atvs novice 30lea.hamradio.si/~s51kq/pdf/atvs-news-30.pdf · zanimive fotografije 40. let oddajnega...

A T

V S

Glasilo zdru`enjaATV operaterjevSlovenije

ATVS Novice 30[tevilka 30, deseto leto, 10. December 2003 Slovene ATV News bulletin

ATVS teamP.O.Box 11,SI-3212 VOJNIKTel: 03 / 781 2210Gsm: 041 / 371 589s51kq @ siol.net

ATVS novice 30

Nov slovenskiATV rekordna 23cm

Neobi~ajneantene

ATVS na sejmih

No~ in danskrbijo za 12RTV oddajnikov

Digitalna telvizijaosnove

Operaterj ise predstavijo

Slovenski ATVrepetitorji

Zanimivefotografi je

40. let oddajnega centra Pohorje

ATVS novice so interno glasilo zdruènja ATV operaterjev Slovenije. Izhajajo v PDF obliki, ob~asno in so brezpla~ne.Vse avtorske pravice so pridràne. Uporaba ali objava gradiva v drugih medijih mo`na samo s pisnim privoljenjem.

Uredni{tvo in oblikovanje : Mijo Kova~evi~, S51KQ ATV / RPT manager Email: s51kq @ siol.netLektoriranje : Adolf [karabot, S52DS Koordinator tekmovanj Email: adolf.skarabot @ guest.arnes.si

ATVS na Internetu : h t t p : / / l e a . h a m r a d i o . s i / ~ s 5 1 k q

Fotografija iz naslovnice

Fotografija na naslovnici prikazuje RTV stolp oddajnegacentra na Pohorju. Posneta je bila letos v jeseni ob njegovi40. obletnici oddajanja.

Zgodovina nastanka oddajnega centra Pohorje sega dale~nazaj v {estdeseta leta, ko so na nadmorski vi{ini 1050mpostavili 40m visok stolp in pripadajo~e zgradbe. V kasnej{ih

letih so polnili prostorez opremo in dograjevaliantenski stolp. V tak{niobliki je viden {e danes,lepo prepleskan in polnnajrazli~nej{ih anten.

RTV center Pohorjeje pomembna oddajnapostojanka zas e v e r o v z h o d n oSlovenijo, saj odli~nopokriva ve~ji delprete`no ravnega terenavzhodno od Pohorja.Oddajni center pa ni le ko~na to~ka za oddajo nauporabni{kih frekvencah, temve~ tudi veliko linkovskovozli{~e. O zgodovini in razvoju oddajnegga centra vpreteklih 40.ih letih je pripravil zanimiv ~lanek vodjatega centra g.Stane Koèlj, S51NO.

RTV centu Pohorje iskreno ~estitamo za okrogloobletnico in èlimo tudi v bodo~e uspe{en razvoj.

ATVS novice 30 Str 2

Mijo Kova~evi~, S51KQ

Del mikrovalovnih anten ( foto S 5 1 K Q )

ATVS novice

uredn ikovabeseda

Vse najbolj{e zava{ih 40 let !

èlimo ATV operaterji

Slovenije

3579

131618

19212222

A T

V S

Iz vsebine A T V S- Nov slovenski ATV rekord na 23cm ..- Neobi~ajne antene (3) ..........................- Obisk pri ATV amaterjih v Pescari ........- 40 let oddajnega centra Pohorje ........- Osnove DATV (1) ...................................- Operaterji se predstavijo .....................- Rezultati S5 ATV tekmovanja 2003 .......

A T V SAdolf [karabot, S52DSMijo Kova~evi~, S51KQAdolf [karabot, S52DSStane Koèlj, S51NOMijo Kova~evi~, S51KQBoò Zlobec, S57EZBAdolf [karabot, S52DS

A T V S- RPT poro~ilo- Fotogalerija- Mali oglasi- ATV na satelitih ....

Adolf [karabot, S52DS

ATV dose`kiNov slovenski ATV rekordna 23cm pasu - 438 km !


Pa naj {e kdo re~e, da je 13. dan vmesecu nesre~en dan. Meni bo nedelja13.07.2003 ostala {e dolgo v spominu.

V petek zve~er mi je IW6OCN – Lucioiz Pescare poslal e-mail v katerem pi{e, daje na sejmu v Nem~iji izvedel za moj naslovin da sem QRV na ATV. Sporo~il mi je, da vnedeljo namerava iti na vi{ino 2000m vlokatorju JN72BD. Takoj sem preverilrazdaljo do Korade JN66SB. Razdalja 438km mi je vzbudila dvom, ~e se bova sli{alana 2m z anteno HB9CV in 10 W. Predlagalsem mu, da v slu~aju, da zveza na 2m nebo {la, za~neva izmenoma na 5 minutoddajati monoskop na 23 cm z za~etkomob 10.00 po lokalnem ~asu.

V nedeljo zjutraj je bilo rahlo obla~no.Obetal se je {e en vro~ in soparen dan.Raslo je upanje, da bodo ugodni pogoji za

zveze ~ez morje. Petnajst minut preddogovorjeno uro sem `e bil na Koradi navi{ini 800m pripravljen za QSO. Na 2m semuporabljal stari FT480 in HB9CV na144.390 MHz SSB. Antena na 23cm pa jebil 50cm lonec s predoja~evalcem. Obojesem napravil po Matja`evih S53MVna~rtih. Tudi RX in TX sta bila doma~eizdelave. Vse skupaj sem napajal izavtomobilskega akumulatorja.

Kmalu sem zasli{al IW6OCN na 2m.Sledi odgovor. Oddahnil sem se. Vsaj zdogovarjanjem ne bo problemov. Med temse oglasi od doma {e Alessandro IW3RMRiz Udin.

Najprej je {el na oddajo Lucio. KmaluAlessandro raportira, da ga vidi dobro. Jazne sprejemam ni~, ~eprav sem na hribu700m vi{je in le nekaj km bolj vzhodno.

S52DS z vso ATV opremo na hribu ...

S52DS ATV

1.2GHz 2.4GHz 10GHz

izbolj{ali pogoji, sem {el {e jaz na oddajo.Takoj mi je Lucio dal enak raport, ~epravni imel predoja~evalca. Uporabljal je 55elementno Tonna anteno za ATV in le 2mkvalitetnega kabla. Oba pa sva oddajala spribli`no 16W. Zanimivo bi bilo poskusiti{e z manj{o mo~jo, kar smo v navdu{enjupozabili. V QSO se je vklju~il {e nekdo izAncone, ki pa je bil zame na neugodnilokaciji, zato sta nadaljevala zvezo zIW6OCN. Medtem sva si izmenjala slike zIW3RMR na 10GHz brez problemov, ~epravsem na sprejemu uporabljal samo LNC.

Okrog poldneva sva z IW6OCN nakratko posku{ala {e enkrat vzpostavitizvezo na 23cm, pa ni {lo. Morda, ~e bi bilabolj vztrajna, bi uspela. Sonce je èzaìgalo, zato sem pospravil in {el v senco.

Vseeno sem bil zadovoljen, da semuspel na 23cm pasu napraviti z{irokopasovno ATV najdalj{o dvosmernozvezo v Sloveniji na razdalji 438km. Hkratipa je bila to nova izku{nja in vzpodbudaza prou~evanje ugodnih pogojev za DXzveze na ATV.

73, Dolfe S52DS

êz par minut Alessando pravi, da se mupojavlja {um v sliki. Med tem ~asom pa se

za~ne pojavljati slika tudi pri meni in gasprejemam za B5T5C kot je vidno izpriloènih slik. Po kak{nih 15 minutah sose pogoji poslab{ali tako, da je slika skorajizginila v {umu za 5 minut. Ko so se


ATV dose`ki

ATV oprema, ki jo je uporabljal Dolfe, S52DS

@iva slika IW6OCN na oddaljenosti 438 km



ATV projektiNeobi~ajne antene - 3Alfordov Slot - reà v okrogli cevi

Tokrat bo na kratko opisana preprostaantena z vsesmernim diagramom v azimutniravnini in horizontalno polarizacijo. Alfordovslot - ~uden naziv antene najprej narekuje, dasi na hitro pogledamo zakaj se antena takoimenuje.

