ave novosti 04 tik pred začetkom gradbenih del zbogom!€¦ · množica, ki je zrušila berlinski...

28
35 04 20 22 26 INTERNA REVIJA marec–maj 2018 AVE novosti Tik pred začetkom gradbenih del ... ZBOGOM! Začetek vrtnarske sezone VELIKI INTERVJU Matej FIŠER INTERVJUJI Boris GOMIUNIK HAKL IT d. o. o. Zlatko KANDAL PANVITA d. d. Bojana BALAJC GORZA POMGRAD d. d. Matej LUKAČ POMGRAD d. d. Martina PLANINC Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

Upload: others

Post on 07-Feb-2021

2 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • 35

    04

    20

    22

    26

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    AVE novosti

    Tik pred začetkom gradbenih del ...

    ZBOGOM!

    Začetek vrtnarske sezone

    VELIKI INTERVJUMatej FIŠER

    INTERVJUJIBoris GOMIUNIK

    HAKL IT d. o. o.

    Zlatko KANDALPANVITA d. d.

    Bojana BALAJC GORZAPOMGRAD d. d.

    Matej LUKAČPOMGRAD d. d.

    Martina PLANINCPanvita KMETIJSTVO d. o. o.

  • kolofon

    Vsebinsko kazalo

    Kolumna | Toni Balažic

    Novice | Skupina Panvita

    Gradimo | SGP Pomgrad

    Veliki intervju | Matej Fišer

    Intervjuji

    Novice | SGP Pomgrad

    Izobraževanje | SGP Pomgrad

    Gradimo | Tik pred začetkom gradbenih del ...

    Poudarki iz kroga znanja | ZBOGOM!

    Informatika | Nov standard eSlog 2.0 je pripravljen

    Naši nasveti | Začetek vrtnarske sezone

    Zabava

    Jubilej

    03

    04

    09

    06

    14

    17

    20

    25

    28

    26

    22

    27

    18

    Izdajatelj

    Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

    Odgovorna urednica

    Simona Petek Čerpnjak

    Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekJanez KučanJasna KuštorPeter PolaničKristian RavničAlenka SamecAleš Zver

    Naklada

    1.800 izvodov

    Vprašanja, predlogi in pripombe

    [email protected]

  • 03INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    kolumna

    PRED NAMI JE ČAS, KI SPET PONUJA VEČ MOŽNOSTI MANJŠIM IN PRILAGODLJIVIM

    Globalizacija se upočasnjuje, naj živi lokalna ekonomijaGlobalizacija je zaznamovala zadnja tri desetletja našega življenja. Množica, ki je zrušila berlinski zid, ni samo jasno pokazala smer ra-zvoja političnega sistema, temveč tudi ekonomskega. Mnogi, ki smo dali glas za samostojnost in spremembo političnega sistema, smo se pravzaprav premalo zavedali, da nismo oddali glas zgolj za demokra-cijo, temveč tudi za tržno ekonomijo. Slovenija je s tem seveda bila le majhen del večjega mozaika, a vendar so vsa ta dejanja pomembno in na široko odprla vrata procesom globalizacije. Pospešeni procesi pro-ste trgovine so imeli nekaj svojih temeljnih pravil, med njimi pa so bili manjša omejitev pretoka blaga in kapitala, kar je v samem bistvu ime-lo za posledico to, da so večja in kapitalsko močnejša podjetja postala še večja, lokalne proizvodnje in verige vrednosti pa so začele razpadati. Mnoga delovna mesta so se začela seliti iz manjših držav, boljše pla-čana v centrale, slabše pa tja, kjer so plače nižje. Osnovna paradigma managementa je bila, da moraš rasti, prevzemati, biti največji, saj si le tako lahko uspešen. S slikanjem portreta uspeha globalne ekonomije pa vedno bolj zaznavamo tudi začetek konca te paradigme, saj je oči-tno, da vedno več političnih voditeljev zagovarja nacionalne politične interese, grozijo z novimi carinskimi ukrepi, tudi zaradi nevzdržnosti obstoječih modelov nacionalnih ekonomij. Na drugi strani pa v go-spodarstvu vidimo, da več kot polovica podjetij, ki raste s prevzemi in združitvami, pri tem ni uspešna, in da globalna podjetja zaradi svoje velikosti omogočajo razvoj novih, lokalnih industrij, ki temeljijo na ni-šah. Lep primer tega so mikropivovarne.

