevem pasu kroži okrog Sonca več
pritlikavih planetov. Med njimi sta najbolj znana Pluton in Erida (Aguilar, 2008).
Slika 1: Naše osončje (Aguilar, 2008).
Otroke v drugem starostnem obdobju seznanimo in jim predstavimo Osončje.
Dejavnosti naj potekajo na konkretnem nivoju, preko različnih modelov Osončja,
fotografij, gibanja in didaktičnih iger. Otroci lahko spoznavajo posamezne planete
in ostala nebesna telesa, njihove značilnosti, jih prepoznajo po barvi ter jih
razvrščajo glede na lego.
7
2.1.3.1 SONCE
Sonce je zvezda srednje starosti in povprečne velikosti, stara približno 4,6
milijarde let. Kot sidro, ki vleče skupaj naše Osončje, zagotavlja energijo, ki je
potrebna za življenje na Zemlji. V Soncu je 99 % snovi našega Osončja. Vsi
planeti, lune, asteroidi in kometi skupaj zavzemajo preostali odstotek. Kot druge
zvezde je tudi Sonce orjaška vodikova krogla, ki v procesu jedrskega zlivanja
(fuzija) oddaja toploto in svetlobo. S fuzijo Sonce vsako sekundo pretvori štiri
milijone ton snovi v energijo. Tako kot druge zvezde se tudi Sonce vrti okrog
središča naše Galaksije. Je sredi enega od njenih spiralnih krakov in za en obhod
potrebuje 225 do 250 milijonov let (prav tam).
Kadar astronavti opazujejo Sonce iz vesolja, žari belo. Če pa ga gledamo z Zemlje
skozi ozračje, je videti kot rumena zvezda. Na Soncu lahko opazimo tudi sončeve
pege. Ti temni madeži so hladnejša območja, ki so videti temnejša v primerjavi z
bolj vročim ozadjem (prav tam).
2.1.3.2 ASTEROIDI
Asteroidi so majhna kamnita telesa v Osončju, ki jih večina kroži med Marsom in
Jupitrom. Ob nastanku se jim ni uspelo združiti v večje telo. Kot asteroide
pojmujemo v glavnem majhna trdna telesa v Asteroidnem pasu med Marsovo in
Jupitrovo orbito. Astronomi predvidevajo, da jih je več kot milijarda. Največji
asteroid je Ceres, ki ga danes uvrščamo med pritlikave planete. Asteroidi se ne
nahajajo le v glavnem pasu, temveč tudi na drugih območjih Osončja (Wheeeler,
2008).
Asteroidi so vseh oblik in velikosti ter vsi krožijo okrog Sonca. Pogosto trkajo
med sabo, čeprav ti ostanki zgodnjega Osončja niso nagneteni tako tesno skupaj.
Tu in tam vpliv Jupitrove gravitacije izbije kak asteroid iz orbite in ga pošlje proti
Soncu. Kadar se to zgodi, lahko asteroid trči v katerega od notranjih planetov
(Aguilar, 2008).
8
2.1.3.3 KOMETI
Od vseh teles na nočnem nebu so kometi najbolj slikoviti. To so ostanki meglice,
iz katere je pred 4,6 milijarde let nastalo Osončje. Največkrat jih sestavljajo
pesek, vodni led in ogljikov dioksid. Ko na svoji poti proti Soncu pridejo v
notranje predele Osončja, se začnejo taliti. Zaradi energije, ki jo prejmejo od
Sonca, se začne led pretvarjati v plin in tako nastane koma, prašni in plinasti
bleščeči oblak, ki obdaja jedro kometa (prav tam).
Kometi v bližini Sonca dobijo še repe, ki so dolgi tudi na milijone kilometrov in
jih lahko občasno opazujemo tudi na našem nebu (Wheeeler, 2008).
2.1.3.4 PLANETI
Štiri notranje planete v Osončju imenujemo kamniti planeti. So veliko manjši od
zunanjih planetov – plinastih velikanov, imajo majhno število lun in nimajo
prstanov. Vsi so bili ob nastanku staljeni, kar je bila posledica sproščene toplote
ob trkih manjših teles, iz katerih so nastali. Ko so bili staljeni, so se težji elementi
posedali proti središču in ti planeti so postali plastoviti – imajo kovinska jedra in
kamnite plašče ter skorje. Po nastanku so kamniti planeti doživeli obdobja hudega
»obstreljevanja« meteoritov iz vesolja (prav tam).
Kamniti planeti so:
Merkur, ki je najmanjši planet v Osončju. Je najbližji Soncu in vsebuje največ
železa. Razmere na njegovem površju so neprijazne. Atmosfera mu ne daje
nobene zaščite, zato se površinska temperatura na osončeni strani dvigne do 430°
C, na nočni strani pa se spusti do - 180° C. Na nobenem drugem planetu ni tako
velikih temperaturnih sprememb. Merkur je pokrit z različno velikimi udarnimi
kraterji. Njegove ravnice so nastale takrat, ko je lava zalila nižje ležeča območja.
V zadnji milijardi let se je pogostost padcev meteoritov zmanjšala, ognjeniška
dejavnost je presahnila in površje se ni bistveno spremenilo (prav tam).
9
Merkur potrebuje za pot okrog Sonca 88 Zemljinih dni. Dan je na Merkurju dolg
skoraj 176 Zemljinih dni, kar pomeni, da se planet zavrti okrog svoje osi le trikrat,
medtem ko dvakrat obkroži Sonce (Aguilar, 2008).
Venera je drugi planet po oddaljenosti od Sonca. Venero ovija nepretrgana
koprena gostih oblakov, pod njimi pa se skriva mračna, suha pokrajina brez
življenja, saj je vroče kot v peči. Venera je najbolj vroč planet v Osončju.
Astronomi so z radarji prodrli skozi ozračje in odkrili pretežno ognjeniško
pokrajino. Posledice ognjeniškega delovanja so vidne skoraj po vsem površju
Venere (Wheeeler, 2008).
Odeta je v več kot 60 kilometrov debel sloj ogljikovega dioksida in ima med
vsemi planeti Osončja najgostejše ozračje. Temperatura na površju Venere doseže
tudi 467° C. V vrhovih oblakov divjajo vetrovi s hitrostjo več kot 320 kilometrov
na uro, na površju pa vlada skoraj popolno brezvetrje (Aguilar, 2008).
Zemlja je po oddaljenosti tretji planet od Sonca. Nastala je pred približno 4,6
milijarde let. Izmed štirih kamnitih planetov je največja in jim je po notranji
zgradbi zelo podobna. Njene edinstvene lastnosti so s tekočo vodo bogato površje,
ozračje z obilico kisika in živa bitja. Površje Zemlje se neprestano spreminja
zaradi tektonike in erozije (Wheeeler, 2008).
Zemlja je iz vesolja videti temno modra zaradi dušika v ozračju in morju. Zemlja
je ravno prav oddaljena od Sonca, da temperaturne razmere omogočajo vodi
obstoj v tekočem stanju. Ozračje na Zemlji je bogato s kisikom in posejano z
belimi oblaki. Zemlja je tudi najbolj pokrajinsko raznolika od vseh planetov
(polarni kapi, puščave, travišča, tropski gozdovi, gore itd.). Za zdaj je naš planet
edini kraj v vesolju, kjer uspeva življenje (Aguilar, 2008).
Luna je peti največji naravni satelit v Osončju in ima 1,3 odstotka mase Zemlje.
Ko je polna, nam za Soncem predstavlja drugo najsvetlejše nebesno telo. Njena
težnost ima velik vpliv na Zemljo, ki se kaže v plimovanju, a je kljub temu
premajhna, da bi zadržala atmosfero. Geološka dejavnost na Luni je že zdavnaj
ugasnila; je le še kamnit, prašnat svet brez življenja (Wheeeler, 2008).
Luna se kot vsa nebesna telesa vrti okoli svoje osi. Hkrati pa obkroži Zemljo v
natančno istem času, kot se zavrti okoli lastne osi, v 27,3 dneva, zato je vedno z
10
isto stranjo obrnjena k nam. Luno vidimo samo, kadar jo obsije Sonce, saj ne
oddaja lastne svetlobe (Köthe, 2010).
Zemlja je za nas najpomembnejši planet v Osončju, saj predstavlja naš življenjski
prostor. Otrokom lahko poleg osnovnih značilnosti predstavimo tudi pomen, ki ga
ima planet Zemlja in njena lega za človeka.
Mars je od Sonca najbolj oddaljen izmed štirih kamnitih planetov. Zaradi značilne
rjaste barve ga imenujemo tudi rdeči planet. Med njegovimi številnimi
površinskimi značilnostmi so globoki kanjoni in najvišji ognjeniki v Osončju.
Čeprav je Mars danes suha puščava, obstajajo dokazi, da je nekoč po njegovem
površju tekla voda. Mars ima dve luni – Fobos in Deimos. Luni sta nepravilne
oblike in sta najverjetneje asteroida, ki sta se ujela v orbito okrog Marsa
(Wheeeler, 2008).
Mars ima tudi polarni kapi, peščene sipine, udarne kraterje in prašne vrtince, ki se
vrtinčijo kot mali tornadi. Ozračje na Marsu je tako redko in tamkajšnje
temperature so tako nizke, da na površju ne more biti tekoče vode. So pa znaki, da
se podzemna voda včasih prikaže na površju (Aguilar, 2008).
Drugim štirim planetom za glavnim asteroidnim pasom pravimo plinasti velikani.
Ti planeti imajo veliko skupnega; vsi imajo kamnito in ledeno jedro, ki ga obdaja
tekoč ali delno tekoč plašč iz vodika in helija, pri Uranu in Neptunu pa mešanica
metanskega, amonijakovega in vodnega ledu. Vsi imajo debele in razburkane
atmosfere, sestavljene pretežno iz vodika in helija. Vsi imajo sorazmerno močno
magnetno polje, veliko število lun ter kolobarje (obroče) iz delcev ledu in kamnin.
Kolobarji so lahko nastali hkrati s planeti ali pa so drobci lun, ki so razpadle v
močnem gravitacijskem polju planetov (Wheeeler, 2008).
Plinasti velikani so:
Jupiter je največji in najmasivnejši planet v našem Osončju. Njegova masa je
skoraj 2,5-krat večja od vseh drugih planetov skupaj. Jupiter je peti planet in je od
Sonca oddaljen v povprečju petkrat dlje kot Zemlja. Po sestavi je med vsemi
planeti najbolj podoben Soncu. Jupiter ima več kot 60 lun (prav tam).
11
Jupiter se zelo hitro vrti okoli svoje osi, zato so dnevi zelo kratki. Njegovo
atmosfero sestavlja približno 90 odstotkov vodika in skoraj 10 odstotkov helija,
medtem ko se v sredici nahajajo tudi težji elementi. Za Jupiter so značilni barviti
pasovi oblakov in rdeča pega. Zaradi Jupitrovega vrtenja okrog lasne osi močni
vetrovi v višjih plasteh ozračja razvlečejo oblake v pasove in proge. Na stikih med
pasovi se oblaki trgajo in vrtinčijo. Jupiter ima kolobarje, a so pretanki, da bi jih
videli z Zemlje. Sestavljajo jih prašni delci, ki so prišli iz manjših lun (Aguilar,
2008).
Saturn je drugi največji planet in je po oddaljenosti šesti od Sonca. Viden je s
prostim očesom. Je plinasta in kapljevinasta sploščena krogla, ki ima notranji
izvor toplote. Sestavljen je predvsem iz vodika in njegova povprečna gostota je
manjša od gostote vode. Krasi ga čudovit sistem kolobarjev ali prstanov, okrog
njega pa kroži roj lun (Wheeeler, 2008).
Saturn se zelo hitro vrti okoli svoje osi, saj naredi obrat v 10 urah in 14 minutah.
Za obhod okoli Sonca potrebuje 30 let. Kolobarje sestavlja na tisoče tesno skupaj
ležečih pasov, ki jih ločujejo vrzeli oz. ločnice. Domnevajo, da so nastali v
zadnjih 50–100 milijonih let, in sicer iz razpadle ledene lune ali pa iz ujetega
asteroida. Delci se med seboj še vedno gravitacijsko privlačijo. Kot Jupiter ima
tudi Saturn zavidljivo paleto lun, ki jih je vsaj 60 (Aguilar, 2008).
Uran je tretji največji planet v Osončju. Je dvakrat dlje od Sonca kot njegov sosed
Saturn. V njegovi atmosferi akvamarinske barve ni videti nobenih tvorb. En
obhod Urana okrog Sonca traja približno 84 let. Pod atmosfero Urana je verjetno
tekoč plašč, sestavljen pretežno iz vode, metana, amonijaka in drugih primesi ter
kamnito jedro. Uran ima 11 kolobarjev. Razmiki med kolobarji so tako veliki, da
ločnice zavzemajo več prostora kot sami kolobarji (Wheeeler, 2008).
Nekoč se je vanj zaletelo nekaj velikanskega, zato še danes leži prevrnjen na bok.
Ker je Uran prevrnjen, njegovi tanki, prosojni kolobarji ne krožijo tako kot pri
Saturnu. Uran ima 27 lun (Aguilar, 2008).
Neptun je najmanjši, najhladnejši in od Sonca najbolj oddaljen izmed štirih
velikih plinastih planetov. Neptun potrebuje za pot okoli Sonca 164,8 let. Neptun
ima samo eno veliko luno, druge so manjše (Wheeeler, 2008).
12
Izmed vseh planetov v našem Osončju ima Neptun najbolj nemirno vreme,
tamkajšnji vetrovi dosegajo več kot 2000 kilometrov na uro. Tako kot drugi
zunanji planeti, tudi Neptun nima trdnega površja. Čeprav so oblaki, ki ga
obdajajo, zelo mrzli (-210° C), je njegovo kamninsko-kovinsko jedro bolj vroče
od Sončevega površja. Ta notranja vročina povzroča divje vetrove in viharje na
planetu. Na njegovem površju so temne pege oz. vrtinčasti viharji podobni
Jupitrovi Veliki rdeči pegi. Planet obkrožajo štirje kolobarji; dva debelejša in dva
tanjša (Aguilar, 2008).
Leta 2006 je mednarodna astronomska zveza (IAU) določila novo skupino
nebesnih teles – pritlikave planete. Pritlikavi planet mora biti razmeroma majhen
in okrogel ter krožiti okoli Sonca po tirnici, po kateri se lahko v nasprotju od
katerega velikega planeta gibljejo tudi druga telesa. Pritlikave planete najdemo v
Asteroidnem pasu ter Kuiperjevem pasu (Köthe, 2010).
Pritlikavi planeti so drugačni od ostalih planetov. Manjši so od nekaterih
Jupitrovih lun, sestavljajo jih kamnine in led. Njihove orbite so lahko drugačne
kot pri planetih. Trenutno je poznanih pet pritlikavih planetov, a v Kuiperjevem
pasu jih je zagotovo še več, le da jih še niso odkrili (Aguilar, 2008).
Najbolj znani pritlikavi planeti so:
Ceres se s premerom 960 km nahaja v glavnem Asteroidnem pasu in Sonce
obkroži v 4,6 letih. Ima skoraj okroglo obliko in je plastovit. Zgrajen je pretežno
iz kamnin; v središču so težji silikati, v zunanjih plasteh pa lažje kamnine in led
(Wheeeler, 2008).
Pluton se nahaja v območju Kuiperjevega pasu na povprečni oddaljenosti 5,9
milijarde km od Sonca. Sestavljajo ga kamnine in led; temperatura na njegovem
površju se spusti do - 203° C. Njegova orbita je močno razpotegnjena elipsa.
Pluton ima tudi redko atmosfero, ki neprestano beži v okolico. Pluton ima dve
majhni luni in eno relativno veliko luno Haron (prav tam).
Erida s premerom 2304 km je najbolj masiven znani pritlikavi planet v našem
Osončju. Za en obhod okoli Sonca potrebuje 560 let. Njena orbita je zelo
13
razpotegnjena in nagnjena. Erida naj bi bila sestavljena iz mešanice ledu in
kamnin; njeno površje pa je prekrito z ledom. Večja je od Plutona, njena luna pa
se imenuje Disnomija (prav tam).
Ko otrokom predstavljamo naše Osončje, je priporočljivo, da pri tem uporabimo
razne modele Osončja, saj bodo dobili občutek za lego planetov v Osončju ter
njihovo velikost.
14
2.2 OTROK IN LUTKA
Svet lutk je svet poezije, fantastike in humorja; svet, ki ne pozna meje med
ljudmi, rastlinami, živalmi in predmeti. To je izmišljen in stiliziran svet, ki temelji
na fantaziji. Lutka lahko naredi veliko stvari, ki so v realnosti neizvedljive. Vodi
jo animator in brez njega je prazna forma, ki se samo z obliko približa živim
bitjem. Lutka zaživi šele v rokah animatorja (Pokrivka, 1985).
Otroci v veliki meri živijo v posebnem magičnem svetu, v katerem je vse mogoče.
Gledališka izkušnja, izkušnja pripovedovanja, vključevanja giba in oživljanja
predmetov v kreativno ter simbolno igro je za otroke ključnega pomena.
Predstavlja pot, ki otrokom omogoča, da aktivno preizkusijo in doživijo iluzijo,
proces, kjer se prelivajo sanjske in realne dimenzije stvarnosti, pomagajo pa jim
tudi ustvariti svet, ki deluje po pravilih poetike, ki je bistveno drugačen od vseh
ostalih. Svet, v katerega se lahko vedno zatečejo in iz katerega se lahko kadar koli
tudi vrnejo (Cvetko, 2010).
Lutke so za otroke zelo privlačne, ker imajo posebno energijo in moč, ki jo
zmorejo le one. Vsak predmet lahko oživi in postane nova oseba, ki bo otroke
pripravila za spontano komunikacijo in motivacijo k učenju. Lutka je lahko v prvi
vrsti tudi medij za komunikacijo in osebno interakcijo med otroki ter vzgojiteljem
(Korošec in Majaron, 2006).
Lutka, ki kot metafora že v svoji zasnovi v sebi združuje tako prvine stvarnega kot
nestvarnega sveta, je v tej zvezi še posebej dragocena. S svojo subjektivnostjo
vpliva na otrokovo senzibilizacijo (krepi čustva in čutenja), krepi njegove socialne
veščine in ga utrjuje v empatiji, obenem pa ga tudi pomaga voditi skozi pasti
sveta, v katerega je danes pravzaprav vržen že ob rojstvu: sveta objektivne
resničnosti (narave), od človeka ustvarjene resničnosti in virtualne resničnosti
(Cvetko, 2010, str. 64–65).
Lutka izvira iz ritualov. Združuje tri nivoje stilizacije (vizualni, gibalni in zvočni),
ki jo v poenostavitvi naredijo hitro razvidno in prepoznavno. Pri nastajanju lutke
urimo razne spretnosti in vzpostavljamo socialne korelacije. Če hočemo, da lutka
15
zaživi, ji moramo posvetiti vso svojo pozornost, zlasti s pogledom, sicer ostaja
»mrtva«. S tem bomo svojo energijo usmerili vanjo in skozi njo vzpostavili
komunikacijo (Korošec in Majaron, 2006).
Že med izdelovanjem lutke lahko otroke spodbudimo, da nam povedo, kakšna bo
njihova lutka, kje bo živela, kako bo govorila, se gibala itd. Otrok bo tako že med
izdelovanjem lutke razmišljal o karakterju lutke in temu primerna bo tudi likovna
podoba lutke.
Z vključevanjem gledališča in lutk v otrokovo aktivno ter domišljijsko igro otroku
po eni strani omogočamo izmenjavanje izkušenj, po drugi strani pa mu
neposredno približujemo njegov kulturni okvir. Ponudimo pa mu tudi možnosti,
da raste, podoživi izkušnje, s katerimi mu bo lažje postati samostojna in enkratna
osebnost – na psihičnem, mentalnem, emocionalnem in kognitivnem področju
(Cvetko, 2010).
Če vzgojitelj pogosteje posega po lutkah in jih vključuje v svoje delo, se bo to
odražalo tudi pri otrocih in jih bodo pogosteje uporabljali pri prosti igri.
2.2.1 VRSTE LUTK
Poznamo različne lutkovne tehnike, ki so razdeljene po skupinah glede na njihovo
uporabo oziroma način kontroliranja in upravljanja. Vsaka lutkovna tehnika ima
tako svoje prednosti kot slabosti.