Izumitelj Andrew

Alford je najbolj znan po

tem, da je izumil in razvil

antene za navigacijske

sisteme, vklju~no z VOR in

ostalimi instrumenti za

pristajanje. Znan je tudi po

tem, da so 1965. leta kot

prvi na svetu namestili

njegovo enojno master

anteno za oddajanje ve~ FM

kanalov na Empire State

Building, NewYork.

Andrew Alford se je rodil 5. Avgusta 1904in odli~no zaklju~il univerzo vCaliforniji leta 1924. Bil je uslu`benecHarvard University Radio Research Lab od1943. do 1945. leta, kjer je bil vodja oddelkaDirection Finder and Antenna Division, ITT. Vistem obdobju je bil tudi vodja laboratorija AirNavigation Lab, International Telegraph De-velopment Corporation, itd, itd. Umrl je 25.Jan. 1992. Izumitelj je poznan po njegovipriznani firmi, ki je danes ena najve~jihkorporacij za razvoj in prozivodnjoprofesionalnih antenskih sistemov "AndrewCorporation".

Andrew Alford je 1943. leta razvil antenoza 70cm podro~je, ki je na las podobna slotantenam katere poznamo danes, le da jenamesto cevi uporabil zaklju~ene zanke.Predvideva se, da od tam izvira ime antene, kijo bomo tokrat spoznali.

Reà v okrogli cevi je relativno preprostaantena za izdelavo. Uporabna bo za svetilnikekot za ATV repetitorje, ki potrebujejo kro`nopokrivanje terena ob horizontalni polarizaciji.Anteno sestavlja ena sama okrogla bakrena

1904 - 1992

cev premera 30mm, z debelino stene 1mm (ceviza centralno ogrevanje). V njo zareèmovertikalno reò natan~nih dimenzij. Reònapajamo na sredini s teflonskim koaksialnimkablom. Ker je vhodna upornost rezonan~nereè nekje med 150 in 200 ohmi potrebujemonapajanje z impendan~nim transformatorjemv razmerju 4:1. Ta je izveden z istimkoaksialnim kablom in se nahaja znotraj ceviob zadnji steni, tako da ne ovira reè. Pri temtipu antene je sevalni element namre~ obodreè, ki seva podobno kot pri antenah opisanihv predhodnih ATVS novicah.

Spodni del cevi pustimo dalj{i in vanjkasneje namestimo - prispajkamo nosilec zaN ali 7-16 vti~nico. Izdelano anteno razluìmonajbolje posrebrimo, ali pa suho polakiramo zza{~itnim lakom (SK10 ali avtolak). Antena zasvoje delovanje potrebuje radom - za{~ito predvodo, snegom in ledom. Ta ne sme bitiname{~ena direktno na cev, pa~ pa kolikor seda odmaknjena od reè. Primerna radom cevza 23cm pas je lahko 50mm siva kanalizacijskacev. Na anteno seveda namestimo dva PVCdistan~nika, ki bosta radom dràla ves ~as naisti razdalji od antene.

Tako za{~itena antena bo kljubovalaskoraj vsakemu vremenu in bo polnouporabna. O dobitku - oja~anju te antenenamenoma nisem govoril, saj je izredno nizek.Bo pa antena kljub temu uporabna, saj ob Hpolarizaciji nudi kro`no pokrivanje brezplitkega elevacijskega kota. Zaradi tega bouporabna tudi tam, kjer ni samo ravnina.

Alfordov Slotna S55TVA rpt.

Siva antenadesno zgoraj,kot podalj{ekantenskegadroga.


A T

V S

ATV projekti Alfordov Slot - Re`a v okrogli cevi

Detajli antene za 23cm frekven~ni pas. Izvorna - velika slika se nahaja na spletnih stranehhttp://lea.hamradio.si/~s51kq/ANTENNA.HTM

V za~etku oktobrasem dobil vabilo odIW6OCN Luciota, skaterim sva v julijuimela ATV QSO, za obiskin sodelovanje naradioamaterskem sejmu29. in 30. novembra vPescari. Ponudba je bilamamljiva, saj jevsebovala poravnavopotnih stro{kov, hrane inpreno~i{~a za dve osebi.Ostali so le pomislekiglede preko 600km dolgepoti. Enako vabilo jedobil tudi IW3RMRAlessandro in je naju sSilvotom S57MSLpovabil, da lahkopotujeva z njim.

Potovanje smo za~eliv petek zjutraj v mo~nemde`ju, ki pa je k sre~i pri Benetkahprenehal. V Pescaro smoprispeli, ko se je è za~elomra~iti. Po kratkem ogledurazstavnih prostorov smo senamestili v hotelu tik ob morskiobali. Sledila je obilna ve~erja zribami in morskimi sadeì na101 na~in zalita z na{imi innjihovimi vini v dru`bi s ~laniARI radiokluba iz Pescare.Repriza ve~erje je bila {e naslednjive~er.

Sejem je nekoliko manj{i kot vPordenonu. Poleg trgovcevrazstavljajo tudi ~lani radioklubov.Nekateri tudi prodajajo svoje izdelke.Videti je bilo kar nekaj zanimivihprojektov tudi v zvezi z ATV.

^lani radiokluba iz Portogruaraso prikazali uporabo ATV za potrebecivilne za{~ite. Izdelali so nahrbtnik,v katerem so akumulatorji in 15vatni ATV oddajnik na 1.2GHz zAlford anteno in kamero. Oseba s toopremo snema na mestu nesre~e inprena{a sliko do avtomobila, nakaterem je TV pretvornik, ki prena{asliko do pretvornika na hribu

Piancavalo. Ta pa posredujesliko na 10GHz do vseh {tabovcivilne za{~ite na {ir{empodro~ju Portogruara.

Domiselno in li~no izdelanasta bila tudi kov~ka, v katerih stabila ATV RX in TX za k u m u l a t o r j i , p o l n i l c e m ,

Obisk pri ATV amaterjih v PescariItalija Nov.2003

“.. klub vPescari je

organiziral

sejem ..”

A T V Sna s e jm i h


Armando I3OPW, Dolfe S52DS in Silvo S57MSL

23cm <-> 13cm ATV pretvornik avtor Silvo S57MSL

Adolf [karabot, S52DS & Silvo Moìna, S57MSL

A T

V S


monitorjem, varovalkamiin mnoìco stikal za vsemo`ne preklope. Tako nimo`no, da na hribuugotovi{, da si pozabilkak{en kabel.

Armando I3OPW se jespecializiral zaoja~evalce, oscilatorje,me{alce in releje zafrekven~na podro~ja od5,6 GHz do 47 GHz. Prinjemu je vse izdelano naprofesionalnem nivoju vdoma~i delavnici.Alessandro IW3RMR je

demonstriraldelovanjesvojega transponderja iz1.2GHz na 10GHz zmedfrekvenco 480 MHz. SSilvotom S57MSL svarazstavila njegovtransponder 1.2GHz na2.4GHz in obratno zmedfrekvenco 70MHz,

modulator in demodulator za 70MHz,pasovna sita, antene za 2.4Ghz, oddajnikza 10GHz, slike o ATV v S5 in nekaj izvodovCQ ZRS. Obiskovalci so predvsemob~udovali lepo izdelan transponder, zaobiskovalke pa je bila najbolj zanimivaantena skodelica za 2.4GHz, ker je verjetnospominjala na kak{en kuharski rekvizit.

Pozanimali smo se, kako se financiranjihov radio klub. Povedali so, da je klubprevzel celotno organizacijo sejma. Pogrobi oceni je projekt vreden ve~ kot200000 evrov in po odbitku stro{kov innajemnine za sejmi{~e, {e vedno ostane

klubu nekaj denarja.Komentar ni potreben.