    Spremembe v trgovini – obrat trenda moči med dobavitelji in kupciTudi v trgovini so spremembe bile v zadnjih desetletjih precej drama-tične. Ne tako novi diskonti – ki so sicer nastali v obdobju po 2. svetovni vojni – so precej spremenili zemljevid najprej v kontinentalni Evropi, počasi pa tudi v Veliki Britaniji in ZDA. Že sama analiza domače trgovi-ne v Sloveniji pokaže, da v diskontih Slovenci in Slovenke opravimo že četrtino naših nakupov. Če smo se proizvajalci pred dobrimi desetimi leti pogajali predvsem s tremi trgovci, se danes s sedmimi. Ne glede na to, da je moč pogajanj še vedno precej trdno v rokah trgovcev, pa vseeno vidimo, da je možnosti za razvoj več.

    Hkrati pa na spremembe trgovin močno pritiska razvoj internetne tr-govine. Iz leta v leto se večji del prodaje seli iz fizičnih prodajaln na in-ternet in tako vidimo, da se v letu 2018 že skoraj vsak četrti aparat bele tehnike in skoraj vsaka peta obleka in obutev proda preko interneta. Trend selitve se brez dvoma dogaja tudi na področju hrane in pijače,

    najprej sicer na trajnih, pakiranih programih, a delež prodaje te ka-tegorije prek interneta je v Veliki Britaniji že več kot deset odstotkov. Zanimiv je tudi vstop internetnega velikana Amazona v fizične trgo-vine, najprej z nakupom Whole Foodsa, nato pa z odpiranjem lastnih fizičnih prodajaln.

    Vse to postavlja obstoječe trgovce pred velik izziv, saj jim zaradi vse tega pada prodaja na kvadratni meter ob enakih stroških. Za dobavi-telje je to dobra in slaba novica: prihajajo novi kupci, zmanjšuje se moč največjim, a hkrati bo pritisk na cene še večji.

    Rast prebivalstva zahteva inovacije, mnogokrat tudi na račun kakovostiPo predvidevanjih bo število prebivalcev leta 2025 preseglo osem milijard, kar pomeni, da se bo v petih desetletjih mojega življenja podvojilo. Vsak nov Zemljan predstavlja tudi nova lačna usta, ki jih je potrebno nahraniti, in s tem nov izziv, saj je obseg kmetijskih površin omejen oziroma se celo zmanjšuje. Samo tehnološke inovacije, kot so gensko spremenjeni organizmi, bodo lahko še naprej povečevale hektarski donos in zagotavljale dovolj hrane. Hkrati pa se predvideva, da bomo čez dve desetletji precej hrane že »natisnili« v proizvodnih obratih, ne pa pridelali na njivah. To seveda pomeni, da bodo kom-promisi pri kakovosti, poreklu, okusu in nepredvidenih zdravstvenih posledicah postali del našega vsakdana.

    Panvita lahko izkoristi naštete trende Vsi trije našteti trendi pa v resnici za nas ne predstavljajo grožnje, am-pak veliko, skoraj novo priložnost. Strategija Panvite mora biti odraz tega in temeljiti na tem, da bomo tisti, ki bomo krepili in širili lokalno celovito prehransko verigo. Takšno, ki bo temeljila na tem, da bomo imeli najboljše, naravne izdelke, tako na področju kmetijstva, kot tudi v obliki končnih izdelkov. Temeljne smernice, ki bodo pomembno opredeljevale našo nadaljnjo strategijo, pa bodo naslednje:

    • pridelovanje in izdelovanje naravnih izdelkov,• z jasnim poreklom in brez kompromisov pri kakovosti,• spoštovanje principov narave in soljudi,• hitrost, prilagodljivost in vitkost organizacije.

    Darwin je dokazal, da v evoluciji ne zmaga najmočnejši, ampak tisti, ki je najbolj prilagodljiv. Dajmo torej spremembe, ki se dogajajo v okolju, dobro izkoristiti in biti na pravi strani evolucije.