Nekatere lutkovne tehnike so tesno povezane z natančno določeno zvrstno obliko
teksta. Preden izberemo lutkovno tehniko, moramo dobro poznati osnovne
značilnosti vsake od njih in njene možnosti uporabe. Paziti moramo, da ne pride
do stilne in izvedbene neenotnosti med lutko ter tekstom. Lutkovne tehnike so:
prstne lutke, ročne lutke, ploske lutke, senčne lutke, lutke na palici oz. javajke,
naglavne lutke oz. maske, predmet lutka oz. igrača, mimične lutke ter marionete
(Trafela, 1993).
Prstne lutke so lutke, ki so vodene od zgoraj navzdol ali spodaj navzgor. Imajo
hitre, energične gibe in so zelo enostavne za izdelavo. Primerne so za manjše,
16
intimne uprizoritve in manjše število gledalcev. Teksti za prstne uprizoritve naj
bodo kratki, jasni z malo pripovedovanja (Zapiski s predavanj, 2014).
Ročne lutke so gibljive in dinamične lutke; vodene so od spodaj navzgor.
Poznamo več tehnologij ročnih lutk. Najznačilnejša je klasična oblika na prstih,
kjer kazalec rabi za glavo; palec in sredinec ali pa vsi trije preostali prsti so lutkine
roke. Ploske lutke so dvodimenzionalne lutke, ki so vodene od spodaj navzgor. So
zelo omejene v gibanju, mehaničnost ne omogoča energičnih premikov lutke.
Izdelane so iz lepenke, lesenih plošč ali kovine. Pritrjene so na paličico z držalom
ali žico. Senčne lutke so vodene od zadaj. Glavni odrski prostor je platno, ki je
osvetljeno z zadnje strani. Lutke so iz različnih materialov, od neprosojnih, kar
daje črno-belo kontrastno senco, do prozornih in obarvanih lutk (Trafela, 1993).
Lutke na palici oz. javajka je lutka, ki je vodena od spodaj navzgor. V Evropo je
prišla z otoka Java. Z eno roko držimo glavno paličico, z drugo roko pa paličici
rok. Naglavne lutke imenujemo zato, ker si na glavo privežemo masko, na kateri
sta vrat in glava lutke. Naglavne lutke so manj elegantne, imajo pa zato večje
možnosti v igri z rekviziti, saj so na razpolago tudi lutkarjeve roke. Predmet lutka
oziroma igrača je posebna vrsta lutke. Njen osnovni estetski princip je oživljanje
predmetov s pomočjo animatorja, ki lutko drži v roki. Lutke predmeti so temelj za
lutkovno gledališče, saj se v njih skriva bistvo lutkovnosti, torej oživljanje mrtvih
stvari (prav tam).
V nadaljevanju bomo podrobneje opisali dve vrsti lutkovnih tehnik, ki jih bomo
uporabili v praktičnem delu.
2.2.1.1 LUTKE NA VRVICAH
Lutke na vrvicah so lutke, ki so zelo podobne osebam in živalim iz narave. So
tehnično najzahtevnejše lutke. Lutko na vrvicah strokovno imenujemo marioneta
in spada med kraljico lutk (Varl, 1995).
Osnovna struktura in sestava marionet sta vedno podobni. Struktura marionete se
je skozi zgodovino zelo malo spreminjala. Navadno so sestavljene iz treh
17
osnovnih elementov, in sicer iz telesa lutke, mehanizma za kontrolo ter nitk, ki so
pritrjene na kontrolni mehanizem in dele telesa lutke (Županić Benić, 2009).
Lutke na vrvicah lahko hodijo, plešejo, skačejo, letijo itd. To je lutka, ki jo lutkar
ne drži neposredno v svoji roki, saj njeno gibanje usmerja preko vodila in krajših
ali daljših vrvic. Bistvo konstrukcije lutk je to, da se posamezni deli obešajo drug
na drugega. Lutko vodimo od zgoraj navzdol; visi v zraku in se le pri hoji zelo
malo dotika tal. Kadar pa jo z vso njeno težo spustimo na tla, se sesede v smešno,
nekontrolirano telo. Za obvladovanje lutke je potrebno precej vaje. Lutko lahko
poenostavimo do te mere, da na nitke ne navežemo niti rok, pač pa lutko vodimo
le z glavo, vse ostalo je samodejno. Animacija pri takih lutkah je enostavnejša
(Varl, 1995).
2.2.1.2 MIMIČNE LUTKE
Mimična lutka je lutka, ki s poudarjenim gibanjem čeljusti spominja na odpiranje
ust pri človeku ali odpiranje in zapiranje gobca pri živali. Način odpiranja ust
(počasno, hitro, popačeno ...) poudarja karakter in s tem tudi posebne lastnosti
lika, ki ga lutka predstavlja. Za premik čeljusti je potrebna dlan, ki s premikanjem
palca proti ostalim štirim prstom spominja na delovanje čeljusti. Premikanje
čeljusti mora biti zelo premišljeno, saj avtomatizem hitro spremeni takšno
animacijo v površno gibanje (Varl, 1997).
Mimične lutke so zelo enostavne. Za izdelavo takšne lutke lahko uporabimo kar
nogavico ali rokavico, ki je izgubila par. Nataknemo si jo na roko in s prsti lutko
oživimo, damo ji predvsem mimiko obraza, lutka lahko odpira usta in se pači. Z
drugo roko si lahko pomagamo, lahko pa igramo kar z dvema lutkama naenkrat
(Golub, 2003).
2.2.2 LUTKA V KURIKULUMU
V predšolski vzgoji je skladno s Kurikulum za vrtce gledališko umetnost mogoče
vključiti na različna področja dejavnosti. Gledališka umetnost, kot eno od področij
umetnosti, se lahko povezuje z drugimi področji dejavnosti. Otroci v vrtcu
18
spoznavajo gledališče, zlasti lutkovno v vlogi gledalcev in v vlogi izvajalcev
(Kržišnik idr., 2011).
Kreativna lutkovna dejavnost je lahko uspešna metoda poučevanja na vseh
področjih. Ne le da je uspešna, je nujna v sodobnem šolstvu, ki poleg znanja želi
tudi ustvarjalne otroke, sproščene, polne domislic ter želja in sposobnosti za
reševanje problemov. Vzgoja in izobraževanje sta brez umetniškega ustvarjanja
osiromašena doživljanja notranjega sveta in zreducirana na suho objektivno
znanost. Dobro bi bilo, če bi se umetniška in temeljna predmetna področja
povezovala ter dopolnjevala (Korošec, b.l.c).
Skladno s kurikulum za vrtce potekajo različne dejavnosti, ki vključujejo
elemente gledališča in igre tudi v okviru vsakodnevnega programa. Vzgojiteljice
otroke spodbujajo k domišljijski igri, ki vključuje igro vlog, dialoge, pretvarjanje,
spoznavanje prostora, gibanje itd. V različnih vsakodnevnih situacijah in navadah
skupine (prihod in odhod iz vrtca, reševanje konfliktov, uspavanje, pri obrokih in
pri različnih dejavnostih) vključujejo lutke ali plišaste živali (''ljubljenca''
skupine). Lutke ali ljubljence skupine uspešno vključujejo kot motivacijsko
sredstvo za senzibiliziranje otrokovega socialnega in čustvenega potenciala
(Kržišnik idr., 2011).
Vzgojiteljice različne gledališke dejavnosti povezujejo tudi z glasnim branjem
literature. Po branju in med njim otroke spodbujajo k izražanju, ki vključuje
elemente igre, lutke izdelujejo po literarni predlogi itd. Pogoste so lutkovno-
gledališke improvizacije, marsikje pa se pripravljajo tudi dramatizacije, ki jih ob
različnih dogodkih predstavijo staršem (prav tam).
Lutke otrokom nudijo široke možnosti za doseganje nekaterih vzgojno
izobraževalnih ciljev:
- spodbujanje kreativnega izražanja;
- stimuliranje in povečanje domišljije;
- razvijanje spontanega besednega izražanja;
- izboljšanje govora in izgovarjave;
- pridobivanje občutka za vrednotenje literature;
19
- medsebojno usklajevanje in razvijanje občutka za prostor ter čas;
- spodbujanje otrokovega občutka lastne vrednosti;
- razvijanje samozaupanja in doseganja osebnega zadovoljstva;
- sproščanje strahov, frustracij, agresije, na sprejemljiv način;
- razvijanje socialno-interakcijskih spretnosti;
- pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov;
- izboljšanje fine motorike;
- opazovanje sveta z vsemi čutili; zapomniti si opazovano, ga obdelati in
oživiti z lutko;
- vrednotenje dela (Korošec in Majaron, 2006, str. 110).
Delo z lutkami otrokom omogoča doseči kurikularne cilje. Otroci sodelujejo v
procesu in korak za korakom stopajo proti cilju: ustvarijo lastno lutko, oblikujejo
zgodbo in scenarij, se dogovarjajo in odločajo, kako in kdaj bo kakšen lik
nastopal, rešujejo probleme ter pripravijo predstavo. Končni prizor je uspeh
celotnega procesa. Tega ne ocenjujemo po estetski izdelanosti lutk in do
potankosti izdelani predstavi, temveč se vzgojitelj sprašuje po drugih dosežkih:
kako so otroci med seboj sodelovali, kakšna je bila komunikacija, kako so reševali
zastavljen tematski problem, kako jim je uspelo doseči soglasje v skupini, kakšen
je bil čustven odziv posameznikov in kako so se le-ti vključili v delo, kako so
oblikovali zgodbo z lutkami, ali so sodelovali vsi in ali je oživela lutka vsakega
otroka (Korošec in Majaron, 2006).
Vzgojitelj mora jasno zastaviti načrt za delo, v okviru katerega pa sebi in otrokom
dopušča kreativnost ter improvizacijo. Nikoli ne moremo popolnoma ločiti enih
ciljev od drugih, saj z lutko vplivamo hkrati na kognitivni, socialni in čustven
razvoj otroka (prav tam).
Kljub temu, da so lutkovne dejavnosti sestavni del kurikuluma, opažamo, da
vzgojitelji premalo posegajo po različnih dejavnostih z lutko in se ne zavedajo
vrednosti, ki ga ima lutka za obogatitev različnih dejavnosti. Lutka je lahko tudi
vzgojiteljeva pomočnica in mu pomaga rešiti marsikatero konfliktno situacijo, ki
nastane v skupini.
20
2.2.3 OTROKOV RAZVOJ OB IGRI Z LUTKO
Lutka ima poseben vpliv na področja otrokovega socialnega, čustvenega in
spoznavnega razvoja.
Razvoj domišljije: domišljija je začetna iskrica za vse nadaljnje dejavnosti. Z
domišljijo se lahko otrok prestavi v drug svet, kraj, čas in lahko postane druga
oseba. Otroku moramo dati možnost, da bo izkušnje in informacije, ki jih dobiva,
znal kreativno, s polno domislic, uporabiti in razvijati. Vse to nudi kreativna igra z
lutko (prav tam).
Razločevanje med fantazijo in realnostjo: skozi dramske oziroma domišljijske
igre z lutko otroci postopoma dojamejo, kaj je v njihovem svetu realno in kaj ne.
S preizkušanjem lastnih sposobnosti in meja v okolju lahko z lutkovno igro
zaigrajo tisto, kar so slišali, videli in čustveno doživeli. Otrok lahko z lutkami
zaigra tudi situacije, kakršne bi si želel, vendar ve, da so v realnosti neizvedljive
(Korošec, b. l. c.).
Razvoj pozitivne samopodobe in krepitev samozavesti: otrok, udeležen v kreativni
lutkovni dejavnosti, bo hitro ugotovil, da je njegova lutka in prispevek k skupinski
predstavitvi unikaten ter izvrsten. Ni potrebno slediti idejam odraslih, temveč le
sebi, svoji domišljiji in ustvarjalnosti. Vzgojiteljeva vloga je tukaj zelo
pomembna. Njegova informacija otroku o tem, da je prav in dobro tisto, kar je
otrok sposoben narediti, mu bo pomagala k pozitivni samopodobi ter k povečanju
samozavesti (Korošec in Majaron, 2006).
Oblikovanje socialnih veščin: dejavnosti temeljijo na skupinskem ustvarjanju in
sodelovanju. Če želi skupina uspešno pripraviti prizor, je nujna dobra interakcija v
skupini, kar pa od otrok zahteva medsebojno dogovarjanje in usklajevanje mnenj.
Potrebno je spoštovati drug drugega, se poslušati, sprejemati ideje drugih in biti
pozoren na čustva ter reakcije partnerjev s skupini (Korošec, b. l. c).
Sprejemljiv način izražanja emocij: otrok potrebuje način, da močna čustva, ki jih
dnevno doživlja, izrazi na sprejemljiv način. Igra z lutko mu to omogoča. Otrok
21
bo zaigral prizor, kjer lahko izrazi čustva, se jih s tem osvobodi in razreši notranje
konflikte (Korošec in Majaron, 2006).
Jezik neverbalne komunikacije je spodbuda za otrokov govorni razvoj: otroci z
nizko sposobnostjo govornega izražanja in z nizko intelektualno sposobnostjo ali
zaradi različnih čustvenih težav, se ne upajo vključiti v komunikacijo. Prav
neverbalni vidik igre z lutko jih spodbudi, da se sploh opogumijo za
komuniciranje. Spontane igre v lutkovnem kotičku bodo otroke spodbudile k
eksperimentiranju z besedami in glasovi. Besedni zaklad se obogati in izgovarjava
se izboljša. Pojmi in neznane besede ob lutki postanejo razumljivejše in otroku
bližje (Korošec, b. l. c.).
Razvoj empatije: empatija je spoznavno-emocionalna sposobnost vživljanja v
položaj druge osebe in opazovanje sveta z njenimi očmi. Otrok prevzema različne
vloge, ko se igra z lutko. S tem se vživi v vlogo druge osebe, se postavi v njen
položaj in situacijo poskuša rešiti z njenega vidika. Ob tem sprejema občutke
osebe, ki jo je igral, in poveča se občutljivost za čustva drugih (Korošec in
Majaron, 2006).
Spodbujanje ustvarjalnosti: ustvarjalnost je pojmovana kot inovativna, svobodna
in drzna. Vsebuje tudi izvirno mišljenje. Vzgojno-izobraževalni proces naj bi v
interakciji vseboval tri prvine ustvarjalnosti (intelektualno, motivacijsko in
emocionalno prvino), v kolikor želimo imeti ustvarjalno misleče otroke ter
ustvarjalne dosežke. Pomembno je, da otrok sam ustvarja lutko. Le-ta je namreč
samo njegova; zamišljena v njegovi fantaziji in izdelana z njegovimi rokami,
oživljena z njegovo energijo ter s čustvi (Korošec, b. l. c.).
Intelektualni vidik: udeleženci v dramskih dejavnostih potrebujejo več razvitih
inteligenc: jezikovno, telesno-gibalno, obe osebni inteligenci – interpersonalno in
intrapesronalno, pogosto pa je tudi glasbena inteligenca nepogrešljiv del izvedbe.
Z dramsko-lutkovno dejavnostjo lahko razvijamo posamezne otrokove inteligence
oz. talente ali sposobnosti. Poleg učenja dejstev, pojmov in zakonitosti se otrok s
kreativno dramo uči celostno z vsem telesom in višjim mišljenjem (Korošec in
Majaron, 2006).
22
Zmotno je prepričanje, da lutka sodi samo v lutkovno gledališče, za igranje
profesionalnih lutkovnih predstav. S preprostimi lutkami se lahko otroci spontano
igrajo, jih izdelujejo, z vrstniki pripravljajo kratke improvizirane prizore, ob tem
pa si razvijajo spretnosti in sposobnosti ter pridobivajo zelo veliko na področju
čustvenega, socialnega in intelektualnega razvoja.
2.2.4 LUTKOVNA IGRA KOT SIMBOLNA IGRA
Igra je otrokova osnovna dejavnost, ki je notranje motivirana in skozi katero se
otrok razvija na področju čustvenega, socialnega in intelektualnega razvoja. Skozi
igro otrok raziskuje svet in si uri različne spretnosti ter sposobnosti.
Simbolna igra je osnovna in vodilna otrokova dejavnost v predšolskem obdobju,
ker se prav z njo determinira nadaljnji psihični razvoj otroka. Je edinstven pojav,
v katerem otrok izraža tisto, kar ga obkroža in se okoli njega dogaja. Najprej so to
dejavnosti odraslih in odnosi med otrokom ter odraslimi. Simbolna igra je najbolj
tipična za otroke v starostnem obdobju od dveh do šestih let (Korošec, b. l. b.).
Za simbolno igro je značilno, da je opredeljena s prvinami, ki so le mentalno
reprezentirane in niso dejansko prisotne. Otrok v igri reprezentira neko dejanje,
predmet, osebo ali pojav iz domišljijskega ali realnega sveta. V igri uporablja
simbole, pri čemer je simbol pojmovan kot izvrševanje konvencionalnih akcij, ki
nosijo neki pomen, ali kot uporaba predmetov v namene, ki imajo konvencionalni
pomen (Marjanovič Umek in Zupančič, 2006).
V simbolni igri se odraža preplet kognitivnih, sociokognitivnih, jezikovnih,
socialnih in kulturoloških pogledov na otrokov razvoj, ki zahteva poznavanje
določenih sposobnosti ter spretnosti, ki definirajo razvojno stopnjo simbolne igre.
Simbolna igra je povezana s kognitivnim razvojem otrok, saj le-ta pogojuje njen
pojav. Otrok je namreč simbolne igre sposoben šele takrat, ko je zmožen razumeti
pogojnost znaka in obvladati svoj egocentrizem. Simbolna igra je odraz
otrokovega splošnega napredka v semiotični funkciji – kognitivni kapaciteti, ki
omogoča sposobnost reprezentacije (prav tam).
23
Pomembno je, da otrokom omogočimo spontano igro, skozi katero bodo lahko
raziskovali svet, razvijali domišljijo, si krepili socialne stike ter se sproščeno igrali
z vrstniki. Opažamo, da se nekateri otroci ne znajo več samostojno igrati; za to
potrebujejo spodbudo odrasle osebe, manjka pa jim predvsem domišljija, s katero
bi lahko navaden predmet spremenili v nekaj magičnega.
2.2.4.1 OTROŠKA SPONTANA IGRA IN GLEDALIŠKA IGRA
Vsak, ki dela z otroki v gledališki dejavnosti, se mora zavedati, da ne vzgaja
bodočih igralcev, temveč z dejavnostmi pripomore k boljšemu čustvenemu,
socialnemu in intelektualnemu razvoju, hkrati pa jih vzgaja za razumevanje in
sprejemanje gledališke umetnosti. Eden izmed ciljev gledališkega ukvarjanja z
otrokom je vzpostavitev ravnotežja med otrokovim razumevanjem čiste,
neobvezne igre in njegovim odnosom do gledališča kot oblikovnega medija. Ko se
otrok igra s prijatelji ali sam, je glavni cilj zadovoljiti željo po igri. Igra se
spontano in neusmerjeno. Gre za svobodno dejavnost, katere cilj ni zadovoljitev
potreb, čeprav do tega pride spontano (Korošec, 2007).
Gledališče se lahko igrajo vsi otroci, ne glede na intelektualne, komunikacijske
sposobnosti in talente. Otrok ne obremenjujemo z besedilom. V otroškem
gledališču se otrok z igro posnemanja in s simbolno igro približuje gledališki
umetnosti. Na odru nikakor ne prikazuje sebe kot igralca, temveč se na odru le
igra. Otroška igra in igra profesionalnega igralca se bistveno ločita v procesu ter
cilju, v vsebini in pomenu. Otroške dramske in dramatizirane igre torej niso
dejavnosti profesionalnega igralca v malem, lahko pa so začetki bodočih igralskih
sposobnosti (prav tam).
Ko se otrok igra gledališče, vselej prevzema določeno vlogo. Igra naj bo
spodbujena z besedilom, doživljajem ali s tematiko ali pa improvizirana in v
naprej dogovorjena. Zaradi tega je zelo podobna simbolni igri. Za razliko od
simbolne igre imajo te igre relativno stalno dramsko kompozicijo. Tukaj obstajajo
določena pravila (simbolna igra jih nima), ki določajo zaporedje osnovnega
dogajanja v igri (prav tam).
24
2.2.4.2 PREDMETI IN MATERIALI ZA IGRANJE Z LUTKO IN
DRAMSKO IGRO
Otrok, ki obvlada fino motoriko, bo sposoben iz nestrukturiranih materialov
izdelati nove lutke, predmete, simbole, ki mu bodo služili pri predstavljanju
stvarnosti in intimnega sveta. Če bomo otroku ponudili manj realistične predmete,
jih bodo s svojo domišljijo kreativno dopolnili in spreminjali. Preprostim
predmetom in lutkam lahko otroci dodajo značilne elemente, ki simbolizirajo
določen značaj. Koščku lesa bo morda otrok dodal detajl in nov predmet bo
predstavljal simbol za svet iz otrokove domišljije ali realnega sveta (Korošec in
Majaron, 2006).