Na koncu sezahvaljujem v imenupovabljenih vodstvu radiokluba iz Pescare inposebej Luciotu, ki je bilzadolèn za povabilaradioamaterjem, zaizkazano pozornost ingostoljubnost.

Ostali so lepi spominiin nova prijateljstva.

A T V Sna s e jm i h

Razstavni prostor slovenskih ATV operaterjev

Zve~er je sledilo prijetno druènje ob obilici hrane in pija~e


40 let oddajnega centra PohorjeNo~ in dan skrbijo za 12 RTV oddajnikovStane Koèlj, S51NO

Proti koncu septembra 1963, popredhodnem 10-dnevnem strokovnem uvajanjuna OC Krvavec, sem kot oddajni{ki novinec z10-mese~no prakso merilnega tehnika vElektrokovini s pohorsko gondolsko ì~nicoprispel na moje novo delovno mesto. Ob skorajdokon~ani, napol prazni zgradbi z ravnostreho, v bliìni zgornje postaje gondolskeì~nice in hotela Bellevue, na nadmorski vi{ini1050 m, me je nad jesensko obarvanimikro{njami bukev, brez in jerebik pri~akal 40m visok kovinski stolp. Stolp se mi je zdel ~udneoblike, ki se nekako ni ujemala z lepo naravookoli njega. Malo kasneje sem zvedel, da jeRTV Ljubljana ta naftni stolp dobila od NafteLendava. Poklonjenemu konju pa se ne gledana zobe, oziroma na izgled. Na vrhu stolpa jebila kovinska hi{ica, v kateri je è eno letodeloval mali TV pretvornik na 8. kanalu.Posredoval je televizijski program RTVLjubljane za podro~je Maribora in vzhodneSlovenije. Na bli`njem, vi{jem vrhu pa {edanes stoji planinski razgledni stolp, s katerega

Besedi »{tirideset let« nas nehotespomnita na {tevilo delovnih let, ki ji morave~ina nas odgarati, da si zasluìmopokojnino. Tudi na{ oddajni center Pohorjeima 40 let delovne dobe, toda on kottehni~ni objekt, {e dolgo ne bo zrel zaupokojitev. Mi, ki upravljamo z njim, vsipo vrsti odhajamo, on pa trdno ostaja napohorskem granitu, vedno bolj viden insli{en dale~ naokoli v mnogih slovenskihdomovih. Glede na razvoj tehnike inpotrebe sodobnega ~loveka po informacijahmu preostalo delovno dobo zelo te`konapovedujemo. Vsekakor se ne uresni~ujepogosta napoved, da bomo v dobisatelitskega posredovanja RTV programovzemeljske oddajne centre kar enostavnozaprli.

40 let je za obi~ajen ~love{ki spomin kardolga doba. Zato sem malo brskal po omarahs starimi dokumenti, da bi res verodostojnopri~el zapis o nastanku OC Pohorje. Na{el semzanimivo {tevilko RTV Vestnika 7 / 1964, ki jebila posve~ena oddajni{ki postojanki Ple{iveckot drugi najvi{ji RTV postojanki. V njej jedeset strani dolg ~lanek, ki natan~no opisujenastajanje te oddajni{ke postojanke. Napisalga je g. Janez Ali~. Po vsebini tega ~lankapovzemam, da je bil investicijski program zaPle{ivec in Pohorje izdelan na koncu poletja1961. Republi{ka komisija za revizijoinvesticijskih na~rtov pri Izvr{nem svetuLjudske skup{~ine LR Slovenije ga je potrdilav jeseni istega leta. Takoj zatem je RTVLjubljana za oba glavna projekta najelaprojektantski zavod »Komuna« iz Maribora.Iz tega sklepam, da so se pripravljalna dela zagradnjo OC Pohorje (Oddajni Center Pohorje)in Ple{ivec pri~ela isto~asno. Toda podrobenopis gradnje OC Pohorje v tej in ostalih{tevilkah RTV Vestnika tega obdobja nisemzasledil. Mogo~e zato, ker OC Pohorje niustrezal kriteriju ».....lepe planinske trdnjave,ki posreduje oba programa gledalcem inposlu{alcem ob severni meji....«. kot jeuredni{tvo takrat za OC Ple{ivec zapisalo nahrbtni strani tega Vestnika. Ob tem ~asu pa jeOC Pohorje è 8 mesecev redno oddajal RTVprograme za celo severovzhodno Slovenijo in{e ~ez njene meje na Hrva{ko, Madàrsko inAvstrijo. In od tu naprej se zana{am na svojespomine izpred 40 let...

Prva posadka o.c. Pohorje leta 1963 pred UKV FM oddajnikoma. Od leve: Joè Kreutz, Marjan Kukovec in Stane Koèlj - S51NO (ex YU3NDO)

I z R T Vs v e t a

foto V. Bite`nik

se je è od leta 1958 ogla{al prvi UKV FModdajnik na Štajerskem in omogo~alposlu{alcem kvaliteten sprejem prvegaradijskega programa. Za oboje je doaktiviranja OC Pohorje skrbel g. Renato Pauli~iz Radia Maribor. Te zanimive podatke semdobil, ko sem za~el zvedavo spra{evati ~laneza~asno zbrane monta`ne skupine tehni~nihdelavcev. Ta je imela nalogo v oktobru 1963aktivirati oddajno postojanko na Pohorju, kot

smo takratn a z i v a l id a n a { n j ev i { i n s k eo d d a j n ecentre ss t a l n oposadko. Toje pomenilo,da moramo venem mesecupostaviti indati v pogontelevizijski inr a d i j s k ioddajnik ino b j e k tpripraviti zas t a l n ob i v a n j ed e ` u r n eekipe.

Kompletenp r o j e k tizgradnje OCPohorje jevodil dipl.ing. StaneRojec. Zadokon~anjezgradbe inn j e n os p l o { n on o t r a n j oopremo jes k r b e la r h i t e k tM a r k oH o ~ e v a r .G r a d b e n adela pa jei z v a j a l o

podjetje Gradis iz Maribora. Vmonta`ni skupini smo bili

dotedanji vodja oddajne postojanke Kum g.Joè Kreutz, ki je tedaj prevzemal vodenje noveoddajne postojanke Pohorje, potem vodja SVoddajnika Domàle g. Cveto Nagli~, vodja TVlaboratorija g. Klinec Stane, njegov sodelavecg. Mermal Franci S53RM ter delavca RTVkovinske delavnice g. Bevk Lojze in KorantJaka. Zraven pa sva se trudila tudi g. KukovecMarjan in Koèlj Stane S51NO, obaMaribor~ana, ki sva bila dolo~ena, da skupajz g. Kreutz Joètom iz Ptuja, tvorimo stalnoposadko nove oddajne postojanke. Ljubljanskidel ekipe je med tednom spal kar na objektu.Doma~ini pa smo se vozili vsak ve~er domov vdolino, ker nismo imeli dovolj leì{~ za celoekipo. Ko se je zve~er ponavadi razpoloènje

dvigalo, sem kar te`ko odhajal v dolino.

Povpre~na starost cele monta`ne ekipe jebila okoli 26 let. Bila je mlada, strokovnoizku{ena skupina, saj je ve~ina ~lanov èsodelovala pri izgradnji oddajnikov Krvavec,Nanos, Kum in na njih tudi ve~ let delala.Vendar so v tem ~asu pri{le prav vse isku{njein sposobnosti, tudi take iz navadnegaìvljenja. Pri kuhanju skupnih kosil in ve~erijv novi oddajni{ki kuhinji in spravljanju ljudi vdobro voljo se je najbolje odrezal hudomu{niKukovec Marjan Brko. Da pa so bila kosila inve~erje bolj pestre, je skrbelo kar nekajpoznavalcev gob, ki so ~ez gobe dobesednopadali okoli zgradbe. Takrat sem ugotovil, daso vse gobe uìtne, seveda nekatere vrste samoenkrat. Takih seveda nismo nosili v kuhinjo.Pridno smo tudi izmenjavali gobarske isku{nje.Takrat na Pohorju, tako kot danes ni raslasamo po ena goba na vsakega deseteganezaposlenega Maribor~ana. Štajerci smo tudive~ina onih, s poreklom onkraj Trojan,navadili na solato z bu~nim oljem. Nekdo jeupravi~eno pripomnil, da bu~no olje za èlodecpomeni isto, kot »Liqui Molly« za avtomobilskimotor. Tudi pe~enih kostanjev in mo{ta nimanjkalo.