    Toni Balažič

  • novice

    04INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    NI VELIKE NOČI brez prave velikonočne šunkeKLASIČNO PREKAJENA ŠUNKALetošnja velika noč bo še posebej slastna, saj smo za ta namen naš asortiman šunk dopolnili s Kla-sično prekajeno šunko. Gre za šunko, ki jo pripravljamo iz zunanjega stegna s kožo, je soljena in prepojena z začim-bami. Končni izdelek je ter-mično obdelan, tako da ga doma ni potrebno več ku-hati in ima značilen domač harmoničen okus in vonj.

    VELIKA NOČ V MESNIH CENTRIH AVESvojo velikonočno košarico boste najlepše napolnili v Mes-nih centrih AVE. Poleg pestre izbire odličnih šunk vam po-nujamo tudi ostale nepogrešljive velikonočne dobrote, kot so klobase, jajca, hren, kruh … Izmed venčka velikonočnih šunk velja tukaj izpostaviti predvsem Kmečko šunko s kostjo, ki jo dobite ekskluzivno samo v naših mesnih cen-trih. Gre za izdelek, ki je pripravljen po tradicionalni recep-turi, kot so delali to nekoč na vasi in bo navdušil vse tiste, ki prisegate na kuhanje šunke v domačem loncu. Želimo vam prijetne praznike.

    Jasna Kuštor

    VSE VEČ KUPCEV ZAUPA našimmesnim centromDa je temu tako, potrjuje tudi naše uspešno poslovanje. S poslovanjem v letu 2017 smo zadovoljni. Najprej smo v prvi polovici leta vlagali velike napore v pri-lagoditev cen in stabilizacijo prodaje, potem pa smo od poletja dalje začeli beležiti rast po vseh kanalih. Leto smo zaključili s 4 % količinsko in 6 % vrednostno rastjo glede na predhodno leto. Pomembno smo povečali prodajo izdel-kov, še posebej mesnih pripravkov, ki dajejo ponudbi naših mesnih centrov vse večjo prepoznavnost in dodano vred-nost. K nam se vračajo kupci, ki so v naših izdelkih prepoz-nali vložen trud in izvirnost. Na to smo posebej ponosni in na tem bomo gradili še naprej. Eden od pomembnejših ciljev v letu 2018 pa je tudi širitev naše maloprodajne mre-že z odprtjem novega mesnega centra.

    Dobra prodaja svežega mesa pa se ne odraža samo v mesnih centrih, ampak tudi nasploh. Tako smo leto 2017 zaključili zelo dobro. V primerjavi z letom 2016 smo pro-dajne količine kljub pomanjkanju osnovne surovine pove-čali za slabih 10 %, vrednostno za 14 %.

    Z dobrim timskim delom, znanjem, izkušnjami in podporo vodilnih smo dokazali, da se dajo narediti dobri rezultati. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem za trud, požrtvo-valnost in kooperativno sodelovanje.

  • 05

    novice

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Zaradi dotrajanosti strojev smo primora-ni, da se z leti zamenjajo obrabljeni stroji z novimi. Novi stroji so boljši, močnejši, iz-boljšani, z večjo ekonomsko učinkovitostjo in v koraku s časom – predvsem zato, ker tehnika v vseh panogah, prav tako v kme-tijstvu, hitro napreduje. S časom se tudi spreminjajo agrotehnični ukrepi in trend

    posevkov, kateri so v določenem času ak-tualni. Največkrat se spreminja trend po-sevkov zaradi ekonomskega rezultata, ali pa glede na spreminjajočo se zakonodajo v kmetijstvu.

    V leto 2018 smo vstopili tudi mi s posodo-bitvijo strojnega parka. V skupini Panvita

    (poljedelstvo) so nova pridobitev strojne-ga parka štirje novi traktorji Massey Fer-guson. Dva od teh traktorjev sta traktorja serije MF 8700 Dyna-VT, z oznako modela MF 8735 Dyna VT, ostala dva traktorja sta modela MF 6700 Dyna-VT, z oznako mode-la MF 6714 Dyna VT. Model MF 8735 je z zavidljivimi 350 KM, čeprav tudi MF 6714 dosega 140 KM. Oznaka Dyna VT nam pove, da imajo trak-torji brezstopenjski menjalnik za vožnjo, kjer ni več klasičnega pretikanja med predstavami. Tako je uporabniku olajša-na vožnja in delo s traktorjem. Pri delu se predvsem pozna pri obračanju traktorja na koncu njive, da lahko traktor hitreje obr-nemo, kot pri klasičnem menjalniku. Oba modela traktorja imata močno zadnjo in prednjo hidravliko. Prednja hidravlika je predvsem za nošenje uteži, ali pa za katero drugo opravilo z določenim strojem, da ima upravljalec traktorja boljšo preglednost nad strojem in delom, katerega upravlja. Znotraj kabine imajo traktorji komfortne sedeže, zvočno izolirane kabine, operaterju ergonomsko prijazno delovno okolje in po-membno zadevo, da je vse na dosegu roke. Naši traktorji so opremljeni še s sistemom za navigacijo, kateri bistveno olajša delo traktoristu.Upamo, da nam bodo novi traktorji v ponos in bomo z njimi uspešno kmetovali še nap-rej, kot smo dosedanja leta.