Ponekod v vrtcih imajo na voljo skrinjo, v kateri lahko otroci najdejo različna
oblačila, obutev in dodatke za preoblačenje. Otroku je kos oblačila dovolj, da v
trenutku postane nekdo drug. Magično lahko stopi v svet odrastlih. Ogrinjalo, par
čevljev ali pokrivalo je dovolj, da se otrok odmakne od konkretne situacije in
ustvari fiktivno. Realnost reprezentira z uporabo predmeta – substituta. Otrok se
npr. igra s stolom, »kot da je avto« (prav tam).
Kadarkoli otroci ustvarjajo lutke, je njihov cilj, da jih oživijo v komunikaciji s
samim sabo, s prijateljem ali z drugo lutko. Njihovo iniciativo podpremo že s tem,
da jo opazimo, če je potrebno tudi nevsiljivo pomagamo z vprašanji »radovednega
gledalca« (Korošec in Majaron, 2002).
2.2.5 VLOGA VZGOJITELJA V LUTKOVNEM PROCESU
Dober, neprisiljen vzgojitelj lahko postane pomembna sličica v otrokovem
kakovostnem svetu, ker ga uči spretnosti preživetja, mu postane dober prijatelj, se
z njim smeji in mu daje svobodo, da sam izbere najlažji način učenja. Vzgojitelj,
ki želi stopiti v svet otrokovih kvalitet, mora otroka spodbujati pri izražanju
njegovih misli in pogledov, sam pa pazljivo prisluhniti temu, kar ima otrok
povedati (Korošec, b. l. a).
25
Kreativna drama ne zahteva posebnega studia, odra in posebnih rekvizitov. Edina
zahteva so čas, prostor in entuziastični ter dobro pripravljen vzgojitelj (Korošec in
Majaron, 2006).
Vzgojitelj lahko otroke usmerja k ustvarjalni igri z lutkovnimi elementi od prstnih
iger v naročju, preko lutk iz škatel, vrečk, nogavic, do animacije igrač v
fantazijskih dogodivščinah (Korošec in Majaron, 2002).
S sporočanjem skozi lutko se lahko vzgojitelj otrokom približa in pridobi njihovo
zaupanje. Naenkrat postane pravljičar, lutkar in ustvarjalec nečesa magičnega.
Otroci vidijo takšnega vzgojitelja kot osebo, ki v skupino prinaša zadovoljstvo,
veselje in vznemirjenje. Vzamejo ga za svojega in za tistega človeka, s katerim
lahko iskreno delijo veselje ali žalost. To je seveda največ, kar si lahko vzgojitelj
želi. S tem so zagotovljeni osnovni pogoji za nemoteno vzpostavljanje
medsebojne komunikacije (Korošec, b. l. a).
Zelo je pomembno, da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja,
vendar s pravo mero in v različnih oblikah ter priložnostih. Poznati in tudi
razumeti mora pomen lutke kot metafore. Skozi lutkovne aktivnosti bo odkril
nagnjenja in posebne talente v vsakem posamezniku (Korošec, b. l. b).
Kadar se z otroki igramo gledališče, mora vzgojitelj upoštevati pet preprostih
pravil, in sicer:
- vstopiti je treba v poseben prostor in čas igre, ki si ga morata soigralca
kompetentno podeliti. To je prostor novih medsebojnih odnosov, empatije in
malih pozornosti;
- pozabiti je potrebno na stare, ustaljene vzorce obnašanja in sobivanja;
- slediti je potrebno otrokom in primerno odgovoriti na vsako njihovo
ustvarjalno pobudo;
- medsebojni odnos je potrebno graditi na popolnem spoštovanju soigralcev;
- v takem soustvarjalnem odnosu ni prostora za kakršno koli vertikalo.
Sobivanje poteka na ustvarjalni horizontali, kjer je otrok tisti, ki ustvarjalno
poganja naprej, vzgojitelji pa mu pomagajo pri težjih (tehnično bolj zahtevnih)
delih skupnega ustvarjanja (Cvetko, 2010).
26
Vzgojitelj je torej oseba, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju mladega
človeka in od njega je odvisno, v kolikšni meri bodo otroci posegali po lutkah ter
se vključevali v lutkovne dejavnosti.
2.2.6 METODE DELA Z LUTKAMI
Kreativne lutkovne dejavnosti z otroki nam dopuščajo veliko različnih načinov za
uporabo in povezavo z vsakodnevnim delom v skupini. Poznamo šest različnih
tehnik oz. vrst dejavnosti z lutko, in sicer:
- spontana igra z lutko;
- priprava prizorov z lutko;
- pripovedovanje skozi lutko;
- pogovarjanje skozi lutko;
- učenje in poučevanje skozi lutko;
- izdelovanje lutk (Korošec in Majaron, 2006).
Spontana igra z lutko je preprosta oblika lutkarstva, ki se zgodi spontano in brez
posredovanja odraslih. Gre za obliko simbolne igre. Otrok se sam sproščeno in
svobodno pogovarja ter igra z lutko. Za pripovedovanje z lutko je značilno, da z
njeno pomočjo pripovedujemo zgodbo, se učimo pesem pri glasbi, pripovedujemo
poezijo ter delimo vsebino knjige. Pogovarjanje z lutko temelji na socialnem in
emocionalnem razvoju otroka. Lutka nam pomaga pri komunikaciji in otrokom
predstavlja ščit, zato se v tej posredni komunikaciji ne počuti izpostavljenega. Pri
izdelavi lutke mora imeti otrok toliko svobode, da bo lahko oblikoval karakter
lutke po svoje. Pri mlajših otrocih ni pomembno, kako lutka izgleda, pomembno
je, da otrok verjame, da je naredil slona, čeprav mu ni nič podoben (prav tam).
Nikakor ne moremo strogo ločiti posameznih načinov dela z lutko. Te metode se
med sabo povezujejo in dopolnjujejo ter v prepletanju pripeljejo do celotnega
projekta. Vse pa med otroke in vzgojitelje prinašajo veliko pozitivnega,
vznemirjenja, kreativnost in medsebojno povezovanje lutke (prav tam).
Zaželeno je, da bi vzgojitelji posegali in v svoje delo z otroki vključevali različne
metode dela z lutkami, saj bi na tak način prispevali k obogatitvi in popestritvi
27
vzgojno-izobraževalnega procesa. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali dve
metodi dela z lutkami, ki ju bomo uporabili v projektu.
2.2.6.1 PRIPRAVA PRIZOROV Z LUTKO
Priprava prizorov z lutko je dejavnost, ki je skrbno načrtovana pod vodstvom
vzgojitelja. S tehnikami kreativne drame usmerja otroke k pripravi prizorov z
lutko na osnovi zgodbe. Prizori se pripravijo ob improviziranih dialogih in
gibanju. Otroci niso obremenjeni, saj se lahko svobodno gibajo po igralnem
prostoru in raziskujejo gibanje svojega telesa v odnosu do svoje lutke. Večje kot
so lutke, večji igralni prostor potrebujemo. Ker ni določenega scenarija in besedila
za učenje na pamet, otroci svobodno prispevajo svoje ideje, dialog ter scenarij. Za
vzgojitelja je pomembno, da ni pod pritiskom, tako otroke prepusti lastni
ustvarjalnosti. Otroci lahko svojo predstavo pokažejo mlajšim vrstnikom iz
sosednje igralnice, ki si z veseljem in veliko mero naklonjenosti predstavo
ogledajo. Občinstvo bo ustvarjanje nagradilo z ogledom predstave. Priprava
predstave tako pozitivno vpliva na celotno skupino in tudi posameznika (prav
tam).
Kadar se z otroki lotevamo priprave prizorov z lutko, lahko uporabimo že
izdelane lutke ali pa jih izdelamo skupaj z otroki. Lutke, ki jih za samo predstavo
izdelajo otroci, imajo večjo umetniško vrednost, saj so otroci med samo izdelavo
razmišljali o karakterju lutke, ki se je odražal v sami likovni podobi lutke.
2.2.6.2 UČENJE SKOZI LUTKOVNE DEJAVNOSTI
Različne preproste lutkovne tehnike so vzgojitelju v pomoč pri doseganju
kurikularnih ciljev, pri boljši motivaciji za delo, pri dobrem pomnjenju in
razumevanju učne snovi. Vzgojitelj ob lutkah in z njimi posreduje informacije na
zanimiv ter vznemirljiv način, otroci pa se ob izdelavi in igri z lutko učijo
celostno (prav tam).
Lutko lahko uporabimo za motivacijo, s katero otrokom približamo različne
vsebine. Lutkovne dejavnosti lahko tako prepletemo z različnimi področji
28
kurikuluma in prav lutka bo tista vzgojiteljeva pomočnica, ki bo otroke
spodbudila k učenju.
29
2.3 PROJEKTNO DELO KOT UČNI MODEL V VRTCU
Projektno delo je metodični postopek in način dela, s katerim se udeleženci učijo
razmišljati in delati projektno ter pridobivajo spretnosti, potrebne za tovrstno delo
(Novak, Žužej in Glogovec, 2009).
Izvedba projektnega dela poteka v štirih korakih:
1. korak: oblikovanje pobude in končnega cilja;
2. korak: načrtovanje izvedbe;
3. korak: uresničitev cilja;
4. korak: evalvacija izvedbe (Novak, Žužej in Glogovec, 2009, str.
13).
Projektno delo ima v vzgojno-izobraževalnem procesu dvojno funkcijo. Je
metodični postopek, s katerim se udeleženci učijo izvajati projekt ter se navajajo
na natančno in premišljeno ravnanje. Je način dela, ki jim omogoča, da z aktivnim
udejstvovanjem v različnih dejavnostih pridobivajo in usvajajo različna znanja,
sposobnosti, navade in vrednote. Pomen projektnega dela kot učnega modela je
udeležencem omogočati, da s svojim aktivnim udejstvovanjem v projektu
razvijejo svoje potenciale. Njihovo udejstvovanje temelji na spodbujanju
optimalnega osebnostnega razvoja vsakega posameznika. Ker udeleženci skupaj
izvajajo določene naloge, se učijo tudi komuniciranja in sodelovanja,
medsebojnega upoštevanja ter spoštovanja, osebne odgovornosti, samostojnega in
kritičnega presojanja ter izvirnega in ustvarjalnega reševanja nalog (Novak, Žužej
in Glogovec, 2009).
Projekti, ki povezujejo gledališke dejavnosti z ostalimi področji, niso nič novega.
Umetniško-raziskovalni projekti povezujejo lutko z ostalimi predmetnimi področji
(na primer naravoslovje ali astronomija), združujejo vzgojitelje in otroke z
različnimi znanji in spretnostmi, njihovo delo pa se zaključi z velikim dogodkom
– s predstavo (Korošec in Majaron, 2006).
Ko z otroki načrtujemo lutkovni projekt, je potrebno cilje jasno opredeliti. Eden
od ciljev bi lahko bil, da otrok uporabi lutko za improvizacijo zgodbe po literarni
30
predlogi. Proces je pomembnejši od končne predstave. Končni produkt je vrhunec
skupnih prizadevanj in je pomemben, saj kaže na to, koliko so se otroci skozi
celotni proces naučili in pridobili (O'Hare, 2005).
Na prvem mestu je otrokov razvoj. Zato otrok ne obremenjujemo z učenjem
besedila na pamet. Njihova igra naj bo izmišljena, improvizirana ali prirejena po
literarni predlogi. V zadnjem času se vedno pogosteje poudarja vloga
videokamere (Korošec in Majaron, 2006).
Pri načrtovanju projekta lahko v samo načrtovanje vključimo tudi otroke,
upoštevamo njihove želje, interese in na podlagi tega načrtujemo dejavnosti.
Pomembno je, da pri projektih izhajamo iz njihovih želja in interesov, saj bodo
otroci za dejavnosti bolj motivirani ter bodo v projektu z veseljem sodelovali.
31
3. PRAKTIČNI DEL: PROJEKT ASTRONOMIJA V
VRTCU SKOZI LUTKOVNO-GLEDALIŠKE
DEJAVNOSTI
3.1 NAMEN PROJEKTA
Namen praktičnega dela diplomskega dela je bila izdelava umetniško-
naravoslovnega projekta, s katerim smo otrokom približali astronomijo,
natančneje Sončni sistem – Osončje, v katerem živimo in to preko lutkovno-
gledaliških dejavnosti. Projekt je stremel k izvedbi preproste lutkovne igre po
literarni predlogi Kometek Raketek in Sončeva darila, avtorice Aleksandre
Kocmut, ki predstavlja planete v našem Osončju in upošteva novo klasifikacijo
planetov. Otroci so preko lutkovno-gledaliških dejavnosti spoznali planete in
njihove osnovne značilnosti v podobi lutk na vrvici, jih izdelali, se z njimi igrali in
odigrali preprosto lutkovno predstavo.
Praktični del zajema vse dejavnosti, ki so nam omogočale spoznavanje
astronomije ter izvedbo preproste lutkovne predstave na podlagi načrtovanja
priprav in dejavnosti. Projekt zajema pet priprav, ki smo jih izvedli v skupini
otrok drugega starostnega obdobja. Otroci so skozi projekt spoznali tudi različne
lutke in se z njimi sproščeno igrali. Upoštevali smo razvojno stopnjo otrok in
njihove želje ter interese. Otroci so samostojno sodelovali v vseh dejavnostih in
vsak posameznik je prispeval svoj delež h končnemu izdelku.
Za izvedbo projekta v drugem starostnem obdobju smo se odločili z namenom,
da:
- otrokom omogočimo sodelovanje v projektu od začetka do konca z
lastnimi idejami, mislimi, pobudami, željami in mnenji;
- otroci doživijo in spoznajo astronomijo – naše Osončje ob dejavnosti z
lutkami;
- otroci prikažejo gibanje Osončja s pomočjo gibanja lutk v podobi
planetov;
- otroci spoznajo različne vrste lutk in možnosti rokovanja z njimi;
32
- otroci spoznajo lutkovno gledališče in pripravo preproste lutkovne
predstave;
- otroci se spontano igrajo z lutko;
- otroci podrobneje spoznajo mimične lutke in lutke na vrvici ter različne
načine uporabe le-teh;
- otroci poustvarijo zgodbo, samostojno izdelajo preproste lutke na vrvici ter
sceno po literarni predlogi;
- otroci manipulirajo z lutkami skozi lutkovno igro in se vživijo v različne
vloge;
- otroci izboljšajo svoj govor;
- otroci si ob dejavnostih z lutkami razvijajo domišljijo in kreativnost;
- otroci z veseljem nastopajo z lutkami in si razvijajo samozavest;
- otroci si razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo;
- otroci svoje lastno delo komentirajo in vrednotijo.
3.2 RAZČLENITEV, OMEJITEV PROJEKTA IN PODROBNA
OPREDELITEV
Skozi študij smo opazili, da je lahko učenje skozi lutkovne dejavnosti uspešna
metoda poučevanja predšolskih otrok, saj lutka na otroke deluje zelo
motivacijsko. Osredotočili smo se predvsem na dejavnosti, skozi katere so otroci
spoznali naše Osončje, in dejavnosti, ki nam omogočajo izvedbo preproste
lutkovne predstave. Otroci lutki zaupajo in jih zelo pritegne ter si na tak način
nekatere vsebine lahko tudi lažje zapomnijo. Zavedati se moramo vrednosti lutke
v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Projekt Astronomija skozi lutkovno gledališke dejavnosti smo razčlenili na:
- učenje in poučevanje skozi lutkovne dejavnosti;
- spoznavanje osnove astronomije oziroma našega Osončja;
- seznanitev z zgodbo;
- ogled lutkovne predstave;
- dramatizacijo zgodbe;
- spontano igro z različnimi tehnikami lutk v lutkovnem kotičku;
33
- izdelavo lutk in scene;
- seznanitev s pesmico in ustvarjanje z ritmičnimi instrumenti;
- izbira in ureditev prostora;
- lutkovna predstava.
Projekt smo omejili na pet priprav, v njem je sodelovala celotna skupina. Otroke
smo skozi celotni projekt spodbujali k skupinski ustvarjalnosti, medsebojni
pomoči ter njihovi samostojnosti.
3.3 CILJI PROJEKTA
V projektu smo povezali različna področja dejavnosti. Zastavili smo cilje z
različnih področij dejavnosti, ki se med sabo prepletajo. Cilje smo razdelili na
globalne in operativne ter cilje posameznih področij dejavnosti iz kurikuluma.
Globalna cilja:
- doživljanje in spoznavanje nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,
stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;
- doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.
Operativni cilji:
- otroci si oblikujejo predstave o planetu Zemlja in Osončju, ki je primerna
njihovi starosti;
- otroci spoznajo naše Osončje, njegove osnovne značilnosti in gibanje
planetov ter ostalih nebesnih teles v Osončju;
- otroci ob didaktični zgodbi spoznajo Osončje in se seznanijo z osnovnimi
značilnostmi planetov ter ostalih nebesnih teles v Osončju;
- otroci doživijo in spoznajo astronomijo – Osončje, v katerem živimo ob
dejavnostih z lutkami;
- otroci spoznajo različne vrste lutk in možnost rokovanja z njimi;
- otroci spoznajo lutkovno gledališče in pripravo preproste lutkovne
predstave;
- otroci sodelujejo pri dramatizaciji pravljice in jo dramatizirajo;
34
- otroci se spontano igrajo z lutkami in posnemajo gibanje planetov v
Osončju z uporabo glasu, telesa, prostora in lutke;
- otroci spoznajo mimične lutke, lutke na vrvici in različne načine uporabe
le-teh;
- otroci poustvarijo zgodbo, samostojno izdelajo preproste lutke na vrvici ter
sceno;
- otroci skupaj s skupino prikažejo gibanje Osončja s pomočjo gibanja lutk
na vrvici;
- otroci manipulirajo z lutkami skozi lutkovno igro in se vživijo v različne
vloge;
- otroci izboljšajo svoj govor;
- otroci si ob dejavnosti z lutkami razvijajo domišljijo in kreativnost;
- otroci z veseljem nastopajo z lutkami in si razvijajo samozavest;
- otroci si razvijajo verbalno in neverbalno komunikacijo;
- otroci svoje lastno delo komentirajo in vrednotijo.
Gibanje:
- razvijanje koordinacije oz. skladnost gibanja;
- povezovanje gibanja z elementi ritma, časa in prostora;
- razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike;
- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo
giblje), načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev ter
odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi.
Jezik:
- otroci se izražajo z gibi in s kretnjami telesa;
- ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvijajo
zmožnost domišljijske rabe jezika: spoznavajo-moralno etične dimenzije; s
književno osebo se identificirajo ter doživljajo književno dogajanje;
- otroci spoznavajo knjigo in besedo kot vir informacij;
- otroci ob knjigi doživljajo ugodje, zabavo, veselje, povezujejo estetsko in
fizično ugodje ter pridobivajo pozitivni odnos do literature;
35
- otroci se ustvarjalno izražajo v jeziku;
- otroci se učijo samostojno pripovedovati, obnavljajo zgodbo in jo
dramatizirajo.
Umetnost:
- spodbujanje veselja in radovednosti do umetniških dejavnosti, umetnosti;
- razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z ustvarjanjem in
zamišljanjem;
- otroci negujejo in razvijajo individualni ustvarjalni potencial v fazah
doživljanja, zamišljanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju
umetniške dejavnosti;
- otroci doživljajo in spoznavajo umetniške jezike ter njihove izrazne
lastnosti;
- otroci razvijajo sposobnost izražanja istih doživetij v različnih umetniških
jezikih (dramskem, likovnem, glasbenem …);
- otroci uporabljajo in razvijajo spretnosti; raziskovanje, spoznavanje,
eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi in njihovimi izraznimi
lastnostmi;
- otroci sodelujejo pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev ter prostora;
- otroci rišejo, modelirajo, režejo, sestavljajo, oblikujejo detajle in vzorce;
- otroci iste teme in motive uporabljajo v različnih likovnih tehnikah;
- otroci si zamišljajo, izbirajo in oblikujejo lutke ter prvine scene za
dramske dejavnosti;
- otroci se igrajo, vživljajo in posnemajo planete, živali, osebe, odnose med
njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke in predmeta;
- otroci sodelujejo v igri z otroki in vzgojiteljem;
- otroci »berejo« sliko in ustvarjajo zgodbo;
- otroci animirajo igrače, lutke in predmete;
- otroci gledajo predstavo, razlikujejo in uporabljajo gledališka sredstva;
- otroci se izražajo in opazujejo besedni govor, govorico telesa, govorico
dogajanja v prostoru ter govorico časovnega dogajanja;
- otroci petje spremljajo z glasbili in gibanjem;
36
- spontano si izmišljajo ritmično-melodične vzorce;
- doživljajo, si zamišljajo in izvajajo različne napetosti v dramskem
dogajanju.