Pa prijateljske vragolije smo {pi~ili edendrugemu. Spomnim se, kako je bil Joè Kreutzpobudnik akcije, da smo pono~i skupnimimo~mi prenesli te`ko deblo v globok kolovoz,ki je bil takrat edini vozni dostop do oddajnika.Po njem se je {e isti ve~er po temi Stane Klinecs svojim avtom vra~al iz Maribora. Svojega{tirikolesnega ljubljen~ka je moral ~ez no~pustiti kar v gozdu pred deblom za kazen, kerje zamudil ve~erjo na oddajniku. Pa Stanepobudniku akcije ni ostal dolàn. êz dva dni,ko se je Joètu mudilo domov in se je hotelpreoble~i, je na{el v omari vse svoje obleke zobe{anko preko gumbnic skupaj spete. Kje jeklju~ od obe{anke v za~etku ni vedel nobeden.Kasneje pa se je na{el »izdajalec«, ki je Joètu,za na{e pojme, prehitro izro~il klju~ obe{anke.

Delo je vkljub takim veselim dogodkompotekalo brez zapletov od zore do mraka.Spominjam se, da je takrat bilo zelo lepovreme, prava zlata jesen. Z razglednega stolpasmo s tovorno prikolico, pripeto zakompanjolo, po planinski poti navzdol, selili250 W UKV oddajnik in vso pripadajo~o


Pohorski RTV stolp v jeseni 1965foto: Stane Koèlj, S51NO

I z R T Vs v e t a

Sodobna merilna oprema

opremo. Na vsaki strani prikolice smobili razporejeni ~lani ekipe in pazili, dase prikolica z oddajnikom med vo`njopo gozdnem brezcestju ne bi prevrnila.Siemensov TV 400 W oddajnik pa jepripeljal tovornjak iz Ljubljane. Ta TVoddajnik je imel na ~elni strani vsenapise v {panskem jeziku. [panija je priSiemensu odpovedala nakup oddajnika,pa ga je potem zaradi ugodne cenekupila RTV Ljubljana. Takrat smo se,med ostalim, morali nau~iti kaj pomenipo {pansko »uscita de potenza«. Inravno to »potenzo« ali izhodno mo~oddajnika so na{i strokovnjaki ( Klinec,Mermal ) predhodno v Ljubljani zvi{aliiz 250W na 400W tako, da so v njegavgradili modernej{e in mo~nej{eoddajne elektronke. Po pribli`no {tirihtednih dela na Pohorju so bile vsenaprave v stavbi name{~ene na svojamesta, preisku{ene in izmerjene. Nastolpu pa so bile name{~ene vsepotrebne sprejemne in oddajne antene,koaksialni kabli in RCA link z anteno»kro`nikom«, ki je najbolj vzbujalpozornost mimoido~ih turistov.

In tako od 18. oktobra 1963 naprej,pa do dana{njega dne, OC Pohorje koteden od na{ih petih vi{inskih oddajnihcentrov s stalno posadko, neprestanoposreduje RTV program svojimposlu{alcem in gledalcem. Od tegadneva pa do danes, 40 let, ni bilo dnevaali no~i, ko bi bil objekt brez prisotnostiin brez nadzora tehni~nih delavcev RTVSlovenije. Tudi takrat smo bili v njegovineposredni bliìni, ko so na njegastreljali topovi. Postal je na{ drugi dom,saj smo na njem preìveli polovicosvojega ìvljenja. Pri menjavidotrajanih naprav smo z dobroorganizacijo in z dobrim strokovnimdelom vedno poskrbeli, da so bili izpadiRTV programov ~im kraj{i in na to smobili vedno ponosni.

Seveda se je obseg oddajanihprogramov stalno ve~al. Na koncu leta1963 smo trije tehni~ni delavci oddajalien TV in dva radijska programa nekajur dnevno. In vsak torek je bil zaname~ek {e prost dan za TV program.Za te programe nismo imeli rezervnihoddajnikov. Okvare je bilo treba takojodpraviti. Izhodne mo~i vseh treh oddajnikovso bile samo nekaj sto vatov. Prostora v oddajnidvorani je bilo na pretek, tudi za namizni tenis.

Po 40 letih je stanje povsem druga~no. Leta2000 smo prenovili in raz{irili zgradbo OCPohorje, ker je primanjkovalo prostora za novenaprave. Nato smo obnovili ve~ino oddajnikovin linkov. Deùrne ekipe morajo poskrbeti zaneprekinjeno 24 urno oddajanje 3 televizijskihin 5 radijskih programov. Vzdrèvati moramo12 RTV oddajnikov, pri katerih se mo~ gibljeod 1 do 30 kW. Poleg tega nadziramo mnogodrugih tehni~nih naprav in izvajamo RTVprenose iz terena. Tudi urejanje hi{e in okolice ATVS novice 30 Str 11

je na{a skrb, saj nismo nikoli imeli hi{nika. Inokolica mora biti zgledno urejena, saj se OCnahaja sredi razvitega turisti~nega obmo~ja.To pomeni, da pri nas nimajo kaj iskatielektroniki, ki so zgolj teoretiki in modri Janeziz dvema levima rokama. Za vsako delo je trebapoprijeti in skoraj vse je treba znati. Na{e deloposredno preko svojih sprejemnikov nadzirave~ stotiso~ gledalcev in poslu{alcev in pri njihsamo dober sprejem nekaj velja.

Skupna mo~ izsevane visokofrekven~neenergije iz anten vseh na{ih delujo~ihoddajnikov na stolpu zna{a nad 80 kW. Ta mo~je okoli tiso~krat ve~ja kot pri tipi~ni GSM

Oktober2003, RTV stolp na Pohorju foto: Mijo K. S51KQ


A T

V S

bazni postaji. ê bi se zaposleni na oddajnikihpredali temu, zadnje ~ase vedno boljraz{irjenemu strahu pred elektromagnetnimsevanjem, bi morali vsi pobegniti z RTVoddajnikov.

Še anekdota v zvezi s strahom predelektromagnetnim sevanjem. Lani so bili nastrokovnem obisku {tudentje mariborske

e l e k t r ofakultete.Pri mojempredstavlja-nju 30 kWoddajnika,me je edeni z m e dprofesorjevt a k o jvpra{al, ~ese kajb o j i me l e k t r o -magnetnegas e v a n j a .Odgovori lsem mu, dap o s l e d i ct e g asevanja na

sebi do sedaj {e nisem ~util. Pa je pomenljivonadaljeval: » Kaj pa va{i lasje ?«. Imamnamre~ precej neumne lase, ki so trumomazapustili pametno glavo. Pa sem mu takojodvrnil: » Moj ded je leta 1940 umrl popolnomaple{ast, pa v svojem ìvljenju nikdar ni sli{alza elektromagnetno sevanje ! «

Zadnja leta je na objektu redno zaposlenih7 tehni~nih delavcev in gospodinja. Delo se

vr{i v treh izmenah. Na objektu je bilo vobdobju 40 let redno zaposleno dalj{i ali kraj{i~as 15 tehni~nih delavcev in 5 gospodinj. Štirjeod teh so do~akali upokojitev na OC Pohorje,jaz pa bom oktobra letos (2003) kot peti. Takosem celo mojo 40 letno poklicno delo namenilOC Pohorje. Ker pa sem delo opravljal z velikimveseljem, mi tega ni àl.