    Zlatko Kandal

    POSODOBITEV STROJNEGA PARKANakup novih traktorjev Massey Ferguson!Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2013 127.988 traktorjev. Vsako kmetijsko gospo-darstvo je imelo povprečno dva traktorja, glede na starost je 79,4 % traktorjev in 59,4 % traktor-skih priklopnikov (strojev) starejših od 12 let.

    PANVITA LANI OKREPILA PRIHODKESkupina Panvita je lani realizirala 120 mio EUR prihodkov, kar je za 4 odstotne točke več kot v letu 2016. Ob tem so bili boljši tudi finančni rezultati.

    Tako je bilo usvarjenega 6,3 mio EUR denarnega toka iz poslo-vanja, 2,5 mio EUR dobička iz poslovanja in slab milijon EUR čistega dobička. Rezultati so bili na finančnem delu nekaj slab-ši od načrtovanih, predvsem kot posledica skokovite rasti cen surovin v mesno pridelovalnem delu. Kljub temu smo v Panviti z ustvarjenim zadovoljni in si želimo, da bi podobne rezultate ustvarili tudi v letu 2018.

  • Skica 1: Vzdolžni prerez mostu čez Dravo ter del kabelske linije na stebru 4

    gradimo

    06INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Rekonstrukcija starega mostu čez Dravo (PT 0027) v km 0,113 in mostu čez Studenčnico (PT 0026) v km 0,561 na cesti R3-710/0247 na Ptuju

    Na mostu se izvaja rekonstrukcija in sa-nacija, kar pomeni, da se spreminjajo tudi konstrukcijski elementi in s tem tehnične značilnosti oziroma statična zasnova ter se tako izboljšajo lastnosti objekta, kar pa je bistvena razlika napram npr. samo sa-naciji, kjer se le obnovijo dotrajani elementi (na primer preplastitev asfalta, popravilo poškodovanega betona itd.).

    Seveda je zato tudi trajanje izvedbe rekon-strukcije drugačno, saj je potrebno različne operacije izvajati v pravilnem sosledju.

    Po zasnovi most predstavlja kontinuirno konstrukcijo s 6. gerberjevimi členki, dve-

    ma rečnima stebroma, dvema obrežnima stebroma ter dvema opornikoma.

    Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Dravo:• Ojačitev rečnih stebrov • Povezovanje zgornje konstrukcije z uki-

    nitvijo 5-ih členkov • Vgradnja novih zunanjih nepovezanih

    prednapetih kablov • Rekonstrukcija ter menjava ležišč in dila-

    tacije v glavnem razponu na reki• Dograditev revizijskih komor, ločitev

    zgornje in spodnje konstrukcije ter vgra-dnja novih ležišč in dilatacij na obrežnih opornikih

    • Vgradnja sodobnega sistema odvodnje meteorne vode z dograditvijo zadrževal-nih bazenov na obeh bregovih

    • Razširitev hodnikov ter dobetoniranje voziščne konstrukcije

    • Obnova poškodovanih betonskih površin po celotni površini mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd.

    Težko je na kratko opisati vse izzive, s ka-terimi se srečujemo na mostu, zato je bolj detajlno opisano le delo na stebrih in vgra-dnja novih prednapetih kablov.

    V marcu 2017 je Pomgrad podpisal pogodbo ter pričel z rekonstrukcijo starega Mostu čez Dravo in mostu čez Studenčnico na Ptuju. Most čez Dravo, ki je dolg 221 m in širok 13,8 m, je bil zgrajen 1958 in je bil v tistem času prva prednapeta in po prosto konzolni metodi grajena mostna konstrukcija na območju bivše Jugoslavije, po podatkih s tedanjega tehničnega poročila pa je razvidno, da je bila takrat tudi 6. največja konstrukcija te vrste na svetu.