Družba:
- otroci spoznavajo, da morajo vsi udeleženci projekta med sabo sodelovati,
da lahko pridemo do končnega izdelka;
- otroci spoznavajo, da vsi pripadamo isti skupini in smo pomembni;
- otroci imajo možnost razvijati sposobnost in načine za vzpostavljanje ter
vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z drugimi otroki;
- otroci rešujejo probleme, se pogajajo, dogovarjajo, razumejo in sprejemajo
stališča ter občutja drugih, menjavajo vloge in so vljudni v medsebojnem
komuniciranju;
- otroci postopoma spoznavajo lutkovno gledališče in kulturo.
Narava:
- otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo neživo naravo;
- otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo spremembe v življenju v neživi
naravi;
- otroci spoznavajo, da imajo predmeti in snovi v domišljijskem svetu tudi
lastnosti, ki jih v naravi nimajo;
- otroci odkrivajo in spoznavajo pojave na nebu ter spoznavajo vremenske
pojave;
- otroci si starosti ustrezno oblikujejo predstave o Zemlji in Osončju.
Matematika:
- otroci spoznavajo odnose med posledico in vzrokom;
- otroci si razvijajo občutek za čas in prostor;
- otroci spoznavajo geometrijska telesa (kroglo);
- otroci klasificirajo in razvrščajo.
Otroci so se skozi zgodbo Kometek Raketek in Sončeva darila naučili in spoznali:
37
- poimenovanje planetov in ostalih nebesnih teles;
- lego planetov in ostalih nebesnih teles v Osončju;
- gibanje planetov in ostalih nebesnih teles okoli Sonca;
- osnovne značilnosti planetov in ostalih nebesnih teles.
3.4 POBUDE ZA IZVEDBO PROJEKTA
V prvem letniku študija smo se srečali s predmetom Začetno naravoslovje z
metodiko, v okviru katerega smo imeli tudi eno od predavanj namenjeno
astronomiji. Že takrat smo bili nad to temo zelo navduševali. V tretjem letniku
smo pri predmetu Igra in raziskovanje v naravnem okolju imeli možnost
ponovnega srečanja z astronomijo in opazovanjem nekaterih planetov skozi
teleskop. Takrat smo se še posebej navdušili nad to temo, saj je tako za nas, kot za
strokovnjake na tem področju vesolje zelo skrivnostno, še neraziskano in skriva
zelo veliko zanimivih informacij, ki jih je še potrebno odkriti.
V tretjem letniku smo se srečali s predmetom Lutkovno-gledališka vzgoja z
didaktiko, v okviru katerega smo se seznanili z različnimi lutkovnimi tehnikami
ter možnostmi rokovanja z njimi. V okviru le-tega smo pripravili tudi kratke
lutkovne predstave. Udeležili smo se tudi mednarodnega Erasmus IP projekta
»TAARLog – Tradicionalno u Alpe-Adria Regiji – Lokalno za Globalno«, ki je
potekal v Puli; v okviru le-tega smo pripravili lutkovno predstavo za predšolske
otroke. Na podlagi teh dejavnosti smo se še posebej navdušili nad lutkovnimi
dejavnostmi in smo želeli to prenesti tudi na otroke.
Ideja za diplomsko delo se je začela razvijati v tretjem letniku študija. Z delom
smo povezali dve pomembni področji dejavnosti iz kurikuluma, ki sta nam v času
študija postali zelo blizu. Učenje znanstvenih spoznanj o našem Osončju smo tako
popestrili in jih povezali z lutkovno-gledališkimi dejavnostmi.
Z diplomskim delom želimo dokazati, da lahko umetniško-naravoslovni projekt, z
različnimi metodami dela z lutkami (učenje skozi lutkovne dejavnosti in priprava
prizorov) v povezavi s področjem narava, pomembno vpliva na razvoj otroka in
na njegovo pomnjenje.
38
3.5 UDELEŽENCI PROJEKTA
Praktični del diplomskega dela smo izvedli v skupini otrok drugega starostnega
obdobja, v kateri so bili otroci, stari od 3 do 6 let. V oddelku je bilo 15 otrok, od
tega 11 deklic in 4 dečkov. V projekt so bili vključeni vsi otroci iz te skupine. V
času projekta so podrobneje spoznali naše Osončje, lutke na vrvici ter mimične
lutke. Lutke so samostojno izdelali, z njimi so prikazali gibanje Osončja ter
odigrali preprosto lutkovno predstavo; vživljali so se v posamezne planete in
nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca.
V igralnici lutkovnega kotička nimamo posebej urejenega, imamo pa lutke,
shranjene v posebni viseči mreži, ki so otrokom vedno na dosegu roke, kadar se z
njimi želijo igrati. Otrokom so na voljo različne ročno izdelane in tudi kupljene
lutke (ročne, ploske, prstne in mimične) ter poseben klobuk, ki lahko otroke
popelje v domišljijski svet.
3.6 NAČRTOVANJE IZVEDBE PROJEKTA
Projekt smo načrtovali pred izvedbo in med samo izvedbo projekta za vsak dan
posebej. Vodili smo dnevne priprave, ki smo jih sproti načrtovali. Dejavnosti smo
načrtovali tako, da smo izhajali iz želja in pobud otrok. Izbrali smo didaktično
zgodbo Kometek Raketek in Sončeva darila, skozi katero so se otroci naučili
osnov astronomije. Pomembno se nam je zdelo, da otrokom skozi projekt
približamo nekaj novega. Še posebej se nam je zdelo pomembno, da si otroci
oblikujejo prve predstave o vesolju ter pridobijo nova spoznanja. Ko so otroci
dobro spoznali zgodbo, smo se skupaj odločili, da izdelamo lutke na vrvici v
podobi planetov.
Pri načrtovanju projekta smo si zastavili naslednja vprašanja:
- kakšne dejavnosti bomo ponudili otrokom, da bodo spoznali naše
Osončje?
- kaj potrebujemo za izvedbo lutkovne predstave?
- kako napisati dramatizacijo za lutkovno predstavo?
- kako in iz kakšnega materiala bomo izdelali lutke in sceno?
39
- kako vključiti glasbene vložke (glasbila, pesem)?
- kje naj uredimo primeren prostor za izvedbo lutkovne predstave?
- kako si razdeliti vloge in odigrati lutkovno predstavo?
- kako smo odigrali lutkovno predstavo in kako smo se pri tem počutili?
Pred izvedbo projekta smo opravili tudi analizo zgodbe oz. predstave Kometek
Raketek in Sončeva darila ter se tako podrobneje seznanili z vsebino, s strukturo
zgodbe ter podrobneje preučili literarne osebe.
Analiza pravljice Aleksandre Kocmut: Kometek Raketek in Sončeva darila
Tema: zgodba je iz nastanka našega Osončja (govori o Kometku Raketku, ki je
planetom v našem Osončju odnesel darove po naročilu Sonca. Zgodba se dogaja v
pokrajini Osončje pod Rimsko cesto v času nastanka Osončja pred 4,6 milijarde
let. Glavni junaki prejmejo darove, ki jih na svojem repu prinese Kometek
Raketek od Sonca).
Glavna ideja: nastanek Osončja in oblikovanje le-tega.
Konflikt: Sonce pozabi na Zemljo.
Osebe – analiza:
- Kometek Raketek: je najmanjši, najradovednejši in zelo hiter komet. Je
belo-modre barve in ima dolg moder rep. Kometek Raketek planetom v
Osončju na svojem repu odnese darove od Sonca;
- Sonce: je center Osončja in drugim planetom v Osončju pošilja svoje
žarke. Ker je videlo, da so se planeti dolgočasili, jim je podarilo svoje
darove. Je rumene barve, ima pa tudi nekaj temnejši sončnih peg;
- Merkur: je Soncu najbližji planet, oranžne barve. Od Sonca je prejel
ognjenike, ki so bruhali lavo. Merkur se je v hipu razživel;
- Venera: je drugi planet v Osončju, rumeno-oranžne barve. Od Sonca je
prejela mogočne rumenkaste oblake, ki so jo ovili v mehak rumenkast
plašč. Venera se je očarana zavrtela v njem;
- Zemlja: je tretji planet v Osončju, zeleno-modre barve. Sonce je Zemlji
poslalo ozračje, vodo, luno, bele oblake in življenje;
40
- Mars: je četrti planet v Osončju. Od Sonca je prejel nežen rjast prah. Mars
se je ponosno zableščal v rdeči barvi;
- Ceres: je prvi pritlikavi planet sive barve, ki se nahaja med Marsom in
Jupitrom. Sonce je Ceres podarilo skalnate prijatelje Asteroide. Ceres se je
od veselja hitreje zapodila po krožnici;
- Jupiter: je peti in največji planet v Osončju, ki je rumeno-roza barve s
pego na sredini. Sonce je Jupitru podarilo cel koš lun in je takoj zvesto
zaokrožil okoli Sonca;
- Saturn: je šesti planet v Osončju, rumene barve. Sonce je Saturnu podarilo
zeleno-rdeč kolobar, ki ga je zavrtel okoli pasu;
- Uran: je sedmi planet v Osončju, modre barve in leži na boku. Sonce je
Uranu podarilo zelen kolobar;
- Neptun: je osmi planet v Osončju, modre barve in je zelo osamljen. Sonce
mu je podarilo sijočo preprogo plina Metana;
- Pluton: je drugi pritlikavi planet, roza barve. Sonce mu je poslalo modro
luno velikanko. Zelo je ponosen na svojo luno;
- Erida: je tretji pritlikavi planet, bele barve. Sonce mu je podarilo belo luno
palčico, na katero je zelo ponosen.
Cilj:
- otroci spoznajo Osončje, planete, njihovo lego v Osončju ter njihove
značilnosti.
Zgodba se sestoji iz petih delov, in sicer iz:
- uvoda: v pokrajini Osončje pod Rimsko cesto je iz iste prasnovi nastalo
in zaživelo Osončje, v katerem so okrog Sonca krožili planeti;
- prikaza aktualne situacije: planetom je postalo dolgčas in so se skozi
Osončje vrteli osamljeni ter zelo daleč drug od drugega. Zdelo se jim je,
da je celo Sonce pozabilo na njih in da je sijalo vse šibkeje;
- dogajanja (zapleta zgodbe): Sonce je opazilo potrtost planetov, zato je na
pomoč poklicalo Kometka Raketka. Sonce je Kometku Raketku na rep
obesilo darove za planete in Kometek Raketek je poletel proti planetom ter
41
jim darove razdelil. Planeti so se darov zelo razveselili, se v hipu razživeli,
očarano zavrteli, ponosno zableščali in se kar malo hitreje zapodili po
krožnici;
- konfliktne situacije (ki pelje k rešitvi konflikta): ko je Kometek Raketek
hitel nazaj proti Soncu, je med Marsom in Venero uzrl skromen kamnit
planet Zemljo. Presenečen je ugotovil, da mu ni ostalo nobeno darilo in da
Zemlji ne more dati ničesar. Že od daleč je Soncu zaklical, da je pozabil na
Zemljo;
- zaključka: Sonce se je Zemlji oddolžilo in Kometka Raketka še enkrat
poslalo po Osončju s pošiljko na repu za Zemljo. Zemlji je podarilo
ozračje, vodo in majhno Luno. Na koncu je Kometek Raketek s svojega
repa na Zemljo nadrobil še življenje.
Likovno oblikovanje: izdelali smo preproste lutke na vrvici v podobi planetov in
nebesnih teles. Najprej smo napihnili balone v velikosti planetov in pritlikavih
planetov, jih prelepili s časopisnim papirjem in papirnatimi brisačami ter jih
pobarvali s tempera barvami v podobi planetov in nebesnih teles. Dodali smo še
vrvico in leseno vodilo.
Glasba:
- Orffovi instrumenti – uprizoritev nastanka Osončja;
- pesmica: Sonce se smeje (Prirejena po pesmici Sonce se smeje – Janez
Bitenc).
3.7 IZVEDBA PROJEKTA
V času treh tednov smo izvedli projekt, ki je temeljil na podlagi petih priprav.
Otroci so se skozi preprosto lutkovno predstavo, ki je temeljila na dramatizaciji
zgodbe Kometek Raketek in Sončeva darila, avtorice Aleksandre Kocmut,
vživljali v posamezne planete in nebesna telesa. Načrtovali smo temo, enoto,
področja, povezavo z drugimi področji, cilje, metode dela, oblike dela, prostor,
sredstva ter potek dejavnosti. Področje projekta je bila dramska umetnost in
narava v povezavi z ostalimi področji dejavnosti.
42
3.8 PRIPRAVE ZA IZVEDBO PROJEKTA
3.8.1 SPOZNAJMO NAŠE OSONČJE
PODROČJE: narava.
POVEZAVA MED PODROČJI: matematika in jezik.
TEMA: Priprava lutkovne predstave Kometek Raketek in Sončeva darila.
ENOTA: Spoznajmo naše Osončje.
CILJI
Globalni:
- doživljanje in spoznavanje nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,
stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih.
Operativni:
- otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo neživo naravo;
- otroci odkrivajo, spoznavajo in primerjajo spremembe v neživi naravi;
- otroci si starosti primerno oblikujejo predstave o Zemlji in Osončju;
- otroci spoznajo naše Osončje, njegove osnovne značilnosti ter gibanje
planetov in ostalih nebesnih teles v Osončju;
- otroci klasificirajo in razvrščajo.
METODE: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjava, igra, lastna
aktivnost.
OBLIKI: skupna, skupinska.
PROSTOR: igralnica.
SREDSTVA: model Osončja in Zemlje, fotografije planetov in osnovnih
značilnosti, podlaga za razvrščanje planetov, slika Osončja, Carrolov diagram
(drevo z dvema krošnjama), knjige na temo astronomija, vesolje in naše Osončje.
43
METODIČNI POSTOPEK
UVOD
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke povabimo na blazino v jutranji
krog. Najprej se pozdravimo in si
zaželimo »Dobro jutro«, z gledališko
igrico Dobro jutro raketa: sedimo na
petah v krogu. Začnemo s tihim
pozdravom »Dobro jutro«, katerega
glasnost vedno bolj stopnjujemo in ob
tem počasi vstajamo. Na koncu, ko
stojimo, visoko dvignemo roke in zelo
glasno pozdravimo.
Otroke spodbudimo, da označijo vreme,
dan v tednu, svojo prisotnost v vrtcu in
razpoloženje ter povedo, kakšne volje
so danes.
Otroke motiviramo s škatlo.
Spodbudimo jih, da nam povedo, kaj bi
se lahko skrivalo v škatli. Pred otroke
postavimo model Zemlje z luno ter jih
spodbudimo, da nam povedo, kaj je to,
kaj predstavlja in kdo živi na tem
planetu. Otroke spodbudimo, da nam
povedo, kaj vse že vedo o Zemlji.
Nato na sredino kroga položimo model
Osončja in jih spodbudimo, da nam
povedo, kaj predstavlja in da poiščejo
planet, na katerem živimo mi.
Otrokom nato predstavimo naše
Osončje; predstavimo jim planete ter
Otroci sodelujejo v jutranjem krogu.
Označijo, kateri dan v tednu je in
kakšno je vreme. Označijo svojo
prisotnost v vrtcu in povedo, kakšne
volje so danes.
Otroci ugibajo, kaj se skriva v škatli.
Otroci opazujejo, razmišljajo in
sodelujejo v pogovoru.
Otroci prepoznajo Zemljo in naše
Osončje. Aktivno na podlagi lastnega
razmišljanja, sodelovanja, pogovora in
poslušanja pridobijo nova spoznanja o
Zemlji in našem Osončju.
44
vsa ostala nebesna telesa in njihove
osnovne značilnosti:
- Sonce (svetloba in rdeče pega);
- Merkur (ognjeniki);
- Venera (rumeni oblaki);
- Zemlja (voda, ozračje, Luna, beli
oblaki, življenje na zemlji);
- Mars (rjast prah);
- Ceres (asteroidi);
- Jupiter (lune);
- Saturn (kolobarji);
- Uran (kolobarji);
- Neptun (plin metan);
- Pluton (luna);
- Erida (luna).
Na osnovi modela jim predstavimo tudi
njihovo lego in gibanje v Osončju. Pri
predstavitvi planetov in ostalih nebesnih
teles si pomagamo tudi s fotografijami
ter otroke spodbudimo, da s fotografij
razberejo, kakšne barve so posamezni
planeti in nebesna telesa. Otrokom
povemo tudi, kateri so zunanji, notranji
in kateri so pritlikavi planeti. Vprašamo
jih, zakaj mislijo, da se tako imenujejo.
Povemo jim, zakaj jih delimo v te tri
skupine in jim predstavimo njihove
osnovne značilnosti.
Otrokom povemo, da so pripravljeni
različni kotički. Spodbudimo jih, da si
jih skupaj ogledamo. Ob ogledu
podamo natančna navodila poteka dela
Otroci si ogledajo kotičke in se
razporedijo v njih.
45
v kotičkih. Nato jih spodbudimo, da se
razporedijo v kotičke. Kotičke nato tudi
večkrat zamenjamo.
Cilj:
- otroci si oblikujejo prve predstave o vesolju in našem Osončju;
- otroci spoznajo naše Osončje;
- otroci spoznajo osnovne značilnosti posameznih planetov in ostalih
nebesnih teles, delitev, njihovo lego ter način gibanja v Osončju.
NOVE BESEDE: globus, Osončje, model, Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres,
asteroidi, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, Erida, kometi, pritlikavi planeti,
metan.
PREHOD NA DEJAVNOSTI PO KOTIČKIH
1. kotiček: Povezovanje planetov in nebesnih teles z njihovimi osnovnimi
značilnosti
Področja: narava in matematika.
Cilja: - otroci prepoznavajo posamezne
planete na fotografijah, jih
poimenujejo ter jih povezujejo s
fotografijami njihovih osnovnih
značilnosti;
- otroci prepoznavajo in povezujejo
barve.
Sredstva: fotografije planetov, fotografije
osnovnih značilnosti planetov.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
fotografije planetov in fotografije
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci povezujejo fotografije planetov
s fotografijami osnovnih značilnosti
46
osnovnih značilnosti planetov ter
nebesnih teles. Otroke spodbudimo, da
povežejo fotografijo posameznega
planeta in nebesnega telesa s fotografijo
njegove osnovne značilnosti.
planetov.
2. kotiček: Razvrščanje planetov in nebesnih teles glede na lego v Osončju
Področji: matematika in narava.
Cilja: - otroci prepoznajo planete in
nebesna telesa ter jih pravilno
razvrstijo glede na njihovo lego v
Osončju;
- otroci prepoznavajo in povezujejo
barve.
Sredstva: podlaga za razvrščanje s krožnicami,
fotografije planetov in nebesnih teles.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
podlago za razvrščaje s krožnicami,
fotografije planetov in nebesnih teles ter
sliko modela Osončja, s katero si lahko
otroci pomagajo pri razvrščanju. Otroke
spodbudimo, da planete in nebesna
telesa razvrstijo glede na njihovo lego v
Osončju.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci prepoznajo planete in jih
razvrstijo glede na njihovo lego v
Osončju.
3. kotiček: Drevesni diagram
Področji: matematika in narava.
47
Cilj: - otroci klasificirajo in razvrščajo
planete ter nebesna telesa v
Osončju glede na notranje in tiste,
ki niso notranji.
Sredstva: podlaga za razvrščanje (drevo z dvema
krošnjama), fotografije planetov, slika
Osončja.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na blazino predhodno
pripravimo podlago za razvrščanje v
obliki drevesa z dvema krošnjama. Na
prvo krošnjo damo napis notranji, na
drugo krošnjo pa prečrtan napis
notranji. Otroke spodbudimo, da
razvrstijo planete in nebesna telesa na
notranje in na tiste, ki niso notranji.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci razvrščajo fotografije planetov
in nebesnih teles glede na notranje in
tiste, ki niso notranji.
4. kotiček: Poišči planete in nebesna telesa
Področji: narava in jezik.
Cilja: - otroci spoznavajo knjigo in besedo
kot vir informacij;
- otroci prepoznavajo posamezne
planete in nebesna telesa, jih
poimenuje ter se s prijatelji
pogovarjajo ob fotografijah.