Delovno vzdu{je in odnose na OC Pohorjenajbolje predstavlja zapis zdravnice Ivanke vkroniki oddajnika Pohorje. Ta je v oktobru1999 v imenu Instituta za varovanje zdravjaRS po naro~ilu RTV Slovenija opravljalaraziskavo o vplivu elektromagnetnega sevanjana zdravje ljudi zaposlenih na oddajnikih. Obslovesu je zapisala naslednje besede: »Vprijetnem okolju sredi smrek, v miru, vprijetnem in doma~em vzdu{ju, ìvijo ljudje,ki so velikokrat obremenjeni s pojavi v zvezi zrazvojem civilizacije: umetna svetloba, klima,hrup, sevanje. A so vkljub temu polni miru,optimizma, vedrine, upanja, skrbnosti - to bomnesla s sabo kot nekaj dragocenega, ne da binjim tega potem bolj primanjkovalo «.

S temi besedami zaklju~ujem zapis ob 40.obletnici delovanja OC Pohorje.

Pohorje, avgust 2003

Stane Koèlj, S51NO vodja OC Pohorje

Stane Koèlj, S51NO z vodno hlajenim, 20 kW tranzistorskim TV oddajnikom v ozadju

FM oddajna dvorana. Od leve: S56ALU, S51KQ, S51NO

I z R T Vs v e t a

foto S 5 1 K Q

Okt. 2003



Digitalna televizijaUvod v digitalne modulacije (1)

Osnove D-ATV

ATV dejavnost je kot drugod po Evropi,zelo popularna tudi v Sloveniji. Pri tem jemasovno v uporabi 23cm pas. Prav tu stanam na voljo dva relativno ozka segmentav katera komaj stla~imo dva analogna FMATV kanala. In na njih imamo razporejenihtrenutno deset ATV repetitorjev s kopicouporabnikov. Nemalokrat ste se verjetno ̀ evpra{ali kako bi v ta dva segmenta stla~ilive~ kanalov. Z analogno tehnologijo jetak{no razmi{ljanje verjetno utopi~no. Podrugi strani pa so vrata odprta napodro~jih digitalnih vrst oddaje. V tujiniso se è zdavnaj spopadli z NICAM in PCMtonskimi (digitalnimi) podnosilci. Sevedagre razvoj tehnike naprej in pri nas bomona àlost ali sre~o ti dve stopnji razvojaATV naprav morda kar presko~ili. Glavnirazlog za to je vsekakor vedno ve~jaintegracija sklopov in vezij v enovite ~ipe,ki so sestavni deli digitalnih enkoderjev -naprav za pripravo analognih AV signalovza digitalno oddajanje.

V nekaj nadaljevanjih bom pizku{al na~im bolj preprost in poenostavljen na~inopisati osnovne zna~ilnosti DVB-S (DigitalVideo Broadcasting for Satellite) -standarda ki se je v zadnjih dveh letih vEvropi uveljavil kot uspe{en standard zauporabo na podro~ju radiomatersketelevizije. O samih hardverskih re{itvahDVB-S enkoderjev za radioamaterskouporabo je bilo nekaj govora ̀ e v preteklihdveh {tevilkah biltena "ATVS novice",tokrat pa na~enjamo teoreti~ni del. Gledena to, da je marsikateri konstruktornepou~en o na~inu delovanja naprav, ki jihsestavlja, je pri DVB-S skoraj nujno, vsajdelno poznati osnove tegareìma. Le tako bomo kasnejepri uporabi digitalne opremelahko iskali vzroke zamorebitne teàve ali zaplete.Sestavki se bodo nana{alipredvsem na DVB-S standard.

Teorija digitalne video komunikacije

Do sedaj smo radioamaterji za ATVuporabljali dva na~ina moduliranja: AM(amplitudna modulacija), ki jo je kasnejezamenjala FM (frekven~na modulacija) z

zelo preprostimi oddajniki in bolj{okvaliteto slike. Pa poglejmo najprej kak{naje razlika med AM in FM modulacijo. PriAM je informacija, ki se oddajapredstavljena kot amplituda vtisnjena vtrajen VF nosilec. Pri FM na~inu oddaje paje informacija predstavljena kot varijacija(odstopanje) {irine nosilca od centranosilne frekvence.

Digitalno modulacijo jer mo~ izpeljatiiz teh dveh analognih modulacij, s tem daje potrebno informacijo, ki jo bomo oddajalipretvoriti v~asih v fazo ali v amplitudo VFnosilca. V analogiji z matematiko lahko fazoin amplitudo nosilca glede na frekvenco (fc)prikaèmo kot matemati~ni vektor vkro`nem diagramu (slika 1).

I/Q in modulacija

Predstavljamo si, da vektor predstavljaVF nosilec s frekvenco 'fc', ki ima nekodolo~eno izhodno mo~ (mo~ ustrezaamplitudi - dolìni vektorja) in neko fazo

(kot vektorja). Na primer: VFnosilec s konstantno izhodnomo~jo in spreminjajo~im sefaznim kotom, ki varira med 0in 360 stopinj.

V tem primeru lahkoprikaèmo kro`ni diagram kotvektor z konstantno dolìno

(amplituda), ki sledi kro`nici kroga (slika1). Pri digitalnih komunikacijah je tapolarni dijagram predstavljen v kvadratniobliki, amplituda in faza VF nosilca pa z"I" in "Q" koordinatama, kot je prikazanona 2. sliki.

“.. I/Q staosnova dig.

modulacije..”

Slika 1 - Kro`ni diagram predstavlja velikostin fazo informacije


Rezultat je prikazan kot pogoj med 'I'in 'Q' kjer projekcija vektorja po I osi leìna 0 stopinj (sofazna komponenta). Nadrugi strani pa projekcija po Q osi leìzamaknjena za 90 stopinj (Quadraturnakomponenta). Fazna in amplitudnainformacija signala S(t) (na{ vektor) znosilno frekvenco fc je torej predstavljenakot I in Q pogoj po naslednji formuli:

S(t) = I(t).cos(fc .t)+Q(t).sin(fc .t) ..(1)

Razmerje med cos(fc .t) in sin(fc .t) je90 stopinj, kar nas pripelje do osnovnetopologije modulatorja ali demodulatorja,kot je prikazan na sliki 3.

V primeru moduliranja pripeljemo I inQ podatka na dva lo~ena me{alnika, ki stapriklju~ena na lokalni oscilator ali VCO naosnovni frekvenci fc. Kot je vidno na sliki 3je signal lokalnega oscilatorja pomaknjenza 90 stopinj preden se zme{a v me{alnikuna Q veji. Skoraj vsak digitalni modulatorali demodulator bazira na tem principu.Podatki, ki jih èlimo oddajati morajo bitipred moduliranjem kodirani v I/Q pare. Vve~ini primerov je ta arhitektura zgrajenaz digitalno logiko ali ASIC ~ipovjem, v~asih

pa tudi s pomo~jo DSP procesorjev. To jelahko ena od pomembnej{ih prednostidigitalnih (de)modulatorjev.

Pregled digitalnih oblik modulacij

I/Q modulator ima to prednost, da jesposoben delovati v katerem koli na~inu,naprimer: MSK, GMSK, FSK, GFSK, BPSK,QPSK, 16QAM, 32QAM, 64QAM in 256QAM.Pa si najprej poglejmo preprosti digitalnimodulaciji kot sta BPSK in QPSK. Pri BPSK(Bi Phase Shift Keying) sta definirani samodve fazni stanji. Logi~na '0' predstavlja enofazno stanje, logi~na '1' pa drugo. Vdigitalnih komunikacijah imenujemo to:fazno stanje simbola ali 'constellation point'simbola (Symbol). BPSK predstavlja en bitna simbol. QPSK je modulacija pri kateriso definirana {tiri razli~na fazna stanja. Ta{tiri fazna stanja so lahko '0' ali '1'. To jedoseèno tako, da je vsako fazno stanje

(simbol) kombinacija dveh bitov. Torej priQPSK vsak simbol vsebuje dva bita in jezaradi tega ta vrsta modulacije spektralnobolj u~inkovita kot BPSK. Slika 4 prikazujeBPSK in QPSK dijagrama. Linije vdijagramih prikazujejo razli~ne poti, ki jimnosilec lahko sledi pri spremembi iz enegasimbola v drugega.