    Investitor: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

    Pogodbena vrednost: 3.715.032 EUR

    Slika 1: Pogled na most

  • 07

    gradimogradimo

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Rečna stebra sta čolnaste oblike z obsegom 36 metrov in segata do 4 m pod gladino Drave. Ojačali smo ju z dodatno armirano-betonsko srajčko, kar pomeni, da smo morali okrog celotnega stebra položiti armaturo ter jo, s preko 1000 sider zalepljenih v obstoje-či steber, pritrditi na le tega, nato namestiti opaž ter s pomočjo kontraktorjev podvodno zabetonirati. Večino teh del je bilo potreb-no izvajati ponoči, saj je bil le takrat vodni tok dovolj počasen, da je bilo možno varno izvajati dela pod vodo s potapljači. Hitrost pretokov je namreč regulirana s strani DEM, glede na potrebe po električni energiji. Pot-rebe in s tem plani ter pretoki pa se spremi-njajo dnevno. Večkrat smo tudi morali, zara-di nevarnosti ob povečanih pretokih, dela za nekaj dni prekiniti.

    Povezovanje zgornje konstrukcije (ukinitev členkov) izvajamo s pomočjo novih predna-petih kablov.

    Prednapetje pomeni, da se s pomočjo visoko nosilnih jeklenih žic, ki jim gradbeniki pravimo »kabli«, v beton vnesejo tlačne sile, kar omo-goči, da se izkoristi ves betonski prerez ter tako gradi bolj vitke, lažje konstrukcije z večji-mi razponi. Kabli so bili v primeru ptujskega mostu med gradnjo vgrajeni v vzdolžne in prečne nosilne stene in so torej bistven no-silni element. Le ti pa so na Ptujskem mostu

    v slabem stanju in jih je tudi zato potrebno nadomestiti z dodatnimi, novimi. Nove kable je možno namestiti le ob obsto-ječe stene, sile pa se s kablov v obstoječo konstrukcijo prenesejo preko betonskih blo-kov (deviatorjev), skozi katere vodimo kable.

    Deviatorje zabetoniramo ob obstoječe ste-ne konstrukcije ter s prednapetimi vijaki stisnemo ob te stene, tako da se sile s ka-blov preko deviatorjev v stene konstrukcije vnašajo preko trenjskega stika.

    Trenutno so na mostu dela okrog devia-torjev in sidrišč kablov v polnem teku (iz-delati je potrebno preko 190 deviatorjev in sidrišč). Vsa ta dela potekajo v notranjosti konstrukcije, ki je zaradi vzdolžnih in preč-nih sten razdeljena na 140 komor oziro-ma soban, vstop v katere pa je možen le skozi vstopne jaške dimenzij 60 x 60 cm, ki pa seveda niso nad vsako komoro, zato so bile med gradnjo, za prehode med temi komorami puščene odprtine premera 50 cm. Skozi te odprtine je potrebno vnesti vse materiale (armatura, opaž, deviator-ske cevi, vijake za prednapenjanje, kable, …) ter tudi vso orodje. Vse te prečne stene pa so seveda na poti novim kablom, zato mora-mo za vsak kabel izvrtati odprtino skozi ob-stoječe prečne stene, kar skupaj znese pre-ko 1000 odprtin, pri vrtanju katerih pa se je potrebno umakniti vsem obstoječim kablom v teh stenah (ki pa so po Murphy-ju točno

    tam, kjer naj ne bi bili), ob tem pa zagoto-viti preme linije novih kablov. Pri vsem tem je natančnost zelo pomembna, toleranca pa izredno majhna, zato je dobra priprava pred dejansko izvedbo bistvena, kar pa delovodja g. Nemec izvaja odlično.