Sredstva: različne knjige na temo astronomija,
vesolje in naše Osončje.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo, Otroci sodelujejo v pogovoru in
48
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
različne knjige na temo astronomija,
vesolje ter naše Osončje. Otroke
spodbudimo, da v knjigah poiščejo ter
prepoznajo posamezne planete in
nebesna telesa, jih pokažejo prijateljem
ter se z njimi pogovorijo o njih.
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci gledajo različne knjige, iščejo
fotografije planetov in nebesnih teles,
jih prepoznavajo, poimenujejo ter se s
prijatelji pogovarjajo o njih.
5. kotiček: Igra z modelom Zemlje in modelom našega Osončja
Področji: narava in matematika.
Cilja: - otroci prepoznajo planete in
nebesna telesa ter jih pravilno
razvrstijo glede na njihovo lego v
Osončju;
- otroci razvrščajo paličice, na
katerih so planeti, po velikostih od
največje do najmanjše.
Sredstva: model Zemlje in model našega
Osončja.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
razstavljen model Zemlje ter Osončja.
Otroke spodbudimo, da model sestavijo
ter si pri tem pomagajo s fotografijo na
škatli.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci sestavljajo model Zemlje in
model Osončja in se igrajo z njim.
49
ZAKLJUČEK
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da pospravijo
kotičke in jih povabimo na blazino.
Otroke spodbudimo, da še enkrat ob
fotografijah poimenujejo planete in
nebesna telesa v našem Osončju ter nam
povedo, katera dejavnost jim je bila
najbolj všeč.
Otroci pospravijo igralnico ter se
zberejo v krogu na blazini.
Otroci poimenujejo planete in nebesna
telesa v Osončju ter izrazijo svoje
mnenje o pripravljeni dejavnosti.
EVALVACIJA
Otroke smo za dejavnost motivirali s škatlo, v katero smo dali vse potrebne
didaktične pripomočke za predstavitev našega Osončja; to je otroke še dodatno
motiviralo. Didaktične pripomočke smo skrbno izbrali, jih izdelali ter z njihovo
pomočjo otrokom predstavili naše Osončje. Otroci so prepoznali Zemljo, jo tudi
poimenovali in jo našli v Osončju. Pri predstavitvi posameznih planetov in
nebesnih teles smo otroke aktivno vključevali v pogovor ter jih spodbudili, da s
fotografij prepoznajo njihove osnovne značilnosti. Otroci so poimenovali tudi
barve posameznih planetov in nebesnih teles.
Dejavnosti v kotičkih so otrokom omogočile, da utrdijo spoznanja o Osončju. V
Kotičku, kjer so povezovali planete in nebesna telesa z njihovimi osnovnimi
značilnostmi, so le-te na začetku povezovali s pomočjo iste barvne podlage. Z
večkratnim igranjem so se otroci tako seznanili in si tudi zapomnili značilnosti
posameznih planetov ter nebesnih teles. Otroci so prav tako v začetku dejavnosti
razvrščali planete in nebesna telesa v Osončje s pomočjo barv. Otroci so skozi
dejavnost pridobili in si razvili občutek za lego planetov ter nebesnih teles v
našem Osončju. S pomočjo barv so se lahko otroci igrali samostojno. Naša
prisotnost je bila potrebna za poimenovanje planetov in nebesnih teles. Obiskan je
bil tudi kotiček s Drevesnim diagramom, kjer so razvrščali planete in nebesna
telesa na notranje in na tiste, ki niso notranji. Pri tem so si pomagali s sliko
Osončja, vendar so za ta kotiček potrebovali nekoliko več usmeritve in spodbude.
50
Knjižni kotiček jih je še posebej pritegnil in v njih vzbudil zanimanje. Z veseljem
so pokazali planet in nebesna telesa, ki so ga našli, ter opazovali različne
fotografije planetov in nebesnih teles. V zadnjem kotičku so se otroci sproščeno
igrali z modeloma Osončje in Zemlja, ki so ga lahko otroci sestavili in ponovno
razstavili. Ob tem so se seznanili s kroženjem planetov in nebesnih teles v
Osončju ter s kroženjem Zemlje okoli svoje osi in Lune okoli nje. Otroci so se v
tem kotičku sproščeno igrali ter se med igro učili celostno.
Otroci so v zaključku dejavnosti ob pomoči poimenovali planete in nebesna telesa
na fotografijah. Imena planetov in nebesnih teles, ki jih niso poznali, smo
poimenovali mi. Vsakega otroka smo spodbudili, da nam pove, kaj mu je bilo
najbolj všeč. Otrokom so bile všeč različne dejavnosti.
Otroci so imeli na voljo različne dejavnosti, skozi katere so se sproščeno igrali in
spoznali ter si oblikovali prve predstave o našem Osončju. Z dejavnostmi, ki smo
jih pripravili, smo tudi dosegli zastavljene cilje.
Slika 2: Otroci so prisluhnili predstavitvi Osončja in se aktivno vključevali v pogovor.
51
Slika 3: Deček je povezoval fotografije planetov in ostalih nebesnih teles z njihovimi osnovnimi
značilnostmi.
Slika 4: Otroci so razvrščali planete in nebesna telesa glede na lego v Osončju.
Slika 5: Drevesni diagram: Deklici sta razvrščali planete in nebesna telesa s pomočjo slike Osončja.
52
Slika 6: Otroci so prebirali različne knjige o astronomiji, vesolju in našem Osončju.
Slika 7: Otroci so se igrali z modelom Zemlje in modelom Osončja.
53
3.8.2 SEZNANITEV Z ZGODBO KOMETEK RAKETEK IN
SONČEVA DARILA TER OGLED LUTKOVNE PREDSTAVE
PODROČJE: dramska umetnost.
POVEZAVA MED PODROČJI: jezik, narava.
TEMA: Priprava lutkovne predstave Kometek Raketek in Sončeva darila.
ENOTA: Seznanitev z zgodbo Kometek Raketek in Sončeva darila ter ogled
lutkovne predstave.
CILJI
Globalni:
- doživljaje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke;
- spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti.
Operativni:
- spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, različnosti
in umetnosti;
- ob pripovedovanju in poslušanju pravljic ter drugih literarnih del razvijajo
zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznavajo moralno-etične dimenzije; s
književno osebo se identificirajo ter doživljajo književno dogajanje;
- otroci razvijajo sposobnost čustvenega in miselnega sodelovanja v
literarnem svetu;
- otroci spoznavajo knjigo in besedo kot vir informacij;
- otroci ob literarnem delu doživljajo ugodje, veselje, zabavo, povezujejo
estetsko in fizično ugodje ter pridobivajo pozitivni odnos do literature;
- otroci se učijo samostojno pripovedovati in se ustvarjalno izražajo v
jeziku.
METODE: pripovedovanje, poslušanje, pogovor, izdelovanje, lastna aktivnost,
igra.
OBLIKI: skupna, skupinska.
54
PROSTOR: igralnica in hodnik.
SREDSTVA: kamišibaj, ilustracije zgodbe, svetilka v obliki krogle, lutke
planetov in ostalih nebesnih teles, stojalo za lutke, nogavice, volna, gumbi, škarje,
univerzalno lepilo, flomastri, papir, spet v knjižico, barvice.
METODIČNI POSTOPEK
UVOD
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke povabimo na blazino v jutranji
krog. Najprej se pozdravimo in si
zaželimo »Dobro jutro« z gledališko
igrico Dobro jutro raketa.
Otroke spodbudimo, da označijo vreme,
dan v tednu, svojo prisotnost v vrtcu in
razpoloženje ter povedo, kakšne volje
so danes.
Pred otroke na eno od miz postavimo
kamišibaj. Otroke spodbudimo, da nam
povedo, kaj mislijo, da je to. Povemo
jim, da se to imenuje kamišibaj (mali
prenosen oder) in jim ga predstavimo.
Povemo jim, da se za vratci skriva eden
od najbolj slikovitih kamnitih teles v
vesolju. To je zgodba o Kometku
Raketku in Sončevih darilih.
Otroke spodbudimo, da se udobno
namestijo in jim ob slikah na malem
prenosnem odru ob ilustracijah
pripovedujemo zgodbo Kometek
Raketek in Sončeva darila, avtorice
Aleksandra Kocmut.
Otroci sodelujejo v jutranjem krogu.
Označijo, kateri dan v tednu je in
kakšno je vreme. Označijo svojo
prisotnost v vrtcu in povedo, kakšne
volje so danes.
Otroci poskušajo ugotoviti, kaj je to.
Otroci prisluhnejo predstavitvi
kamišibaja.
Otroci se udobno namestijo na blazino
in prisluhnejo pripovedovanju zgodbe s
pomočjo kamišibaja ter opazujejo
ilustracije.
55
Ko končamo s pripovedovanjem,
naredimo čustven premor ter otroke
povabimo na hodnik, kjer predhodno
pripravimo blazine in ga zatemnimo.
Lutke Sonca, planetov in ostalih
nebesnih teles namestimo na posebno
vrteče stojalo, ki skupaj z lutkami
planetov in nebesnih teles predstavlja
naše Osončje.
Otroke povabimo k ogledu lutkovne
predstave Kometek Raketek in Sončeva
darila, ki jo zaigramo s pomočjo lutk na
vrvici, mimične lutke in vira svetlobe
na sredini, ki predstavlja Sonce.
Po čustvenem premoru otroke
spodbudimo, da se pogovorimo o
zgodbi. Otrokom zastavimo vprašanja:
- zakaj je Sonce poklicalo na pomoč
komete?
- kdo je Kometek Raketek?
- kateri planeti in nebesna telesa
krožijo okrog Sonca?
- kaj Kometek Raketek nese planetom
in nebesnim telesom na svojem
repu?
- kaj Kometek Raketek podari
Merkurju, Veneri, Marsu itd.?
- na kateri planet je Sonce pozabilo?
- kaj je na koncu Sonce podarilo
Zemlji?
Otrokom povemo, da so pripravljeni
različni kotički. Spodbudimo jih, da si
Otroci se usedejo na blazino.
Otroci si ogledajo lutkovno predstavo
Kometek Raketek in Sončeva darila ter
si oblikujejo predstavo o našem
Osončju.
Otroci sodelujejo v pogovoru o vsebini
zgodbe in odgovarjajo na vprašanja.
Otroci si ogledajo kotičke in se
razporedijo v njih.
56
jih skupaj ogledamo. Ob ogledu
podamo natančna navodila poteka dela
v kotičkih. Nato jih spodbudimo, da se
razporedijo v kotičke. Kotičke nato tudi
večkrat zamenjamo.
Cilji:
- otroci s pomočjo didaktične zgodbe spoznajo Osončje in se seznanijo z
osnovnimi značilnostmi planetov ter nebesnih teles;
- ob pripovedovanju in poslušanju pravljic ter drugih literarnih del razvijajo
zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznavajo moralno-etične dimenzije; s
književno osebo se identificirajo ter doživljajo književno dogajanje;
- otroci spoznavajo besedo kot vir informacij;
- otroci ob literarnem delu doživljajo ugodje, veselje, zabavo, povezujejo
estetsko in fizično ugodje ter pridobivajo pozitivni odnos do literature.
NOVE BESEDE: kamišibaj, rimska cesta, kometi, plin metan, sončne pege.
PREHOD NA DEJAVNOSTI PO KOTIČKIH
1. kotiček: Kamišibaj – pripovedovanje zgodbe ob ilustracijah
Področji: jezik in dramska umetnost.
Cilji: - jezik kot objekt igre;
- otroci se učijo samostojno
pripovedovati in se ustvarjalno
izražajo v jeziku;
- otroci prevzemajo vlogo gledalca in
vlogo pripovedovalca.
Sredstva: Kamišibaj in ilustrirana zgodba
Kometek Raketek in Sončeva darila.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
57
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
kamišibaj z ilustrirano zgodbo Kometek
Raketek in Sončeva darila. Otrokom
pokažemo, na kakšen način
pripovedujemo zgodbo s pomočjo
kamišibaja ob ilustracijah ter jih
spodbudimo, da drug drugemu
pripovedujejo zgodbo.
Otroci si ob ilustracijah pripovedujejo
zgodbo.
2. kotiček: Igra z lutkami
Področji: dramska umetnost in jezik.
Cilji: - otroci se igrajo z lutkami na vrvici
učijo se uporabe, drže in ravnanja z
lutkami na vrvici;
- otroci se igrajo igro vlog;
- otroci se vživijo v vlogo gledalca in
v vlogo igralca lutkovne igre.
Sredstva: lutke planetov na vrvici.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na blazino predhodno
pripravimo lutke planetov in nebesnih
teles na vrvici ter mimično lutko
Kometka Raketka. Otroke spodbudimo,
da odigrajo posamezni prizor iz
lutkovne predstave, ki so si ga
zapomnili. Otrokom pokažemo, kako
jih pravilno držimo in igramo z lutkami
na vrvici. Otroci se razdelijo na
gledalce in igralce. Vloge kasneje
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci se igrajo z lutkami planetov na
vrvici, jih pravilno držijo ter odigrajo
posamezne prizore iz lutkovne
predstave. Vživijo se v vlogo igralca in
gledalca lutkovne predstave.
58
zamenjajo.
3. kotiček: Izdelovanje mimične lutke Kometka Raketka iz nogavic
Področji: likovna in dramska umetnost.
Cilj: - otroci ustvarjalno izdelajo lutko
Kometka Raketka iz nogavice.
Sredstva: nogavice, volna, gumbi, škarje,
univerzalno lepilo, karton, flomastri.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
nogavice, volno, gumbe, univerzalno
lepilo, škarje, flomastre in karton.
Otroke spodbudimo, da izdelajo vsak
svojo mimično lutko Kometka Raketka
iz nogavice. Lutki s kartonom in
tehniko lepljenja naredijo usta ter
dodajo posamezne detajle.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Vsak otrok izdela svojo mimično lutko
Kometka Raketka iz nogavice.
4. kotiček: Izdelovanje žepne knjige
Področji: jezik in likovna umetnost.
Cilja: - jezik kot objekt igre;
- otroci se učijo samostojno
pripovedovati in se ustvarjalno
izražajo v jeziku.
Sredstva: papir, spet v knjižico, flomastri,
barvice.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo, Otroci sodelujejo v pogovoru in
59
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
knjižice iz papirja, barvice in flomastre.
Otroke spodbudimo, da si izdelajo svojo
žepno knjigo Kometek Raketek in
Sončeva darila. Najprej narišejo
ilustracije, nato pa ob ilustracijah
pripovedujejo zgodbo. Njihovo zgodbo
zapišemo.
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci izdelajo svojo žepno knjigo
Kometek Raketek in Sončeva darila.
Narišejo ilustracije in ob njih
pripovedujejo svojo zgodbo.
ZAKLJUČEK
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da pospravijo
kotičke in jih povabimo na blazino.
Preberemo žepne knjige, ki so nastale,
in jih spodbudimo, da nam povedo,
katera dejavnost jim je bila najbolj všeč,
kaj bi spremenili in dodali.
Otroci pospravijo igralnico in se
zberejo v krogu na blazini. Poslušajo
žepne knjige in opazujejo ilustracije.
Otroci izrazijo svoja mnenja ob
pripravljenih dejavnostih.
DRAMATIZACIJA
KOMETEK RAKETEK IN SONČEVA DARILA
(Prirejeno po zgodbi Kometek Raketek in Sončeva darila – Aleksandra Kocmut)
NASTOPAJO: Kometek Raketek, Sonce, Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres,
Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, Erida, Ptiček.
Iz prasnovi nastane osončje.
Glasbeni vložek: uprizoritev nastanka osončja s ksilofonom (glasen in sunkovit
ritmični motiv). Planeti krožijo v pokrajini Osončje pod Rimsko cesto okoli Sonca.
60
SONCE: »Dragi planeti in pritlikavi planeti! Tako močno bom sijalo, da bodo
moji sončni žarki prodrli v vse kotičke Osončja. Tudi do najbolj oddaljenega
pritlikavega planeta Eride.«
MERKUR: »Mi pa ti obljubimo, da bomo pridno krožili okoli tebe, Sonce.«
Glasbeni vložek ksilofon (hiter ritmični motiv, nato vedno počasnejši in prehod v
počasen ritmični motiv).
Planetom in pritlikavim planetom je postalo dolgčas, zato so vse počasneje krožili
okoli Sonca.
VENERA: »Joj! Kakšen dolgčas. Celo Sonce je pozabilo na nas, saj sije vse
šibkeje.«
Sonce opazi potrtost planetov.
SONCE: »O ne! Ste videli otroci! Planeti in pritlikavi planeti se vrtijo skozi
vesolje tako osamljeni in zelo daleč drug od drugega. Mislijo, da sem pozabilo
nanje. In tako žalostni so! Saj bodo še obupali in se iztrgali iz svojih krožnih poti
ter izginili v neskončnost. To moram preprečiti.« Sonce premišljuje. »Že vem! Na
pomoč bom poklicalo Kometka Raketka, ki mi bo zagotovo priskočil na pomoč.«
Sonce zakriči. »Kometek Raketek!«
Kometek Raketek je prihitel do Sonca, kolikor hitro se je dalo.
KOMETEK RAKETEK: »Kaj bi rado, Sonce?«
SONCE: »Raketek, ali bi hotel odnesti mojim planetom in pritlikavim majhna
darilca, da jim ne bo tako hudo v samoti in daljavi?«
KOMETEK RAKETEK: »Seveda! Kar na rep mi jih obesi in se bom takoj
odpravil do planetov in pritlikavih planetov!«
SONCE: »Izvoli Kometek Raketek! Pa srečno pot!«
Kometek Raketek je poletel proti planetom in pritlikavim planetom.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Merkur! Sonce mi je zate poslalo
Čudovite ognjenike. Izvoli jih!«
MERKUR: »Hvala, čudoviti so! Kako imenitno znajo bruhati lavo.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena, Venera! Sonce mi je zate poslalo
mogočne rumene oblake. Izvoli jih!«
VENERA: »Hvala, prekrasni so! Kako mehak rumenkast plašč imam.«
61
Kometek Raketek se je odpravil naprej. Med Venero in Marsom je spregledal
Zemljo.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Mars! Sonce mi je zate poslalo rjast
prah. Izvoli!«
MARS: »Hvala! Kakšne lepe rdeče barve sem sedaj!«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena, Ceres! Skoraj sem te prezrl, ko si pa
tako majhna. Sonce mi je zate poslalo poln rep skalnatih prijateljev, majhnih in
večjih kamnov asteroidov. Izvoli jih!«
CERES: »Hvala, Kometek! Sedaj ne bom več osamljena.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Jupiter! Sonce mi je zate poslalo cel koš
lun. Izvoli jih!«
JUPITER: »Hvala, Kometek! Čudovite so! Sedaj se počutim, kot da sem sam
postal majhno Sonce.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Saturn! Sonce mi je zate poslalo
veličastne kolobarje. Izvoli jih!«
SATURN: »Hvala! Prekrasni so. Saj so vendar takšni, kot obroč hula hop.
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Uran! Sonce mi je tudi zate poslalo
veličastne kolobarje. Izvoli jih!«
URAN: »Hvala! Čudoviti so. Takoj jih moram preizkusiti.« Zavrti se okoli svoje
osi in se prekucne na bok. »Tako sem telovadil z njimi, da sem se prekucnil na
bok!«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen, Neptun! Sonce mi je zate poslalo sijočo
preprogo plina metana. Izvoli!«
NEPTUN: »Hvala! Sedaj sem pokrit s čarobno modro barvo.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena, Pluton in Erida! Za vsakega imam na
repu pripravljeno po eno luno. Izvolita!«
62
PLUTON IN ERIDA: »Hvala Kometek! Sedaj nama je vseeno za hlad in
temačnost, ki vlada na koncu Osončja! Kakšni lepi luni imava.«
Kometek Raketek je odhitel nazaj proti Soncu.
KOMETEK RAKETEK: »Tako. Delo je opravljeno, sedaj se pa lahko odpravim
nazaj proti Soncu, da mu bom poročal o uspehih svojega potovanja.« Kometek
Raketek je odhitel nazaj proti Soncu in zagledal Zemljo. »O, poglej, poglej, kaj pa
je to? Saj to je vendar Zemlja. Za Zemljo mi ni ostalo nobeno darilo!« Že od daleč
je Klical Soncu. »Sonce, Sonce, pozabilo si na Zemljo! Za Zemljo mi nisi dalo
nobenega daru!«
SONCE: »Oh, tako mi je nerodno, da sem od sramu dobilo vse polno pegic.