QPSK se recimo uporablja za NICAMaudio modulacijo, kot tudi za DVB-S. QPSKje {e posebej zanimiva modulacija zaradioamaterske projekte. [e bolj{ifrekven~ni izkoristek je mo~ dose~i zuporabo digitalnih na~inov moduliranjevi{jega reda: 16, 32, 64 ali celo 256 QAM (8bitov na simbol). Te modulacije za razlikood QPSK in BPSK vsebujejo poleg fazne tudiamplitudno informacijo. Vendar pa mod. zbolj{o sprektralno u~inkovitostjo (ve~ Bps/Hz) potrebujejo bolj{e razmerje signal/{um,torej tudi vi{jo oddajno mo~ !

[estnajst faznih stanj pri 16QAM jepredstavljeno s {tirimi biti. [est bitov jepotrebnih za 64QAM, medtem ko 256QAMpotrebuje kar osem bitov na simbol.Oddajna hitrost pri digitalnih sistemih je

Osnove D-ATV

Slika 2 - Kro`ni diagram predstavljen v I/Q projekciji

Slika 3 - Preprosta blok shema I/Q modulatorja

Slika 4 - I/Q diagram, BPSK dvofazna (levo)in QPSK {tirifazna modulacija (desno)


Osnove D-ATVdolo~ena z {tevilom simbolov na ~asovnoenoto in se prikazuje kot simbolna hitrost(Symbolrate ali SR). Simbolna hitrostpomnoèna s {tevilom bitov na simbol pase imenuje bitna hitrost (bitrate).

Kot smo ugotovili je pri ve~jem {tevilubitov na simbol ve~ja spektralnau~inkovitost, vendar so modulacije vi{jegareda zahtevnej{e in so tudi manj odpornena napake pri prenosu. Te so obi~ajnoposledica {umov in popa~enj. Ta predvidljivproblem v praksi poizku{ajo re{iti zuporabo metode korekcije napak v naprej(Forward Error Correction) ali FEC.Standard dolo~a, da se QAM modulacijauporablja za DVB-C (Digital VideoBroadcasting on Cable). Tudi ta vrstamodulacije je lahko zanimiva zasamograditelje, saj omogo~a preprostouporabo komponent uporabljenih vmodemih in sprejemnikih za digitalnokabelsko TV. Ti pa so v Evropi è do dobraraz{irjeni.

Slika 5 prikazuje konstelacijskidijagram 16QAM modulacije. Razlika medvektorskim in konstelacijskim dijagramomje v tem, da je pri slednjem prikazana samofazna in amplitudna informacija v lo~enihsimbolnih ~asih. Ti pa so tudi edinipodatkovno pomembni trenutki, saj letakrat vsebujejo koristno informacijo.

Uvod v digitalne modulacije bomozaklju~ili s kratkim opisom FSK, GFSK,MSK in GMSK modulacij. Glede na dejstvo,da te modulacije ne vsebujejo amplitudnihsprememb nosilca, lahko re~emo, daizhajajo iz predhodnih tipov modulacij. Toje pomembno dejstvo, saj pri potovanjuskozi razli~ne VF stopnje zaradinelinearnosti ne prihaja do neèljenihstranskih u~inkov.

Te modulacije so bolj u~Inkovite in jihlahko uporabljamo z manj linearnimi VFoja~evalniki (B razred). Pri FSK (FrequencyShift Keying) se VF nosilec zamika pofrekvenci glede na podatke (0 ali 1). FSK

relativno slabo izkori{~a frekven~nispekter. To je mo~ izbolj{ati ~e podatke predmodulacijo po{ljemo preko Gaussian filtra.

GFSK (Gaussian Frequency ShiftKeying) se uporablja v DECT standardu(Digital European Cordless Telephone). Greza standard vgrajen v hi{ne digitalnebrezì~ne telefone, ki delujejo v pasu okoli1880 MHz. Posebna vrsta FSK modulacijeje MSK (Minimum Shift Keying), pri tem jedevijacija izbrana tako, da pozitiven alinegativen frekven~ni zamik rezultira vfaznem zamiku + ali - 90 stopinj.

Filtrirana verzija MSK modulacije seimenuje GMSK (Gaussian Minimum ShiftKeying) in se uporablja v EU GSMtelefoniji. Torej imata MSK in GMSKmodulaciji zelo dobro spektralnou~inkovitost in ta je zelo blizu tisti priQPSK. Njuna prednost pa je v tem, da juje mo~ uporabljati na nelinearnihoja~evalnikih, kar poenostavi gradnjooddajnega sistema. Pri MSK je tudi tarazlika, da je to modulacijo mo~ izvestisamo z uporabo VCO-ja, vendar pa morabiti pri tem devijacija zelo natan~na, da sedoseèjo resni~ni zasuki za 90 stopinj.

Opisani na~ini moduliranja razen GFSKin GMSK v tem teoreti~nem prikazu neuporabljajo predhodnega fitriranja, kar vpraksi privede do neèljene - zelo {irokezasedbe frekven~nega spektra. To panikakor ni zaèljeno. Zato je filtriranje I inQ signalov pred moduliranjem nujenpostopek. O tem in o drugih postopkih pridigitalnem moduliranju pa bo govora vnaslednjem nadaljevanju sestavkov odigitalnih modulacijah in televiziji.

Reference:

(1) "Digitalni mostovi" teh. seminar 2000 Dr. Matja` Vidmar, S53MV

(2) "The future of Amateur televison" 2002/03 Henk Medenblik, PE1JOK Werner, PE1OBW

(3) "Digital Amateur TV" 2001 Thomas Sailer, HB9JNX/AE4WA, Stefan Reimann, DG8FAC

Slika 5 - I/Q diagram pri 16QAM modulaciji

PE1JOK DVB encoder

A T

V S

Spektralna u~inkovitostdigitalnih modulacij

MSK 1 bps / HzBPSK 1 bps / HzQPSK 2 bps / Hz8PSK 3 bps / Hz16QAM 4 bps / Hz32QAM 5 bps / Hz64QAM 6 bps / Hz256QAM 8 bps / Hz

ATV operaterji se predstavijo

Pred kratkim sem od urednika prejelE-mail sporo~ilo, v katerem me prosi, ~e binekaj napisal o sebi za ATV novice. Ajej,sem si dejal. Kako je ravno mene »naciljal«!

Kmalu za tem, ko mi je temperatura spetpadla, sem opustil namero, da mu kar takojnapi{em par 'àlostnih' besed, ~eprav je»nekaj napisati o sebi« vsaj meni, te`je kotpa sciniti par PSK postaj.

Kje za~eti, se upravi~eno spra{ujejoza~etniki sedaj, ko jeradiosmog neprimernove~ji kot je bil takrat, kosem kot otrok preizku{alsvojo prvo zvezo s »{katlood globina«, saj za nas naobrobju velike izbire ni bilo.No, tudi to je bilo bolj v stiludobro te vidim, slabo tesli{im. Zato sem se lotilizdelave pravega ogljenega,seveda lesenega mikrofona.Spominjam se, da sem gapriklju~il na gramofonskivhod radijskega sprejemnikaPHONOLA, kateri je zadelovanje potrebovalpermanentne udarce z leve indesne. Kak{en je bil u~inekpihanja in kri~anja vmikrofon se ne spominjam.