    V glavnem razponu se ohrani obstoječi čle-nek, vendar pa je bilo potrebno rekonstru-irati ter zamenjati obstoječa ležišča, ki so bila v zelo slabem stanju. Obstoječe jeklene valje smo zamenjali s sodobnimi neopren-skimi ležišči, za katera je bilo potrebno re-konstruirati ležiščne blazine (površina ka-mor se namesti ležišče). V ta namen smo morali s posebno konstrukcijo privzdigniti prostoležeči del mostu ter ga pridržati v zraku v času rekonstrukcije ležišč. Pri dvigu je bilo potrebno tudi upoštevati morebiten vpliv na obstoječi vodovod ter 2 liniji plino-voda, ki potekajo preko mostu in morajo ves čas biti v funkciji.

    Ob mostu čez Dravo pa se rekonstruira tudi most čez Studenčnico, ki se nahaja na tej isti cesti. Most je dolžine 36 m podprt na dveh stebrih in dveh opornikih, ki so teme-ljeni na lesenih pilotih.

    Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Studenčnico:• Ojačitev temeljev z jet-grout piloti ter

    razširitev temeljnih blazin• Razširitev stebrov in opornikov• Dobetoniranje plošče objekta ter novih

    hodnikov in robnih vencev• Vgradnja novega sistema odvodnjavanja

    ter lovilcev olj• Postavitev nove ograje za pešce• Obnova poškodovanih betonskih površin

    po celotni površini mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd.

    Dela na obeh mostovih potekajo v skladu s terminskim planom. Rok za dokončanje del je 30. 9. 2018.

    Veliko del na stebrih je potekalo ponoči, večina del na zgornji kon-strukciji pa poteka v notranjosti le te, zato lahko obstranski opazova-lec dobi občutek, da se na objektu »malo dogaja«, v resnici pa Pom-gradovi delavci vsakodnevno od-lično opravljajo zelo zahtevno in naporno delo.

    Gorazd Vrtnik

    Slika 2: Potapljač – delo na stebru

    Slika 4: Ostanki vrtanja prehodov za kable

    Slika 3: Zabetoniran novi deviator

    Slika 5: Betonaža stebra gre proti koncu (zgodaj zjutraj)

  • 08INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    gradimo

    Zasadili prvo lopato za prvo Pomgradovo gradbišče na Švedskem

    Z naročnikom Mestno občino Murska Sobota smo v mesecu septembru 2017 podpisali pogodbo za Prenovo mestnega sre-dišča Murske Sobote, faza 1a, v vrednosti 395.599 EUR, katera je zajemala ureditev novonastalega Trubarjevega drevoreda z betonskim platojem, ob sočasni ureditvi vseh komunalnih vo-dov na območju platoja ter dobavo in montažo urbane opreme.

    Prenova mestnega središča Murska Sobota

    Kot so povedali predstavniki mesta, je Nynäshamn zaradi dobre povezave s pre-stolnico in ugodne klime zelo priljubljeno mesto za izbiro prebivališča, čakalna doba za pridobitev stanovanja je kar 6 let.

    Po zmagi na javnem razpisu in podpisu pogodbe v letu 2017, fazi projektiranja za gradbeno dovoljenje in pridobitvi le tega, se sedaj začenja operativni del projekta.

    Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili predsednik uprave Pomgrada, g. Iztok Po-lanič, ob pomoči direktorice Nynäshamns-bostäder, ge. Sanje Batljan, predsednika nadzornega sveta stanovanjskega sklada in župana mesta Nynäshamn.

    Otvoritvene slovesnosti so se s Pomgrado-ve strani poleg predsednika uprave udeležili še član uprave g. Boris Sapač, direktor ko-mercialnega sektorja in direktor projekta g. Boštjan Donša, vodja gradbišča ga. Maja Golubovič in delovodja g. Ervin Denša.

    Maja Golubovič

    Največji javni ponudnik najemniških stanovanj Nynä-shamnsbostäder (stanovanjski sklad občine Nynäshamn) je 1. 2. 2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvo-ril gradnjo 94 novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.

    Z naročnikom Mestno občino Murska So-bota smo v mesecu septembru 2017 pod-pisali pogodbo za Prenovo mestnega sre-dišča Murske Sobote, faza 1a, v vrednosti 395.599 EUR, katera je zajemala ureditev novonastalega Trubarjevega drevoreda z betonskim platojem, ob sočasni ureditvi vseh komunalnih vodov na območju plato-ja ter dobavo in montažo urbane opreme.