Oddolžilo se bom Zemlji in ji podarilo čisto vse, kar premorem. Izvoli!«
Kometek Raketek se je odpravil proti Zemlji.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena, Zemlja! Ker je Sonce pozabilo nate, ti
je sedaj podarilo čisto vse, kar premore. Izvoli, Ozračje, vodo, Luno in bele
oblake.«
ZEMLJA: »Hvala! Moram se malo nagniti, da bom bolje videla mojo novo
spremljevalko. In sedaj Sonce sije name ravno prav. Tako prijetno toplo mi je!«
KOMETEK RAKETEK: »Počakaj, počakaj. Zate imam še eno darilo in to je
življenje. Nadrobil ga bom po tebi. Sedaj pa res ne boš več osamljena.«
K Zemlji prileti ptiček.
PTIČEK: »Čiv, čiv, čiv …«
ZEMLJA: »Hvala! Sedaj mi pa zagotovo ne bo več dolgčas!«
KOMETEK RAKETEK: »Tako. Vse je v najlepšem redu. Sedaj se pa lahko
odpravim po svoji poti.«
Glasbeni vložek: Prirejeno po pesmi: Sonce se smeje (Janez Bitenc)
Sonce se smeje, planete šteje, ki se prav lepo vrtijo,
Sonce se smeje, rožice šteje, ki na polju že cveto.
Sonce se smeje, ptičice šteje, ki na drevju že pojo.
Sonce se smeje, ribice šteje, ki v potokih plavajo.
Sonce se smeje, kuka skoz veje in zavriska prav glasno.
SONCE: »Juhuhu!«
Planeti so srečni in zadovoljni zakrožili okoli Sonca.
63
EVALVACIJA
Zgodbo smo izbrali že v začetku oblikovanja projekta z namenom, da otrokom
preko zgodbe približamo naše Osončje. Izbrali smo zgodbo Kometek Raketek in
Sončeva darila, avtorice Aleksandre Kocmut. Da bi popestrili samo predstavitev
zgodbe, smo narisali ilustracije in izdelali kamišibaj, ki je ustvaril posebno
vzdušje ob predstavitvi zgodbe. Otroci so zgodbi prisluhnili z zanimanjem.
Kamišibaja niso poznali, zato smo jim ga tudi predstavili in pokazali, kako se
uporablja. Po zgodbi je sledil čustveni premor. Otrokom smo nato zaigrali
lutkovno predstavo Kometek Raketek in Sončeva darila. Besedilo za lutkovno
predstavo smo priredili po zgodbi Kometek Raketek in Sončeva darila. Za
lutkovno predstavo smo ustvarili posebno vzdušje, saj smo zatemnili prostor,
edini vir svetlobe pa je bila lutka Sonca, okoli katerega so krožili planeti. S samo
pripravo prostora in postavitvijo lutk smo želeli, da si otroci oblikujejo čim boljšo
predstavo o našem Osončju. Otroci so poleg lutkovne predstave lahko opazovali
tudi gibanje planetov v Osončju ter si tako oblikovali predstavo o Osončju. Otroke
smo spodbudili, da se pogovorimo o vsebini zgodbe. Otroci so zgodbo ob
ilustracijah obnovili in si jo tudi zapomnili. Nekateri so prepoznali tudi imena
planetov in nebesnih teles (Sonce, Zemlja, Venera …).
Zgodba je otroke zanimala in jih pritegnila, saj smo nato zgodbo ter lutkovno
predstavo poustvarjali v dejavnostih po kotičkih.
Otroci so zgodbo pripovedovali s pomočjo kamišibaja, kjer so potrebovali nekaj
naše pomoči, predvsem za poimenovanje nekaterih planetov in nebesnih teles.
Odigrali so tudi nekaj prizorov z lutkami. Otroke smo spodbudili, da se igrajo
sproščeno, improvizirajo in lutki namenijo svoj pogled, saj bo tako oživela. Vsi
otroci so si tudi izdelali svojo mimično lutko Kometka Raketka iz nogavice, ki so
si jo prinesli od doma. Lutke Kometka Raketka smo nato tudi razstavili in jih s
ščipalkami obesili na vrvico. Pri izdelovanju žepne knjige smo otroke spodbudili,
da izdelajo svojo knjigo po zgodbi Kometek Raketek in Sončeva darila, narišejo
tiste prizore, ki so si jih zapomnili ter jo priredijo po svoje. Njihovo zgodbo smo
nato tudi zapisali.
V zaključku dejavnosti smo prebrali žepne knjige. Zgodbe so otroci priredili po
svoje in nastale so zelo dobre zgodbe, v katerih smo lahko videli, da je vsak otrok
64
prispeval nekaj svojega k zgodbi in pokazal ustvarjalnost. Otrokom so bile všeč
različne dejavnosti, najbolj pa sta jih pritegnila kotička, kjer so se igrali in
izdelovali lutke.
Opazili smo, da otroke lutke zelo pritegnejo in da lahko z njihovo pomočjo
otrokom približamo še tako zahtevno tematiko. Ko so lutke v naših rokah oživele,
so se otroci popolnoma umirili in vsi pogledi so bili usmerjeni v lutke. Cilji, ki
smo si jih zastavili, so bili z dejavnostjo tudi doseženi.
Slika 8: Otroci so prisluhnili zgodbi Kometek Raketek in Sončeva darila.
Slika 9: Otroci so si ogledali lutkovno predstavo Kometek Raketek in Sončeva darila.
65
Slika 10: Deček je pripovedoval zgodbo ob ilustracijah s pomočjo kamišibaja.
Slika 11: Deček se je igral z mimično lutko Kometka Raketka, ki jo je izdelal sam.
Slika 11: Deklica je izdelovala mimično lutko Kometka Raketka.
66
Slika 13: Lutke Kometka Raketka smo obesili na vrvico.
Slika 12: Deklici sta izdelovali žepne knjige.
67
3.8.3 DRAMATIZACIJA PO ZGODBI
PODROČJE: jezik.
POVEZAVA MED PODROČJI: dramska umetnost, narava.
TEMA: Priprava lutkovne predstave Kometek Raketek in Sončeva darila.
ENOTA: Dramatizacija po zgodbi.
CILJI
Globalna:
- jezik kot objekt igre;
- spodbujanje ustvarjalnosti.
Operativni:
- otroci razvijajo sposobnost čustvenega in miselnega sodelovanja v
literarnem svetu;
- otroci razvijajo sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja
literarnega sveta (podobo književne osebe in dogajalnega prostora);
- otroci se ustvarjalno izražajo v jeziku;
- otroci se s književno osebo identificirajo in doživljajo književno
dogajanje;
- otroci sodelujejo pri dramatizaciji pravljice in jo dramatizirajo.
METODE: pripovedovanje, pogovor, razgovor, vodena vizualizacija,
dramatiziranja, lastna aktivnost, igra.
OBLIKI: skupna, skupinska.
PROSTOR: igralnica.
SREDSTVA: list, pisalo, predvajalnik glasbe, glasbeni posnetek z umirjeno
glasbo, lutke planetov in nebesnih teles na vrvicah, vir svetlobe, platno ilustracije
po zgodbi, slika modela Osončja, voščenke, risalni listi, lonček z vodo, črna
tempera barva.
68
METODIČNI POSTOPEK
UVOD
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke povabimo na blazino v jutranji
krog. Najprej se pozdravimo in si
zaželimo »Dobro jutro« z gledališko
igrico Dobro jutro raketa.
Otroke spodbudimo, da označijo vreme,
dan v tednu, svojo prisotnost v vrtcu in
razpoloženje ter povedo, kakšne volje
so danes.
Otroke spodbudimo, da se udobno
namestijo na blazino. Na CD
predvajalniku nastavimo umirjeno
glasbo. Povemo jim, da se bomo s
pomočjo Kometka Raketka odpravili na
čarobno popotovanje po vesolju ter jih
usmerjamo z vodeno vizualizacijo:
»Počasi zaprite oči in se popolnoma
umirite. Sprostite noge, roke, vrat,
glavo, sedaj celo telo. Mimo nas počasi
prileti Kometek Raketek in se ustavi.
Čisto nežno nas požgečka s svojim
repkom ter nas povabi, da se ga nežno
dotaknemo in se ga primemo. Kometek
Raketek se dvigne visoko v zrak in nas
ponese v Osončje proti Soncu. Med
potjo se lahko dotaknete belih oblakov.
Pihlja topel veter, ki nam nežno kuštra
lase. Odletimo proti Soncu. Sonce nam
veselo pomaha v pozdrav, da nam
Otroci sodelujejo v jutranjem krogu.
Označijo, kateri dan v tednu je in
kakšno je vreme. Označijo svojo
prisotnost v vrtcu ter povedo, kakšne
volje so danes.
Otroci se udobno namestijo na blazino
in mi prisluhnejo.
Otroci prisluhnejo umirjeni glasbi in se
vživijo v vodeno vizualizacijo.
69
postane kar toplo pri srcu. Odletimo
naprej proti Merkurju, ki pravkar pljuva
lavo. Od njega se odpravimo k Veneri,
ki se očarljivo vrti v soju mehkega
rumenkastega plašča. Poletimo mimo
Marsa, ki se blešči v svoji rdeči barvi.
Opazimo lahko pritlikavo Ceres, ki je
obdana s prijatelji Asteroidi. Od Ceres
poletimo k Jupitru, okoli katerega
zvesto krožijo lune, ki so videti kot
frnikole. V daljavi lahko opazimo
Saturn, ki okrog svojega trebuščka vrti
kolobarje kakor obroč »hula hop«.
Zraven njega lahko opazimo tudi Uran,
ki se tako smeji, da je še danes s svojim
obročem obrnjen na bok. Opazimo
lahko tudi samotni Neptun, ki je ovit v
sijočo preprogo plina metana. Na koncu
našega Osončja lahko opazimo tudi
pritlikavima planetoma Pluton in Eridi,
ki nadvse ponosno krožita po Osončju z
vsak svojo luno. Pomahamo jima v
pozdrav, saj je že čas, da se odpravimo
nazaj. Kometek Raketek poleti s
svetlobno hitrostjo proti Zemlji. Počasi
se spušča na tla. Počasi se lahko
spustimo iz njegovega repa. Pomahamo
mu v slovo. Počasi odpremo oči in se
pretegnemo.«
Spodbudimo jih, da odprejo oči in nam
prisluhnejo. Otroke vprašamo: »Ali se
spomnite lutkovne igre, ki smo jo
Otroci mi prisluhnejo, sodelujejo v
pogovoru in odgovarjajo na vprašanja.
70
odigrali? Ste si zapomnili, katere osebe
so vse nastopale v lutkovni predstavi?«
Spodbudimo jih, da si še enkrat
ogledajo lutkovno predstavo in dobro
prisluhnejo dialogu med osebami.
Povemo jim, da bomo skupaj napisali
dramatizacijo za lutkovno predstavo, v
kateri bodo sodelovali.
Otrokom odigram lutkovno predstavo.
Po ogledu lutkovne predstave jih
spodbudimo, da skupaj napišemo
dramatizacijo za njihovo lutkovno
predstavo. Besedilo zapišemo na list
papirja.
Otrokom povemo, da so pripravljeni
različni kotički. Spodbudimo jih, da si
jih skupaj ogledamo. Ob ogledu
podamo natančna navodila poteka dela
v kotičkih. Nato jih spodbudimo, da se
razporedijo v kotičke. Kotičke nato tudi
večkrat zamenjamo.
Otroci si ogledajo lutkovno predstavo.
Otroci sodelujejo pri sestavi
dramatizacije za lutkovno predstavo.
Povedo nam, kaj naj napišemo.
Otroci si ogledajo kotičke in se
razporedijo v njih.
Cilji:
- otroci sodelujejo pri sestavi dramatizacije za lutkovno predstavo;
- otroci razvijajo sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja
literarnega sveta (podobo književne osebe in dogajalnega prostora);
- otroci razvijajo zmožnost domišljijske rabe jezika, s književno osebo se
identificirajo ter doživljajo književno dogajanje.
NOVE BESEDE: dramatizacija.
71
PREHOD NA DEJAVNOSTI PO KOTIČKIH
1. kotiček: Lutkovna predstava Kometek Raketek in Sončeva darila
Področji: dramska umetnost in jezik.
Cilji: - otroci igrajo lutkovno predstavo z
lutkami na vrvici;
- otroci se učijo uporabe, drže in
ravnanja z lutkami na vrvici;
- otroci se igrajo igro vlog;
- otroci se vživijo v vlogo gledalca in
v vlogo igralca lutkovne igre.
Sredstva: Lutke planetov in nebesnih teles na
vrvici, mimična lutka Kometka
Raketka.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na blazino predhodno
pripravimo lutke. Otroke spodbudimo,
da odigrajo lutkovno predstavo
Kometek Raketek in Sončeva darila po
dramatizaciji, ki smo jo skupaj napisali.
Otroci se razdelijo na gledalce in igralce
lutkovne predstave. Nato vloge
zamenjajo.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci se igrajo z lutkami, jih pravilno
držijo ter odigrajo posamezne prizore iz
lutkovne predstave. Vživijo se v vlogo
igralca in gledalca lutkovne predstave.
2. kotiček: Razvrščanje ilustracij iz zgodbe po vrstnem redu in
pripovedovanje zgodbe
Področji: jezik in matematika.
Cilja: - otroci razvrščajo ilustracije glede
na zaporednost dogodkov ter jih
72
povezujejo s števili;
- otroci ob ilustracijah pripovedujejo
pravljico.
Sredstva: ilustracije po pravljici, števila.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
ilustracije iz pravljice Kometek Raketek
in Sončeva darila ter števila. Otroke
spodbudimo, da ilustracije razporedijo
glede na zaporednost dogodkov, jih
povežejo s števili ter ob razvrščenih
ilustracijah pripovedujejo zgodbo.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci razvrstijo ilustracije glede na
zaporednost dogodkov v pravljici in ob
ilustracijah pripovedujejo zgodbo.
3. kotiček: Poišči planete in nebesna telesa
Področji: narava in jezik.
Cilja: - otroci spoznavajo knjigo in besedo
kot vir informacij;
- otroci prepoznavajo posamezne
planete in nebesna telesa, jih
poimenujejo ter se s prijatelji
pogovarjajo ob knjigah.
Sredstva: različne knjige na temo astronomija,
vesolje in naše Osončje.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizi predhodno pripravimo
različne knjige na temo astronomija,
vesolje in naše Osončje. Otroke
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci gledajo različne knjige, iščejo
fotografije planetov in nebesnih teles,
jih prepoznavajo, poimenujejo ter
73
spodbudimo, da v knjigi poiščejo ter
prepoznajo posamezne planete in
nebesna telesa ter prijateljem povedo,
kar vedo o njih.
prijateljem povedo, kar že vedo o njih.
4. kotiček: Risanje našega Osončja
Področji: likovna umetnost in narava.
Cilj: - otroci narišejo Osončje ob
neposrednem ogledovanju slike
Osončja.
Sredstva: voščenke, risalni listi, lonček z vodo,
črna vodena barva, slika modela
Osončja.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudim, da nam povedo, kaj
mislijo, da bodo počeli v tem kotičku.
Na zaščiteni mizi predhodno pripravimo
risalne liste, voščenke, črno vodeno
barvo, čopiče, vodo ter sliko Osončja.
Otroke spodbudimo, da z voščenkami
ob opazovanju slike narišejo Osončje.
Ko končajo, jih spodbudimo, da risbo
prebarvajo s črno vodeno barvo.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci ob opazovanju slike modela
Osončja le-tega narišejo z voščenkami
ter ga prebarvajo s črno vodeno barvo.
ZAKLJUČEK
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da pospravijo
igralnico in se usedejo na blazino v
krog.
Otroke spodbudimo, da izrazijo svoje
Otroci sodeluje pri ureditvi igralnice.
Otroci sodelujejo v pogovoru, izrazijo
74
mnenje o pripravljeni dejavnosti ter
nam povedo, kaj jim je bilo ta dan
najbolj všeč. Otrokom preberemo tudi
dramatizacijo, ki smo jo napisali skupaj.
svoje mnenje o pripravljenih
dejavnostih in povedo, kaj jim je bilo
najbolj všeč.
Otrok posluša dramatizacijo po zgodbi.
EVALVACIJA
Otroke smo z vodeno vizualizacijo spodbudili, da se sprostijo in se v mislih
odpravijo na potovanje po Osončju na repu Kometka Raketka. Poskrbeli smo tudi
za umirjeno glasbo, ki je otroke še dodatno motivirala in ustvarila prijetno
vzdušje. Otroci so si med vodeno vizualizacijo v mislih ustvarili slike planetov in
nebesnih teles. Večina otrok se je ulegla na blazino, ko so slišali umirjeno glasbo.
Otroci so se umirili, sprostili in se vživeli.
Po vodeni vizualizaciji smo otroke še enkrat spodbudili, da si ogledajo lutkovno
predstavo. Namen ponovnega ogleda lutkovne predstave je bil ta, da dobro
prisluhnejo dialogom med osebami, so pozorni na govor lutk in zgodbo še enkrat
doživijo. Prostor za predstavo smo primerno uredili, ugasnili luči in ustvarili
prijetno vzdušje. Otroci so si predstavo še enkrat z zanimanjem ogledali.
Pri dramatiziranju zgodbe smo otroke spodbudili, da samostojno z medsebojnim
sodelovanjem sestavijo svojo dramatizacijo. Držali smo se okvirne zgodbe.
Otroke smo spodbudili, da naj bodo samostojni in se naj izražajo po svoje.
Njihovo besedilo smo tudi zapisali. Dramatizacija, ki smo jo napisali, nas usmerja
ter nam pove, kako si dogodki sledijo in nam daje podlago za sproščeno igro z
lutkami. Otroci so s sestavo lastne dramatizacije zgodbo utrdili in jo obnovili. Iz
dramatizacije lahko tudi razberemo, katere lutke vse potrebujemo za lutkovno
predstavo.
Pripravljeni kotički so otroke pritegnili. Najbolj obiskan je bil kotiček, kjer so
otroci risali Osončje z voščenkami. Celoten list so nato prebarvali s črno vodeno
barvico. Otrokom je bila ta likovna tehnika zelo zanimiva, saj jo pred tem še niso
poznali. Otroci so nas spraševali, kako se bo videlo, kar so narisali, če bodo to
potem prebarvali s črno barvo, vendar so kmalu spoznali, zakaj se barva ne prime
75
na voščenke in zakaj se narisano vidi. Osončje so narisali ob neposrednem ogledu
slike Osončja; prav tako so narisali tudi večino planetov in nebesnih teles ter jih
pravilno umestili v narisano Osončje. V kotičku z lutkami so otroci z lutkami
planetov na vrvici odigrali posamezne prizore iz lutkovne predstave. Otroke smo
spodbudili, da naj posamezne prizore iz predstave odigrajo sproščeno in pri tem
improvizirajo. Otroci so se sproščeno igrali z lutkami. Knjižni kotiček je otroke
pritegnil, saj imajo knjige zelo radi. V knjigah so našli planete in nekatere od njih
tudi poimenovali. V kotičku, kjer so razvrščali ilustracije po vrstnem redu, so
potrebovali nekaj dodatne usmeritve vzgojiteljic. Otroci so si zgodbo dobro
zapomnili in jo tudi pripovedovali.
Ob skupni evalvaciji dneva smo spoznali, da so bile otrokom všeč različne
dejavnosti. Otrokom smo prebrali dramatizacijo, ki smo jo napisali skupaj. Cilji,
ki smo si jih zastavili, so bili tako z izvedenimi dejavnostmi tudi doseženi.
Dramatizacija, ki smo jo napisali skupaj z otroki:
KOMETEK RAKETEK IN SONČEVA DARILA
(Prirejeno po pravljici Kometek Raketek in Sončeva darila - Aleksandra Kocmut)
NASTOPAJO: Kometek Raketek, Sonce, Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres,
Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton in Erida.
Planeti krožijo okoli Sonca.
SONCE: »Tako močno bom sijalo, da bodo moji sončni žarki prodrli do vseh
planetov v Osončju.«
VSI PLANETI: »Obljubimo ti, da bomo pridno krožili okrog tebe Sonce.«
Planeti krožijo počasneje okoli Sonca.
VSI PLANETI: »Sonce je pozabilo na nas. Joj, kako nam je dolgčas.«
SONCE: »Ojoj. Planeti se vrtijo skozi vesolje zelo počasi in tako zelo osamljeni
so. Kometek Raketek, pridi k meni!«
Kometek Raketek je prihitel do Sonca, kolikor hitro se je dalo.