Vem pa, da je PHONOLA kmalu odpovedala insem jo dobil v obdelavo takoj, ko je k hi{i pri{elnaslednji trpin. Kako je sprejemnik kon~alsvojo ìvljensko pot verjetno ni potrebno

nadalje razlagati.

Kot se ̀ e zgoraj vidi, me je radiotehnikanajbolj navdu{evala, zato sem se ob prviprilo`nosti v okviru T.S.E. {ole v Ljubljaniè 1964. leta vpisal k radioamaterjem. Leta1979 sem opravil prvi izpit takratnega E

Boò Zlobec, S57EZB

O s e b n o

S57EZB

Boò, S57EZB v svoji delavnici



Boò Zlobec, S57EZB na enem izmed slovenskih ATV tekmovanj

razreda in pozneje, ko sem si kupil postajo{e drugega.

Takrat sem se za~el resneje ukvarjati skonstruktorstvom, saj sama postaja {e ni~ne pomeni. Poleg rotatorja izdelanega z»polèm« neznanega pletilnega stroja, spogonskim motorjem od »spa~ka« (odbrisalcev stekel seveda), pripadajo~ekrmilne {katle in {e kaj, sem moralnapraviti tudi anteno. Ker bi dipol zvit nakolenu sluìl predvsem za pti~je letali{~e,je bilo nujno izdelati priro~no orodje zazvijanje Al cevi. Vsekakor je veliko la`jeizdelati nekaj, ~e ima{ na hitro napravljenpripomo~ek. Naprimer, par nosilcevcevastih varovalk pricinjenih na kos»pertinaksa« je odli~na roka za UT141 koskupaj cini{ vzbujevalni dipol za SBFA, pa{e spe~e{ se ne.

Ne bom na{teval vseh mojih podvigovs spajkalom, vendar ~e je ̀ e tema taka, kajpa naj! Poleg raznih bolj ali manjuporabnih naprav, predoja~evalnikov,oja~evalnikov (http://www.nd2x.net/yu1aw-144.html) in PSK postaj, sem najbolj veselspektralca, ~eprav {e nima enakih gumbov,hi !!

V ATV sem padel povsem slu~ajno.Hotel sem pogledati v notranjost enega odzra~nikov v stanovanju (ne povem zakaj)zato je bila nujna kamera. ^rnobela zdiodami je bila kot nala{~ za to raziskavo.Naprej sem razvijal kot to ponavadi gre:najprej samo oscilator z modulatorjem,nato oddajnik (S51KQ), pa oja~evalnik inantene... Dva podarjena SAT sprejemnikasem predelal tako, da sem enega karpreàgal z àgo za èlezo (brez {katle), sajje ve~ kot pol prostora zasedala nekoristna{ara.

Na treh tekmovanjih sem testiral tribli`nje vrhove in vzpostavil celo nekaj ATVzvez s QRB <500km, hi. Sicer pa je vse lehobi. Se vidimo ... najsigurneje z najbolj{imiraporti na enem izmed ATV in UKV sre~anj.

Boò, S57EZB

O s e b n oS 5 7 E Z B

23 cm sprejemno-oddajna skupina

Mesto Znak To~ke Lokator Zvez ODX km1. S51DA 4278 JN66XF 11 IK4ADE 3132. S57BMX 2162 JN65VL 6 IW3ICW 1493. S57ULU 1368 JN76NE 5 S56UUH 1164. S52DS 1072 JN66TE 5 S58RU 745. S57MSL 1020 JN66TE 5 S58RU 746. S51KQ 998 JN76QK 6 S51DA 1117. S59TTT 808 JN76PL 4 S51DA 1068. S50J 660 JN65VO 5 S57MSL 669 S57AZW 580 JN65UN 6 S51DA 7710. S58RU 545 JN65UM 7 S51DA 8111. S56UUH 464 JN86FQ 1 S57ULU 11612. S52ON 84 JN76KG 1 S51KQ 42


1.-2. S57MSL 630 JN66TE 2 IW3RMR 321.-2. S52DS 630 JN66TE 2 IW3RMR 32


1. S52DS 320 JN66TE 1 IW3RMR 322.-3. S57ULU 170 JN76NE 1 S51KQ 342.-3. S51KQ 170 JN76QK 1 S57ULU 34

S5 ATV contest - skupna uvrstitev

Mesto Znak 23cm 13cm 3cm Skupaj1.1.1.1.1. S51DAS51DAS51DAS51DAS51DA 42784278427842784278 ----- ----- 427842784278427842782.2.2.2.2. S57BMXS57BMXS57BMXS57BMXS57BMX 21622162216221622162 ----- ----- 216221622162216221623.3.3.3.3. S52DSS52DSS52DSS52DSS52DS 10721072107210721072 630630630630630 320320320320320 202220222022202220224.4.4.4.4. S57MSLS57MSLS57MSLS57MSLS57MSL 10201020102010201020 630630630630630 ----- 165016501650165016505.5.5.5.5. S57ULUS57ULUS57ULUS57ULUS57ULU 13681368136813681368 ----- 170170170170170 153815381538153815386.6.6.6.6. S51KQS51KQS51KQS51KQS51KQ 998998998998998 ----- 170170170170170 116811681168116811687.7.7.7.7. S57AZWS57AZWS57AZWS57AZWS57AZW 11601160116011601160 ----- ----- 116011601160116011608.8.8.8.8. S58RUS58RUS58RUS58RUS58RU 10901090109010901090 ----- ----- 109010901090109010909.9.9.9.9. S59TTTS59TTTS59TTTS59TTTS59TTT 808808808808808 ----- ----- 80880880880880810.10.10.10.10. S50JS50JS50JS50JS50J 660660660660660 ----- ----- 66066066066066011.11.11.11.11. S56UUHS56UUHS56UUHS56UUHS56UUH 464464464464464 ----- ----- 46446446446446412.12.12.12.12. S52ONS52ONS52ONS52ONS52ON 8484848484 ----- ----- 8484848484

^estitke vsem tekmovalcem !Za tekmovalno komisijo Dolfe [karabot, S52DS


A T Vtekmovanja

AAAAATVTVTVTVTV

S5 & IARU ATV contest 200313./ 14. September 2003 uradni rezultati

Ekipa S59TTT na Ribni{kem Pohorju

Navidezno zati{je na podro~ju novihATV testov in poizkusov je lahkoresni~no, ali pa tudi ne. Verjetno prejto drugo, saj smo leto{nje letoposamezniki opravili kar nekajpreizkusov tras in opreme na razli~nihfrekven~nih pasovih.

Dolfe S52DS in [tefan S57ULU stauspe{no opravila najdalj{o slovensko10GHz ATV zvezo, kasneje je Dolfe 'podrl'{e nov rekord na 1.2GHz pasu. Nekateriste preizku{ali razli~ne trase dorepetitorjev. Pred kratkim sta Mijo, S51KQin Darko 9A6ARP uspe{no preverilauporabnost trase med S55TVA inSlemenom, kjer imajo Hrvati namenpostaviti svoj prvi ATV repetitor.

V tem letu pa nismo bili aktivni le privzpostavljanju zvez, pa~ pa smo tudi pridnoposodabljali ATV repetitorje. Pri tem veljaomeniti, da so fantje v Savinjski doliniprvega junija 2003 postavili v eter nov ATVrepetitor S55TVS.

Sprva je deloval le kot ATV svetilnik zB/W video generatorjem. Kmalu za tem somu dodali daljisko krmiljenje in barvnopanoramsko kamero. Trenutno je pri njihv razvoju minijaturen procesorski krmilnikna katerega bodo ob obstoje~i opremipriklju~ili tudi prve uporabni{ke vhode.

Nadalje, imajo èljo postaviti ATV linkdo sosednjega S55TVA repetitorja, alidrugam. Velike izbire zaradi zaprte dolinepri njih ni. Na njihovo sre~o se je zadnjemmesecu za~ela okoli Josipa, S56TWGformirati nova skupina ATV operaterjev vVelenju. To mesto je vsaj do polovice vidno ATVS novice 30 Str 19

iz njihove repetitorske postojanke inobstaja realna mo`nost tudi za povezavoS55TVS do Velenja. Velenj~ani imajo èljopostaviti tudi svoj ATV repetitor, saj prekoS55TVK kot pravijo, pridejo le s teàvo.