    Najpomembnejša in najzahtevnejša postav-ka je bila izvedba armirano betonske plošče, debeline 15 cm, iz betona odpornega na mraz in sol, z mešanico belega cementa in sivega cementa v razmerju 65 % : 35 %. Skupna kva-dratura betonskih površin znaša ca. 1700 m², vgrajenega pa je bilo 260 m³ betona. Površina betonske plošče je bila obdelana s štokanjem in prevlečena s hidrofobnim premazom.

    Uvedba v delo za fazo 1a je bila izvedena 19. 9. 2017, dela pa so bila zaključena do 30. 11. 2017.

    V mesecu februarju 2018 smo z istim na-ročnikom podpisali pogodbo za nadalje-vanje del na Prenovi mestnega središča Murska Sobota, faza 1b in 1c. Pogodbena vrednost del znaša 509.868 EUR. Faza 1b zajema nadaljevanje izvedbe betonskega platoja na območju križanja s Slovensko ulico, pred evangeličansko cerkvijo. Faza 1c pa zajema ureditev Trga zmage z izde-lavo linijskih pohodnih površin v armirano betonski izvedbi, ki vodijo do spomenika ruskih osvoboditeljev ter po obodu parka. Okoli spomenika se bo izvedla eliptična površina iz betonskega tlaka, ki bo omo-gočala prireditve in proslave. Park se bo komunalno opremil z vodovodom, uličnimi svetilkami in urbano opremo.

    Darko Šalamun

  • 09

    veliki intervju

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Deluješ na veliko področjih: fotografija, kulinarika in gastrono-mija, takšen in drugačen dizajn, avtor kolumen … Sem še kaj pomembnega pozabila? Kaj od tega imaš najraje?Odkrivanje novega je tisto, kar me potegne. Tako v marketingu kot v komunikaciji, naj bo vizualna ali kakšna druga. Od zgoraj navedenega pa je fotografija nek intimni prostor svobode. Svoboda pogleda. Posebej pri kompleksnejših kompozicijah, ko na koncu ne veš, kdo koga gleda, ti fotografijo ali fotografija tebe. Ta nenarativnost je zanimiva v primerjavi s filmom, ker je fotografija trenutek in kar je bilo pred tem trenutkom in kaj pozneje, je prepuščeno tistemu, ki fotografijo gleda. Obenem pa imaš izkušnjo, da to nekaj je, za razliko od slikarstva, kje je vprašanje, kaj naj bi to bilo.

    Pred kratkim je izšla tvoja prva kuharica Od förtuja do olstika in požela izjemen uspeh. Kaj je po tvojem tista komponenta, da je pridobila tako širok krog v tako kratkem času?Pri tej knjigi so jedi postavljene v nek kontekst. Pisana in narejena je bila na način, kot sem sam mislil, da mora biti, ni bilo založbe, ni bilo urednikov, še posebej pa nisem mislil na neke omejitve, ki si jih sami prevečkrat postavljamo. Ni se iska-lo nekega bralca, nek najmanjši skupni imenovalec, ki bi mu bila knjiga všeč. Na-rejena je tako, kot sem mislil, da morajo biti ti recepti predstavljeni meni in mojim prijateljem. Se pravi naši generaciji. Gre za prenos izkušenj in veščin naših babic na našo generacijo. To se mi je zdelo pomembno. Ker se predvsem majhne podrobnosti pri prehodu generacij izgubljajo. To je tudi podkrepljeno v vizualnem delu, te veščine, ki so pomembne in specifike, ki jih ima okolje, iz katerega izhajamo. Na domačem pragu je najtežje videti te majhne podrobnosti, zato je v knjigi ob vrtanku pletenje kitk, to je tista veščina, kot je potrebna za vrtanek, pri retašu so navijalke v laseh, pri gobah je biljard na jeftiča, pri kisli župi so plesni čevlji in sezute nogavice. To je ta vizualni del, ki mi je bil še več-ji izziv kot del besedila. Vse skupaj pa mora biti povezano z okusom, s pokrajino, v kateri živimo. V bistvu imamo srečo, da so nam dober okus vcepili že v rani mladosti. Tako doma, kot v šoli. Jaz sem hodil na Osnovno šolo I, npr. tam so kuharice kuhale za učence. In to dobro. Ko pogledamo nazaj, je to izjemna izkušnja. Na momente tudi alandfordovska. Ravna-telj Brumen se je vozil v službo s starim kolesom in domov je v cekru na biciklu v menažkah včasih peljal tudi kosilo. Šefica kuhinje Marta, pa se je pa vozila v službo v velikem mercedesu. Ker je imela doma kmetijo, je od njih šola tudi kaj kupila in to se je pripravilo v kuhinji. Domov iz kuhinje pa je vozila pomije in evo ga. Vsi trendi, na katerih danes jahajo mnogi, ne vem kakšni ohranjevalci narave, veliki gastronomi in državni uradniki, so bili tedaj na prvi šoli prisotni. Ravnatelj je imel vozilo z nizkim ogljičnim odtisom, odpadke so pojedle Martine in Karčijeve svinje, dobavna veriga je bila kratka, od Kupšinec do Murske Sobote, spodbujala se je lokalna ekonomija. Ko se spomnimo, kako smo v tisti veliki kantli nosili mlečno rižo v tretje nadstropje šole za malice, lahko rečemo, da se je hrana dis-tribuirala v rinfuzi, brez plastične embalaže itd. To se danes imenuje »no