KOMETEK RAKETEK: »Kaj bi rado Sonce?«
SONCE: »Planeti se vrtijo skozi vesolje zelo počasi. Ali bi jim lahko prosim
dostavil darila, da ne bodo tako osamljeni?«
76
KOMETEK RAKETEK: »Seveda! Kar na rep mi jih obesi.«
SONCE: »Izvoli Kometek Raketek. Pa srečno pot.«
Kometek Raketek je poletel proti planetom.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Merkur. Sonce ti je podarilo ognjenike.
Izvoli jih.«
MERKUR: »Hvala! Prečudoviti so.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena Venera. Sonce ti je podarilo rumene
oblake. Izvoli jih.«
VENERA: »Hvala. Prečudoviti so.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej. Med Venero in Marsom je spregledal
Zemljo.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Mars! Sonce ti je podarilo rjast prah.
Izvoli ga.«
MARS: »Hvala. Prečudovit je.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Dober dan Ceres! Sonce ti je podarilo veliko kamnov
– Asteroidov. Izvoli jih.«
CERES: »Hvala. Prečudoviti so.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Jupiter! Sonce ti je podarilo lune. Izvoli
jih.«
JUPITER: »Hvala. Prečudovite so.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Saturn! Sonce ti je poslalo kolobarje.
Izvoli jih.«
SATURN: »Hvala.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Uran! Sonce ti je poslalo kolobarje.
Izvoli jih.«
URAN: »Hvala. Zaradi predivje telovadbe sem se prekucnil.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
77
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljen Neptun! Sonce ti je podarilo moder plin
metan. Izvoli ga.«
NEPTUN: »Hvala lepa.«
Kometek Raketek se je odpravil naprej.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena Pluton in Erida. Za vsakega od vaju
imam po eno luno, da vama ne bo dolgčas, ker sta sama. Izvolita.«
PLUTON IN ERIDA: »Hvala za luni.«
Kometek Raketek je odhitel nazaj proti Soncu.
KOMETEK RAKETEK: »No, sedaj pa se lahko odpravim proti Soncu, saj sem
dokončal svoje delo. Kaj pa je to? Saj to je Zemlja! Sonce, Sonce pozabilo si na
Zemljo! Ojoj … Za zemljo mi nisi dal ničesar!«
SONCE: »Ojoj! Sedaj pa se morem Zemlji oddolžiti. Oprosti Zemlja. Podaril ti
bom vse, kar premorem. Kometek Raketek odnesi te darove Zemlji.«
Kometek Raketek se je odpravil proti Zemlji.
KOMETEK RAKETEK: »Pozdravljena Zemlja! Nekaj imam zate. Sonce ti je
podarilo ozračje, bele oblake, Luno in vodo.«
ZEMLJA: »Hvala za te darove.«
KOMETEK RAKETEK: »In na koncu ti je podarilo še življenje, ki ga bom
sedaj nadrobil po tebi.«
ZEMLJA: »Hvala. Sedaj pa mi ne bo več tako dolgčas.«
KOMETEK RAKETEK: »Zdaj pa lahko grem po svoji poti.«
Planeti so srečni in zadovoljni zakrožili okoli Sonca.
Slika 13: Otroci so se v mislih odpravili na potovanje po Osončju na repu Kometka Raketka.
78
Slika 14: Otroci so si ponovno ogledali lutkovno predstavo.
Slika 15: Otroci so sestavili svojo dramatizacijo za lutkovno predstavo.
Slika 16: Deklici sta se igrali z lutkami v lutkovnem kotičku.
79
Slika 17: Deklica je razvrščala ilustracije po vrstnem redu s pomočjo števil.
Slika 18: Deček je gledal knjige o astronomiji, vesolju in Osončju.
Slika 19: Otroci so risali Osončje s kombinirano likovno tehniko voščenke in vodene barvice.
80
3.8.4 SPOZNAVANJE IN IZDELOVANJE LUTK
PODROČJE: dramska umetnost.
POVEZAVA MED PODROČJI: likovna umetnost, jezik, narava, tehnika.
TEMA: Priprava lutkovne predstave Kometek Raketek in Sončeva darila.
ENOTA: Spoznavanje in izdelovanje lutk.
CILJI
Globalna:
- razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetnostnih sposobnosti;
- spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti.
Operativni:
- spodbujanje veselja in radovednosti do umetniških dejavnosti, umetnosti
ter različnosti;
- razvijanje domišljije in umetniške predstavljivosti z zamišljanjem ter
ustvarjanjem;
- uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje,
eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (s telesom, z glasom, materiali, s
predmeti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi;
- spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri organizaciji, pripravi in uporabi
sredstev.
METODE: pogovor, poslušanje, razlaga, razvrščanje, ustvarjanje, izdelovanje
lutk, lastna aktivnost, igra.
OBLIKI: skupna, skupinska.
PROSTOR: igralnica.
SREDSTVA: lutke različnih lutkovnih tehnik, vreča, črno platno, baloni, vrvica,
lesene palice, Mekol lepilo, voda, časopisni papir, papirnate brisače, čopiči,
81
tempera barve, zamaški, alkoholni flomaster, škarje, papir, slika modela Osončja,
vroče lepilo, moosgumi, kosmata žica, kroglice iz stiropora.
METODIČNI POSTOPEK
UVOD
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke povabimo na blazino v jutranji
krog. Najprej se pozdravimo in si
zaželimo »Dobro jutro« z gledališko
igrico Dobro jutro raketa.
Otroke spodbudimo, da označijo vreme,
dan v tednu, svojo prisotnost v vrtcu in
razpoloženje ter povedo, kakšne volje
so danes.
Pred otroke postavimo vrečo, v katero
damo različne vrste lutk. Otroke
spodbudimo, da nam povedo, kaj
mislijo, da je skrito v vreči.
Iz vreče nenadoma poleti mimična lutka
Kometka Raketka, ki otrokom pove, da
je po naključju pristala v vreči, v kateri
je zelo veliko lutk, ki jih ni srečala še
nikoli prej. Otroke vpraša, ali bi jih
skupaj poklicali, da pridejo iz vreče in
se nam predstavijo. Kometek Raketek
nas prosi, da mu pri tem pomagamo ter
otrokom pove, da bo tudi on z veseljem
prisluhnil predstavitvi lutk.
Iz vreče postopoma vzamemo lutke, ki
zaživijo v naših rokah. Vsaka lutka se
otrokom tudi predstavi. Za vsako lutko
Otroci sodelujejo v jutranjem krogu.
Označijo, kateri dan v tednu je in
kakšno je vreme. Označijo svojo
prisotnost v vrtcu in povedo, kakšne
volje so danes.
Otroci opazujejo in ugibajo.
Otroci prisluhnejo Kometku Raketku.
Otroci spoznavajo različne vrste lutk.
Otroci poslušajo in sodelujejo v
pogovoru.
82
posebej povemo, kako se imenuje, kako
jo držimo, animiramo in kakšno sceno
potrebuje.
Otrokom predstavimo prstno lutko
(jastreb), mimično lutko (Kometek
Raketek), ročno lutko (punčka
Spominčica), plosko lutko (kokoško),
senčno lutko (kokoško), lutko na vrvici
oz. marioneto (ptiček) in lutko igračo
(Dino). Otrokom povemo, da tudi
lutkarji v lutkovnem gledališču
uporabljajo takšne vrste lutk v različnih
lutkovnih predstavah.
Otrokom povemo, da bomo za našo
lutkovno predstavo izdelali lutke
planetov in nebesnih teles na vrvicah,
saj bodo le tako lahko planeti in
nebesna telesa potovali po Osončju in
se vrteli okoli svoje osi. Povemo jim, da
smo lutko Kometka Raketka že izdelali.
Otrokom še enkrat pokažemo lutko na
vrvicah. Povemo jim, da bomo lutke
planetov in nebesnih teles izdelali s
pomočjo balonov in tehnike kaširanja.
Otroke spodbudimo, da različno
napihnjene balone ob sliki Osončja
umestimo kot planete v naše Osončje
(pomagamo si s sliko Osončja). Na vsak
balon napišemo ime planeta in
nebesnega telesa.
Otrokom povemo, da so pripravljeni
različni kotički. Spodbudimo jih, da si
Otroci opazujejo, poslušajo in
sodelujejo v pogovoru.
Otroci razvrščajo.
Otroci si ogledajo kotičke in se
razporedijo v njih.
83
jih skupaj ogledamo. Ob ogledu
podamo natančna navodila poteka dela
v kotičkih. Nato jih spodbudimo, da se
razporedijo v kotičke. Kotičke nato tudi
večkrat zamenjamo.
Cilji:
- otroci spoznajo lutke različnih lutkovnih tehnik in osnove lutkovnega
gledališča;
- uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje,
eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (lutkami) in njihovimi izraznimi
lastnostmi;
- otroci si razvijajo občutek za velikosti planetov in za njihovo medsebojno
razmerje v velikosti.
NOVE BESEDE: scena, mimična lutka, marioneta, paravan, lutkovno gledališče.
PREHOD NA DEJAVNOSTI PO KOTIČKIH
1. kotiček: Igra z različnimi lutkami
Področje: dramska umetnost.
Cilj: - otroci spoznajo različne vrste lutk,
se sproščeno igrajo in se seznanijo
z načinom uporabe ter animacije
lutk.
Sredstva: okvir, črno platno, različne vrste lutk.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na blazini predhodno
pripravimo stojalo, prekrito s črnim
platnom, ki služi kot paravan, ter
različne vrste lutk. Otroke spodbudimo
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci se igrajo z različnimi vrstami
lutk in se seznanjajo z njihovim
načinom animacije.
84
k igri z različnimi vrstami lutk. Otroci
se razdelijo na gledalce in igralce.
2. kotiček: Senčno gledališče – igra s sencami
Področje: dramska umetnost in narava.
Cilja: - otroci odkrivajo in spoznavajo
lastnosti svetlobe: širjenje,
odbijanje, sence in izvor svetlobe;
- otroci eksperimentirajo z
umetniškimi sredstvi in njihovimi
izraznimi lastnostmi.
Sredstva: vir svetlobe in platno.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. V kotičku predhodno
pripravimo vir svetlobe in platno, ki je
napeto na lesen okvir. Otrokom
povemo, da poleg Sonca, ki je naravni
vir svetlobe, uporabljamo tudi umetne
vire svetlobe. Povemo jim, da se bodo v
tem kotičku igrali s svojimi sencami in
jim pokažemo nekaj možnosti.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci se igrajo s sencami,
eksperimentirajo in se seznanjajo z
osnovami senčnega gledališča.
3. kotiček: Izdelava lutk planetov
Področji: likovna umetnost in tehnika.
Cilj: - otroci s tehniko kaširanja izdelajo
lutke na vrvici v podobi planetov za
lutkovno predstavo.
Sredstva: baloni, vrvica, lesene palice, Mekol
85
lepilo, voda, časopisni papir, papirnate
brisače, čopiči, tempera barve,
zamaški, alkoholni flomaster, vroče
lepilo, moosgumi, kosmata žica,
kroglice iz stiropora.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
material za izdelavo lutk na vrvici.
Otroke spodbudimo, da balone prelepijo
s časopisnim papirjem in papirnatimi
brisačami. Potek dela jim tudi
demonstriramo. Ko otroci končajo s
kaširanjem, počakamo, da se baloni
posušijo. Ko so baloni suhi, otroke
spodbudimo, da balone prebarvajo po
podobi planetov. Pri tem si pomagajo s
fotografijami planetov. Da planeti
zaživijo, jim dodajo še oči iz zamaškov.
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci izdelajo lutke na vrvici v podobi
planetov in nebesnih teles.
4. kotiček: Izdelava scene
Področje: likovna umetnost.
Cilj: - otroci izdelajo sceno za lutkovno
predstavo.
Sredstva: rumeni papir, barvice, škarje, črno
platno, sponke.
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da nam povedo,
kaj mislijo, da bodo počeli v tem
kotičku. Na mizo predhodno pripravimo
Otroci sodelujejo v pogovoru in
poslušajo navodila poteka dela.
Otroci narišejo in pobarvajo zvezde ter
86
rumen papir, flomastre in škarje. Otroke
spodbudimo, da na papir narišejo
zvezde in jih izrežejo s škarjami.
Zvezde nato pritrdimo na črno platno,
ki predstavlja vesolje.
jih izrežejo. Otroci sodelujejo pri
pripravi scene za lutkovno igro.
ZAKLJUČEK
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da pospravijo
igralnico in se usedejo na blazino v
krog.
V igralnico prileti Kometek Raketek in
otroke vpraša, kaj vse so danes počeli
ter vsakega otroka posebej vpraša, kaj
mu je bilo danes najbolj všeč. Od otrok
se poslovi in jim pove, da se more
odpraviti na svoje popotovanje okoli
Sonca.
Otrok sodeluje pri ureditvi igralnice.
Otroci se vključijo v pogovor z lutko.
Otroci povejo, kaj so danes počeli in
kaj jim je bilo najbolj všeč.
EVALVACIJA
Po jutranjem krogu je sledila motivacija z vrečo, v kateri so bile skrite različne
lutke. Pred izdelavo lutk smo otrokom podrobneje predstavili različne lutke in
možnost rokovanja z njimi. Otrokom smo lutke predstavili na tak način, da smo
lutke animirali in da so se lutke otrokom predstavile same. Poseben poudarek smo
namenili lutkam na vrvicah, ki so jih otroci še podrobneje spoznali. Otroke so
lutke pritegnile. Otroci so se vključevali v pogovor z njimi in jih opazovali. Otroci
so imeli kasneje tudi možnost, da so se igrali z lutkami, ki smo jih predstavili v
uvodnem delu. Preden smo se lotili izdelovanja lutk v podobi planetov in
nebesnih teles iz različno napihnjenih balonov, smo skupaj z otroki balone
umestili v Osončje ter določili, kateri planet bo predstavljal. Pri tem so otroci
87
potrebovali nekaj dodatne spodbude in usmeritve. Predstavili smo jim tudi tehniko
kaširanja, ki smo jo uporabili za izdelavo lutk.
Dejavnosti v kotičkih so potekale nemoteno. Na blazini so se otroci igrali z
različnimi lutkami, ki so jih spoznali v uvodnem delu. Na voljo so imeli tudi
druge lutke iz viseče mreže. Otroci so se vživljali v posamezne vloge, njihova igra
je bila improvizirana, svobodna in ustvarjalna. Med samo igro smo zaznali, da so
otroci uporabljali imena za posamezne lutkovne tehnike (ročna lutka, prstna lutka
…). Otroke smo med samo igro spodbujali na pravilno držo posameznih lutk.
Kotiček, kjer so se otroci igrali s sencami (senčno gledališče), smo morali zaradi
dnevne svetlobe ustrezno urediti in zatemniti, da nam je omogočal igro s sencami,
zato smo ga uredili na hodniku. Otroci so se sproščeno igrali in eksperimentirali z
lastnimi sencami. S sencami so prikazali tudi nekaj živali. Izdelovanje lutk nam je
vzelo največ časa, zato smo dejavnost razširili na več dni. Prvi dan smo na balone
nalepili kose časopisnega papirja in ga premazali z Mekol lepilom, razredčenim z
vodo; sledila je plast papirnatih brisač. Na lutke smo privezali vrvico in jih dali
sušit na stojalo. Otrokom je šlo kaširanje dobro od rok. Zelo nas je presenetila ena
od mlajših deklic v skupini, ki je sama prelepila cel balon, saj običajno pri ostalih
likovnih zaposlitvah ne vztraja prav dolgo časa. Naslednji dan smo posušene
balone prebarvali s tempera barvami. Skupaj z otroki smo si pogledali planete in
se dogovorili, katere barve vse potrebujemo. Nekatere barve smo morali tudi sami
zmešati iz osnovnih barv in otroci so pri tem sodelovali. Barvanje je šlo otrokom
zelo dobro od rok. Tretji dan smo na lutke nalepili posamezne detajle: iz belih
zamaškov in črnega papirja so otroci izdelali oči, za lune smo uporabili majhne
kroglice iz stiropora, iz umetne pene so izdelali ognjenik ter oblake. Za obroče
smo uporabili posebno kosmato žico. Otroci so planetom s črno tempera barvo
narisali tudi usta. Na koncu smo lutkam na vrvice privezali še palčke. Delo je
skozi celotno izdelavo lutk temeljilo na sodelovanju in medsebojni pomoči. Vsak
otrok je prispeval svoj delež h končni podobi lutk. Otroci so potrebovali pomoč
predvsem pri lepljenju z vročim lepilom. Med izdelavo lutk smo se z otroki
pogovarjali o lutki, ki nastaja. Otroci so bili zelo navdušeni nad izdelavo in
končno podobo lutk. Pri izdelavi scene so otroci na rumen papir risali zvezde ter
jih izrezali. Zvezde smo nato pritrdili na črno platno s sponkami.
88
V zaključku dejavnosti je v igralnico priletel Kometek Raketek in se takoj
odpravil na blazino. Otroci so se mu brez kakršnekoli dodatne spodbude pridružili
na blazini. Kometku Raketku povedali, da so jim bile všeč različne dejavnosti.
Kometek Raketek se je od otrok poslovil, odletel iz igralnice ter se odpravil na
potovanje okoli Sonca. Otroci so v izdelavi lutk v podobi planetov in ostalih
nebesnih teles zelo uživali. Med izdelovanjem lutk so razmišljali o posameznem
planetu in pritlikavem planetu, med samo izdelavo pa so si tudi razvili občutek za
velikostno razmerje med planeti in nebesnimi telesi. Dosegli smo tudi vse cilje, ki
smo si jih zastavili.
Slika 20: Otroci so prisluhnili predstavitvi lutkam in se aktivno vključevali v pogovor z njimi.
89
Slika 21: Deklici sta se igrali s ploskimi lutkami.
Slika 22: Otroci so se igrali s sencami.
Slika 23: Deklici sta lepili časopisni papir na balone.
90
Slika 24: Deklica je barvala lutko Zemlje.
Slika 25: Deklica je dokončala lutko Zemlje.
Slika 26: Deklice so risale in izrezovale zvezde za sceno.
91
IZDELANE LUTKE:
Slika 27: Kometek Raketek.
Slika 28: Sonce.
Slika 29: Merkur.
92
Slika 30: Venera.
Slika 31: Zemlja.
Slika 32: Mars.
Slika 33: Ceres.
93
Slika 34: Jupiter.
Slika 35: Saturn.
Slika 36: Uran.
Slika 37: Neptun.
94
Slika 38: Pluton.
Slika 39: Erida.
95
3.8.5 SEZNANITEV S PESMICO IN LUTKOVNA PREDSTAVA
PODROČJI: glasbena in dramska umetnost.
POVEZAVA MED PODROČJI: narava, družba, gibanje.
TEMA: Priprava lutkovne predstave Kometek Raketek in Sončeva darila.
ENOTA: Seznanitev s pesmico in lutkovna predstava.
CILJI
Globalna:
- razvijanje, izražanje in komuniciranje z umetnostjo;
- razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti.
Operativni:
- otroci z veseljem zapojejo pesem;
- otroci ustvarjalno spremljajo peto pesem z upoštevanjem dinamike;
- otroci sodelujejo v lutkovni igri;
- otroci si zamišljajo in ustvarjajo animacijo z lutkami;
- otroci se igrajo, se vživljajo in posnemajo vloge, odnose med njimi z
uporabo glasu, telesa prostora in lutk.
METODE: pogovor, razlaga, poslušanje, petje, ustvarjalno spremljanje, igra z
lutkami, igra vlog.
OBLIKA: skupna.
PROSTOR: igralnica, prazna učilnica.
SREDSTVA: Orffova glasbila, kljunasta flavta, kitara, Lutke, scena.
96
METODIČNI POSTOPEK
UVOD
AKTIVNOST VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke povabimo na blazino v jutranji
krog. Najprej se pozdravimo in si
zaželimo »Dobro jutro« z gledališko
igrico Dobro jutro raketa.
Otroke spodbudimo, da označijo
vreme, dan v tednu, svojo prisotnost v
vrtcu in razpoloženje ter povedo,
kakšne volje so danes.
Otroke za učenje nove pesmi
motiviramo z lutko Kometka Raketka.
Kometek Raketek prileti v igralnico in
prinese list papirja, na katerem je
zapisana pesem. Otrokom pove, da je
zanje nekaj prinesel. Spodbudi jih, da
se naučijo novo pesem, ki je zapisana
na listu, medtem ko se bo sam odpravil
na potovanje okoli Sonca. Od otrok se
poslovi in se odpravi iz igralnice.