Na Ur{lji gori S55TVK je è dalj ~asabil v okvari vrtiljak panoramske kamere.Pred kratkim so ga zasilno zakrpali, vendarje zima ponovno potrkala na vrata in bi bilosmiselno razmisliti o pravem kovinskem -dovolj mo~nem vrtiljaku za te`ko kamero.Link med S55TVA in S55TVK je od zadnjezimske polomije {e vedno neoprativen,~eprav je na TVA postojanki permanentnov etru.

Na Pohorju je S55TVM doìvelspomladi pravo pomladitev. Bojan, S52MEje poskrbel, da je repetitor sedaj v etru tudiz ve~kanalnim digitalnim signalom(MPEG2). Od meseca maja ga krasi 4kanalni DVB-S enkoder z oddajnikom, zdodatno stati~no testno sliko in TTX

Slovenski ATV repetitorjiVzdrèvanje, dogodki in novostiA T V S t e a m

A T V

Razvoj ATVgre naprej

A M A T V

F M v i d e o

F M a u d i o

T T X

N I C A M

D V B - S

A T V


informacijami. Informacija je predvsemzanimiva tistim bolj oddaljenimuporabnikom, saj ga je v DVB reìmu mo~sprejemati veliko lep{e. Na istem repetitorjuje bil analogni 13cm vhod pred kratkimzaradi motenj preseljen na 2350MHz.

S55TVA stoji na hribu Gora (celjskakotlina). Potem, ko so lani v jeseni bili vnjegovem prostoru dokon~ani ometi inoble~en strop v VF za{~itni pla{~, so bilaletos dokon~ana {e tla in tudi sam repetitorje doìvel korenite spremembe. Vsa opremaje bila o~i{~ena in preseljena v ve~je 19"omare, vsi kabli so bili ozna~eni in urejenospeljani do opreme. Zamenjan je bil glavnioddajni kabel z novej{im Ecoflex-15, za kargre zahvala sponzorju (tnx Bo{tjan, S52FT).Trenutno pripravljamo debele ozemljitveneletve z vodniki ve~jih presekov. Potrebnobo ~im prej zamenjati glavno panoramskokamero, ki je po sliki sode~ è na robuìvljenske dobe.

Med vsemi temi deli, pa so se kar poteko~em traku vrstili radioamaterski obiski- ogledi te repetitorske postojanke. Letos

A T

V S

so jo poleg skupin doma~ih radioamaterjevobiskali tujci iz ê{ke, Avstrije in USA.

Tudi na drugih ATV repetitorskihpostojankah ste lastniki opravljali manj{aali ve~ja vzdrèvalna dela. Skrb za na{erepetitorje je klju~nega pomena za to zvrstkomunikacije. Tako imamo trenutno vSloveniji 10 ATV repetitorjev, od tega jeve~ina polno delujo~ih. Eden pa oddajapoleg analognega signala tudi v DVB-Sstandardu.

ATV & RPT manager Mijo K., S51KQ

A T V

Razvoj ATVgre naprej

A M A T V

F M v i d e o

F M a u d i o

T T X

N I C A M

D V B - S

A T V

A T V S

f o t o g r a f i j am e s e c a


Zanimive ATV fotografije

ATV je na Japonskem veliko bolj raz{irjen kot bi si mislili

Zimska idila na repetitorjih preko lu`e ...


Glasilo zdruènjaATV operaterjevSlovenije

ATVS teamP.O.Box 11,SI-3212 VOJNIKTel: 03 / 781 2210Gsm: 041 / 371 589s51kq @ siol.net

A T

V S

Mali oglasi

ATV in HAM zanimivosti na DVB satelitih MPEG-2

Dodatki iz nabiralnika

Z a k l j u ~ n ab e s e d a

Tridesete ATVS novice smo pripravili:

Adolf [karabot S52DS, Stane Koèlj S51NO,

Mijo Kova~evi~ S51KQ, Boò Zlobec S57EZB in Silvo

Moìna S57MSL. Lektoriranje: Adolf [karabot S52DS.

Prelom strani in grafi~no oblikovanje: Mijo Kova~evi~

S51KQ.

Da bodo naslednje ATVS novice {e lep{e inzanimivej{e vas napro{amo, da pravo~asno

po{ljete svoje prispevke (ASCII tekst, Wordpadali Word tekst) kot tudi spremljajo~e JPGfotografije. Po{ljete jih lahko na Email naslovali prinesete osebno, na CD ali na kateriizmed FLASH kartic (vse razen xD). Velikouspehov v prihajajo~em letu, ter da bi tudi vbodo~e ostali tako zvesti ATVS glasilu.

Mijo Kova ~ e v i ~ , S 5 1 K Q

Ham Radio/Club TV SM6CKU On Air: predvidoma okoli 25. Dec. 2003SIRIUS 2, (5deg E) 12.590 GHz, VSR 6667, FEC 1/2,Vpid 4130, Apid 4131, PCRpid 4130

http://www.parabolic.se

Dr.DISH TV On Air: 14. Jan 2004 17.00-20.00 UTCINTELSAT 707, 1.0°W11.596 GHz, H SR 6110, FEC 3/4,http://www.drdish.tv

PRODAM: nove SAT TV antene. Nekaj kosov 120cm offset paraboli~nih zrcal,kovinskih, {e originalno zapakiranih. Cena 9k sit/kos.

Stane [traus, S57UCB 03 / 589 0300 stra.st @ email.si

I[ÊM: twt lampo. I{~em eno ali ve~ delujo~ih TWT lamp tip RW42 in RW80.

Silvo Obrul, S50X s50x.silvo @ sgn.net

I[ÊM: antenske konektorje za 50 ohmski 7/8" kabel. @enske kon. tip 7-16 za7/8" kabel Andrew Heliax VXL 5-50 ali LDF serija, mo{ke 7-16 za 1/2" kabel inRG214, ter 'N' mo{ke in ènske konektorje za 7/8" kabel.

Mijo K., S51KQ 03 / 781 2210 s51kq @ siol.net

KUPIM: power triode. Kupim dve triodi 3-500Z, T-380 ali podobno.

Frane B., S59AA ax25: S59AA @ S50BOX

S r e ~ n o 2004 H.N.Y. 2004Spet je leto naokoli, minilo je kot bi trenil. Prihaja novo z njim pa nove ideje za sveè ATVprojekte, meritve in teste na terenu. Kako ga bomo izkoristili je odvisno od nas samih, dolg ~asnam verjetno ne bo. V èlji da v letu 2004 uresni~ite svoje na~rte, vsem vesele praznike!

[tevilka 30, deseto leto, 10. December 2003 Slovene ATV News bulletin

ATVS novice so interno glasilo zdruènja ATV operaterjev Slovenije. Izhajajo v PDF obliki, ob~asno in so brezpla~ne.Vse avtorske pravice so pridràne. Uporaba ali objava gradiva v drugih medijih mo`na samo s pisnim privoljenjem.

Uredni{tvo in oblikovanje : Mijo Kova~evi~, S51KQ ATV / RPT manager Email: s51kq @ siol.netLektoriranje : Adolf [karabot, S52DS Koordinator tekmovanj Email: adolf.skarabot @ guest.arnes.si

ATVS na Internetu : h t t p : / / l e a . h a m r a d i o . s i / ~ s 5 1 k q

@elite prejemati sveè informacije o ATV ter FM RPT dogodkih iz sveta in doma, tikpreden se zgodijo ? Prijavite se na ATVS mailing listo! Info [email protected]

Simbolna slika

atvs novice 30lea.hamradio.si/~s51kq/pdf/atvs-news-30.pdf · zanimive fotografije 40. let oddajnega...

Documents