Otrokom povemo, da se bomo danes
naučili pesem Sonce se smeje
(Prirejeno po pesmi Janeza Bitenca), in
jih spodbudimo, da nam pozorno
prisluhnejo ter jim zapojemo pesem.
Sonce se smeje, planete šteje,
ki se prav lepo vrtijo,
Sonce se smeje, rožice šteje,
ki na polju že cveto.
Sonce se smeje, ptičice šteje,
Otroci sodelujejo v jutranjem krogu.
Označijo, kateri dan v tednu je in
kakšno je vreme. Označijo svojo
prisotnost v vrtcu in povedo, kakšne
volje so danes.
Otroci pozorno prisluhnejo lutki in
sodelujejo v pogovoru.
Otroci pozorno prisluhnejo zapeti
pesmi.
97
ki na drevju že pojo.
Sonce se smeje, ribice šteje,
ki v potokih plavajo.
Sonce se smeje, kuka skoz veje
in zavriska prav glasno.
Otroke spodbudimo, da se pogovorimo
o Soncu. Zastavimo jim naslednja
vprašanja:
- kaj je Sonce?
- kaj Sonce oddaja?
- kaj bi se zgodilo z našim
planetom, če Sonce ne bi
svetilo nanj?
- koga vse šteje Sonce?
Otrokom ponovno zapojemo pesem.
Otroke povabimo k pripevanju.
Otroke spodbudimo, da se razdelijo v
dve skupini. Ena skupina poje, druga
skupina pa ustvarjalno spremlja peto
pesem z instrumenti. Nato vlogi
zamenjamo.
Pesem zapojemo še enkrat. Med petjem
otroke spremljamo z igranjem na
kitaro.
Otroke povabim, da se skupaj
odpravimo v prazno učilnico, ki je na
vrhu šole, kjer so pripravljene lutke ter
scena.
Otroci sodelujejo v pogovoru.
Otroci pripevajo.
Otroci se razdelijo v dve skupini. Eni
pojejo, medtem ko drugi ustvarjalno
spremljajo peto pesem. Nato se
zamenjajo.
Otroci zapojejo pesem ob spremljavi
kitare.
Otroci odidejo v učilnico.
Cilj:
- otroci se seznanijo z novo pesmijo, jo osvojijo ter ustvarjalno spremljajo
peto pesem.
98
PREHOD NA DEJAVNOST
DEJAVNOSTI VZGOJITELJIC DEJAVNOSTI OTROK
Otrokom povemo, da slišimo, da se na
hodniku nekaj premika, ter jih
vprašamo, če so tudi oni kaj slišali.
Odpravimo se na hodnik po lutko
Kometka Raketka, ki prileti v učilnico.
Kometek Raketek otrokom pove, da je
ravnokar priletel iz svojega popotovanja
po Osončju ter jih spodbudi, da
vzamejo lutke in prikažejo gibanje
Osončja s pomočjo gibanja lutk.
Kometek Raketek poleti okoli Sonca.
Otrokom povemo, da bomo skupaj
odigrali lutkovno predstavo.
Spodbudimo jih, da naj bodo
ustvarjalni, sproščeni ter samostojni.
Otrokom povemo, da zgodbo že zelo
dobro poznajo, zato se naj držijo
okvirne zgodbe in besedila, govor lutk
pa naj bo izmišljen in improviziran.
Otroke opozorimo na pravilno držo lutk
in da naj pri gibanju lutk po prostoru
upoštevajo gibanje planetov in nebesnih
teles v Osončju. Spodbudimo jih, da
igrajo glasno, so sproščeni in ob tem
uživajo.
Na koncu jih spodbudimo, da zapojejo
pesem Sonce se smeje.
Otroke spodbudim, da igro odigramo
dvakrat.
Otroci prisluhnejo in sodelujejo v
pogovoru z lutko.
Otroci prikažejo gibanje Osončja.
Otroci prisluhnejo in kasneje sodelujejo
v pogovoru.
Otroci igrajo lutkovno predstavo.
Otroci zapojejo pesem.
Otroci ponovno odigrajo lutkovno igro.
99
Cilj:
- otroci odigrajo lutkovno predstavo; igrajo igro vlog, vživljajo se v vloge
planetov ter se seznanjajo s pravilno animacijo lutk na vrvicah.
ZAKLJUČEK
AKTIVNOSTI VZGOJITELJIC AKTIVNOSTI OTROK
Otroke spodbudimo, da pospravimo
lutke in se usedejo v krog na tla.
Vsakega otroka spodbudimo, da izrazi
svoje mnenje, občutke, kaj mu je bilo
pri lutkovni igri najbolj všeč, kaj bi
spremenil in kaj bi dodal.
Otroci pospravijo lutke in se usedejo na
tla.
Otroci povedo svoje mnenje in občutke
ob igri z lutkami ter med lutkovno
predstavo.
EVALVACIJA
Dejavnost smo izvedli v dveh dneh. Po jutranjem krogu smo otroke motivirali za
učenje pesmi Sonce se smeje s pomočjo lutke Kometka Raketka. Otroci so pesem
že slišali med predstavitvijo lutkovne predstave. Lutka Kometka Raketka je na
otroke delovala zelo motivacijsko, saj so pesem z veseljem prepevali. Nekateri
otroci so pesem pripevali že med samo predstavitvijo pesmi. Pesem smo še
nekajkrat zapeli in otroci so pesem osvojili. Med pogovorom o vsebini pesmi smo
poseben poudarek namenili Soncu, kot enemu od nebesnih teles. Otroci o Soncu
vedo že zelo veliko in tudi zavedajo se pomena, ki ga ima Sonce za življenje na
našem planetu. Nato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pela pesem,
druga skupina pa jo je spremljala z instrumenti. Otroke smo spodbujali, da pesem
odpojejo doživeto in da besedilo pesmi izgovarjajo v celoti. Otroke, ki so
spremljali pesem, smo spodbujali k upoštevanju dinamike pesmi. Pesem smo na
koncu zapeli še enkrat ob spremljavi kitare.
Naslednji dan smo otroke po jutranjem krogu spodbudili, da smo se odpravili v
prazno učilnico na vrhu šole, kjer so bile pripravljene lutke. Sledila je ponovna
motivacija z lutko Kometka Raketka, ki je priletel s svojega potovanja okoli
100
Sonca. Otroci so se lutke zelo razveselili. Ob spodbudi Kometka Raketka so si
otroci razdelili lutke planetov in nebesnih teles. Vlogo Kometka Raketka je
prevzel eden od otrok. Planeti so tako zaokrožili okoli Sonca. Otroci so se
vživljali v vlogo planetov in nebesnih teles, ki krožijo okoli Sonca; tako so
pridobili občutek za gibanje planetov in nebesnih teles v Osončju. Otroci so
spoznali, da planeti in nebesna telesa, ki so bolj oddaljeni od Sonca, potrebujejo
za en obhod dlje časa, kot planeti in nebesna telesa, ki so bližje Soncu.
V ozadju smo imeli pripravljeno tudi sceno za lutkovno predstavo. Otroke smo
pred igranjem motivirali s pogovorom o lutkovni predstavi. Povedali smo jim, da
zgodbo že zelo dobro poznajo in naj bodo med igro sproščeni, ustvarjalni ter
samostojni. Lutke so bile na začetku lutkovne predstave nekoliko tihe in zadržane,
zato so potrebovale nekaj dodatne spodbude. Lutke so skozi lutkovno predstavo v
rokah otrok oživele. Nekaj spodbude so otroci potrebovali za pravilno držo lutk.
Na koncu lutkovne predstave smo vsi skupaj zapeli pesem Sonce se smeje, planeti
in pritlikavi planeti pa so zaokrožili okoli Sonca. Otrokom smo kasneje dali tudi
možnost, da se z lutkami igrajo v lutkovnem kotičku.
Sama lutkovna predstava je bila zaključek projekta. Otroci so v igri z lutkami
uživali. Še posebej jim je bilo všeč, da so se lahko igrali z lutkami, ki so jih sami
izdelali in na le-te so bili posebej ponosni. Najpomembnejši del projekta je bil
proces, skozi katerega so se otroci učili celostno. Otroci so se med igro vživljali v
planete in ostala nebesna telesa ter si tako oblikovali predstave o Osončju, kar je
bil skozi celoten projekt naš glavni cilj. Menimo, da smo zastavljene cilje tudi
uresničili.
101
Slika 40: Lutka je otroke motivirala za učenje nove pesmi.
Slika 41: Otroci so spremljali peto pesem z instrumenti.
Slika 42: Otroci so z lutkami prikazali gibanje Osončja in odigrali so preprosto lutkovno predstavo.
102
4. SKLEP
V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na praktični del in na izvedbo
projekta. Projekt smo izvedli v oddelku drugega starostnega obdobja, kjer so bili
otroci, stari od 3 do 6 let. Dejavnosti smo načrtovali pred izvedbo projekta in med
samo izvedbo. Pri tem smo upoštevali želje, interese in odzive otrok. Dejavnosti
smo prilagodili njihovi razvojni stopnji. Pred izvedbo projekta smo izbrali
zgodbo, ki nam je služila kot rdeča nit skozi celoten projekt in skozi katero smo
otrokom približali Osončje. Knjigo smo izbrali izključno zaradi didaktične
vsebine in ker osnovne značilnosti Osončja predstavi na primeren ter otrokom
razumljiv način. Zgodba ima glavnega junaka Kometka Raketka, katerega lutko
smo skozi projekt uporabili za motivacijo in kot sredstvo za učenje novih vsebin.
Dejavnosti, ki so nam omogočale izvedbo projekta, smo zapisali v okviru petih
priprav. Povezali smo tudi različna področja kurikuluma, saj smo želeli, da se
otroci skozi projekt učijo celostno. Pri zastavljanju ciljev smo sledili kurikulumu
in cilje opredelili na globalne ter operativne.
Poseben poudarek smo namenili spoznavanju našega Osončja. Otrokom smo
predstavili Zemljo in Osončje z modeli in s fotografijami. Z modeli so se lahko
tudi igrali, jih razstavljali in ponovno sestavljali. Za otroke smo izdelali tudi
didaktične igre, s katerimi so se lahko samostojno igrali, ob tem pa so spoznavali
Osončje ter se med igro učili celostno.
Otrokom smo predstavili zgodbo Kometek Raketek in Sončeva darila s pomočjo
kamišibaja ter jim kasneje odigrali lutkovno predstavo po zgodbi. Prostor smo
ustrezno pripravili in zatemnili, glavni vir svetlobe pa je bila lutka Sonca, okoli
katere so krožili planeti in nebesna telesa. Lutkovna predstava je otrokom
omogočila, da so si izoblikovali predstavo o našem Osončju.
Z vodeno vizualizacijo smo otroke odpeljali na potovanje na repu Kometka
Raketka skozi Osončje. Umirjena glasba je otroke dodatno sprostila in otroci so se
pri vodeni vizualizaciji zelo vživeli ter si v mislih ustvarili sliko Osončja.
Skupaj z otroki smo napisali dramatizacijo po zgodbi. Pri sestavi dramatizacije so
sodelovali vsi, otroci so utrdili vsebino zgodbe ter oblikovali lasten tekst, ki je
temeljil na dialogih med osebami. Besedilo smo tudi zapisali. Dramatizacija nas je
usmerjala, kako si dogodki sledijo in katere lutke moramo izdelati.
103
Vsak otrok si je izdelal svojo mimično lutko Kometka Raketka iz nogavice.
Kasneje so jo lahko odnesli tudi domov. Otroci so bili na svoje lutke zelo ponosni
in z veseljem so pokazali, katera lutka je bila njihova ter se igrali z njo.
Planete in nebesna telesa smo izdelali v podobi lutk na vrvici. Ta lutkovna tehnika
se nam je zdela najprimernejša, ker se lahko lutke na vrvici vrtijo okoli svoje osi,
tako kot planeti in nebesna telesa v naravi. Za izdelavo lutk smo porabili največ
časa. Lutke so izdelali otroci sami in pri tem so potrebovali nekaj pomoči.
Lutko Kometka Raketka smo uporabili tudi za učenje nove pesmi, ki je otroke še
dodatno motivirala. Z lutkami planetov in nebesnih teles smo uprizorili gibanje
planetov okoli Sonca in naše Osončje iz lutk je zaživelo, kakor Osončje v naravi.
Otroci so pridobili občutek za gibanje planetov v naravi, vživljali so se v vlogo
različnih planetov in nebesnih teles, ki se vrtijo okoli Sonca. Tako so spoznali, da
planeti in nebesna telesa, ki so bližje Soncu, pridejo okoli Sonca hitreje, kakor
planeti in nebesna telesa, ki so od Sonca najbolj oddaljeni.
Otroci so bili na začetku lutkovne predstave zadržani in so potrebovali nekaj
dodatne spodbude, da so se vživeli v igro. Med igro z lutkami so uživali in se
sprostili. Še posebej so uživali v igri v lutkovnem kotičku. Lutkovna predstava je
bila zaključek projekta, vendar smo dali večji poudarek samemu procesu, med
katerim so otroci s pomočjo lutkovnih dejavnosti spoznali naše Osončje. Otroci so
bili skozi celotni projekt motivirani za dejavnosti in v njem so uživali. Spoznali so
veliko novih stvari ter si oblikovali prve predstave o našem Osončju. Še posebej
jim je bila všeč lutka Kometka Raketka, ki so jo vzeli za svojo in so se jo ob
vsakem obisku razveselili.
Vsak dan smo dali poseben poudarek skupni evalvaciji dneva, skozi katerega so
otroci izrazili svoje mnenje, kaj jim je bilo všeč, kaj bi spremenili in to nam je bila
tudi osnova za načrtovanje dejavnosti med samim projektom.
Menimo, da smo skozi projekt uresničili zastavljene cilje. S povezavo dveh
različnih področij dejavnosti iz kurikukuma (umetnost in narava) smo uresničili
vsa pričakovanja. Naravoslovno temo – astronomijo smo prepletli z umetnostjo in
otrokom na tak način približali drug svet, ki ga še niso poznali. Otroci so se
naučili zelo veliko o našem Osončju. Pri tem so nam bile v veliko pomoč tudi
lutke, brez katerih si celotnega projekta ne bi mogli predstavljati. Otroci so ob
104
igranju z lutkami uživali. Lutke so nam služile kot motivacija za učenje in otroci
so se ob dejavnostih z lutkami učili celostno. Lutko lahko vključimo v dejavnosti
kot del vsakdana in postane lahko naša pomočnica pri različnih dejavnostih. Reši
lahko tudi marsikatero konfliktno situacijo, ki nastane v skupini. Ko lutka oživi v
rokah vzgojitelja, lahko počne nemogoče stvari in odpotuje v čisto drugi svet, ki
je nam še nepoznan. Tako smo tudi mi skupaj z otroki »odpotovali« na repu
Kometka Raketka, ki nas je odpeljal na čarobno potovanje po našem Osončju.
''Astronomija očara dušo,
da se ozre navzgor in nas popelje iz tega sveta,
na druge svetove.''
Plato
102
LITERATURA
Aguilar, D. A. (2008). Planeti, zvezde in galaksije: ilustrirana enciklopedija
našega vesolja. Ljubljana: Rokus Klett.
Astronomija za najmlajše. (b.l). Pridobljeno 22.11.2014 iz:
http://www.mib.si/sl/izobrazevanje/seminarji/ASTRO
Borota, B., Geršak, V., Korošec, H. in Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe,
plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper.
Cvetko, I. (2010). Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta.
Golub, Z. (2003). Šolsko lutkovno gledališče z zbirko lutkovnih igric. Nova
Gorica: Educa.
Grego, P. (2010). Velika knjiga o vesolju. Murska Sobota: Pomurska založba.
Grubelnik, V. in Repnik, R. (2010). Delovni učbenik za pouk astronomije v
osnovni šoli: Didaktične igre kot priložnost za razvoj naravoslovnih
kompetenc. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Kocmut, A. (2010). Kometek Raketek in Sončeva darila. Educa: Nova Gorica.
Korošec, H. in Majaron, E. (2002). Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Korošec, H. (2007). Gledališče – medij za učenje in poučevanje ter otrokov
celostni razvoj. Sodobna pedagogika, 58 (3), 110-127.
Korošec, H. (b.l.a). Komunikacija v gledališki in lutkovni dejavnosti. Pridobljeno
8.1.2014 iz:
http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-komunikacija.pdf
Korošec, H. (b.l.b). Simbolna in gledališka igra. Pridobljeno 9.1.2014 iz:
http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-simbolna.pdf
103
Korošec, H. (b.l.c). Lutke – otrokov vsakdan v vrtcu in šoli. Pridobljeno 9.1.2014
iz: http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-korosec-kreativna.pdf
Köthe, R. (2010). Astronomija: preproste razlage: planeti, zvezde, galaksije,
spektakularno potovanje skozi vesolje. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije.
Kržišnik, A., Ratej, I., Korošec, H., Jelen, A., Štancar, M. in Pirc, V. (2011).
Gledališka umetnost. V N. Bucik, N. Požar Matijašič, V. Pirc. (Ur.),
Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik z primeri dobre prakse iz vrtcev,
osnovnih in srednjih šol (Str. 95-106). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2006). Psihologija otroške igre: od rojstva
do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske
fakultete.
Novak, T., Ambrožič Dolinšek, J., Bradač, Z., Cajnkar Kac, M., Majer, J.,
Mencinger Vračko, B., Petek, D. in Pirš, P. (2003). Začetno naravoslovje z
metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta univerze v Mariboru.
Novak, H., Žužej, V. in Glogovec, V. Z. (2009). Projektno delo kot učni model v
vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.
O'Hare, J. (2005). Puppets in education: Proces or product?. V M. Bernier and J
O'Hare (Ur.), Pupperty in education and therapy: Unlocking doors to the
mind and heart (str.63-69). Bloomington: AuthorHouse
Pokrivka, V. (1985). Dijete i scenska lutka. Zagreb: Grafičnki zavod Hrvatske.
Prosen, M. (2004). Leksikon astronomije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Trafela, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij
Slovenije.
104
Učna gradiva za vrtec. (b.d.). Pridobljeno 23.8.2014 iz:
http://www.portalvvesolje.si/index.php?option=com_content&view=articl
e&id=23&Itemid=18
Varl, B. (1995). Lutke na nitkah. Šentilj: Aristelj.
Varl, B. (1997). Mimične lutke. Šentilj: Aristelj.
Wheeler, L. (2008). Vesolje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zapiski iz predavanj. (2014). Lutkovno gledališka vzgoja z didaktiko. Univerza v
Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Županić Benić, M. (2009). O lutkama i lutkarstvu. Zagreb: Leykam International.
105
PRILOGA 1:
SOGLASJE STARŠEV
Spoštovani starši!
Zaključujem študij Pedagoške fakultete, smer predšolska vzgoja. V šolskem letu
2013/14 bom v vrtcu izvedla praktični del diplomske naloge z naslovom
Astronomija v vrtcu skozi lutkovno gledališke dejavnosti, ki jo pripravljam. Glavni
namen praktičnega diplomskega dela je priprava lutkovne predstave z otroki ter
približati otrokom preko lutkovno gledaliških dejavnosti osnove astronomije -
našega Osončja.
Da lahko načrtovane dejavnosti izvedem, potrebujem Vaše soglasje. V diplomski
nalogi bodo priložene fotografije otrok pri izvajanju dejavnosti ter fotografije
njihovih izdelkov. Lutkovno predstavo bomo tudi posneli. Posnetek lutkovne
predstave bo poleg fotografij uporabljen izključno za študijske namene, ob
zagovoru diplomske naloge. Diplomska naloga bo nato v elektronski obliki
objavljena v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru. V tiskani obliki pa bo
dostopna v knjižnici Pedagoške fakultete.
Prosim Vas, da s podpisom potrdite objavo fotografij ter predstavitev posnetka, na
katerih bo Vaš otrok in njegovi izdelki. Za sodelovanje se Vam vnaprej iskreno
zahvaljujem.
S spoštovanjem,
Polona Obrovnik
106
Podpisana/podpisani______________________________(ime in priimek staršev ali
zakonitih zastopnikov otroka), stanujoč
na/v__________________________________________(stalen naslov), dovoljujem
predstavitev posnetka predstave ter objavo fotografij in izdelkov mojega
otroka_____________________________(ime in priimek), ki bodo posneti in izdelani
v okviru vrtca in bodo objavljeni in predstavljeni za potrebe diplomske naloge
Polone Obrovnik z naslovom Astronomija v vrtcu skozi lutkovno gledališke
dejavnosti.
V/na_______________ dne, ______________
Podpis staršev/zakonitih zastopnikov
_____________________________