    Fotograf. Oblikovalec. Kolumnist. Avtor najuspešnejše prekmurske kuharice. Gurman. Vse to in še več je Matej Fišer.Veseli ga raziskovanje kulinarike in njene dediščine. Rad odkriva vedno nekaj novega. Uživa v druženju. In je naš nepogrešljiv predstavnik avantgarde.

    Matej FIŠER

    Z Matejem sva se pogovarjala: Simona Petek Čerpnjak in Kristian Ravnič.

    Foto: Kristian Ravnič

  • veliki intervju

    waste policy« in to je tudi ena od idej te knjige, opozoriti na možnosti, ki jih ima domače okolje in ni potrebno, da prenašamo prakse iz New Yorka, ko pa imamo na domačem pragu marsi-kaj. Samo zdravo pamet je treba vklopiti.

    Od kje ideja koncepta in koliko vas je so-delovalo pri njenem nastajanju?V Panvita MIR tedensko razvijamo nove izdel-ke. Mene vedno zanima nek širši kontekst, out of the box, od kod lahko kaj poberemo, se kaj naučimo, da nekako ponudimo trgu kaj izven obstoječega. Kako kaj delajo drugi. Tako sem začel sistematično proučevati kulinariko drugih regij in držav. Imeli smo tudi izkušnjo z Danci, ko smo za njih delali neke hotdoge, ki jih pri nas ne bi upal prodati niti sovražniku. Res drugačen okus, za nas nesprejemljiv. Te drugačnosti me zanimajo in ko sem se tako prebijal skozi gra-divo in kuharske knjige drugih držav, sem ugo-tovil, da pri nas doma, na našem pragu ni no-bene kuharske knjige, ki bi jo lahko dal nekomu in predstavil našo regijo. Poleg tega se mnogo fines pozablja in ko pridemo do problema kliče-mo po celi rodbini, kako se kaj naredi. Po drugi strani me zanimajo ti prehodi skozi regije. Ker je kulinarika bolj povezana z naravnimi mejami

    in danostmi kot s političnimi mejami. Ena mojih intimnih ugotovitev je, da je prekmurska kuhi-nja bolj podobna baltski kot primorski. Recimo rž, ječmen, repa, mak, jagodičevje, fermentirane in vložene stvari, sladkovodna riba, prekajevanje živil, to je pri nas prisotno, tega Primorci skoraj ne uporabljajo. Baltik pa jih. Poleg tega imamo veliko naravnih danosti in veliko pridelkov, ki jih tudi sami nimamo integriranih v gastronomiji. Tako ostajajo odprta področja gozd, jezera in reke, veliko žit itd. Ne zavedamo se možnosti, ki jih imamo oziroma jih premalo izkoriščamo. Meni je bilo fascinantno, ko je restavracija KOKS iz Ferskih otokov prejela Michelinovo zvezdico. Tam res ni nič, še jajca kradejo divjim pticam. Imajo eno svojo ovco, en način fermentiranja mesa, morje, neko repo, jajca pa hodijo pobirat na klife v gnezda divjih ptičev. Jih je toliko kot

    Prekmurcev, vendar potrebujejo do kontinenta tri ure z letalom v lepem vremenu. Se pravi mo-rajo živeti z naravo in od narave. Pa so dobili Mi-chelinko. Zato ker imajo odnos do vsake sesta-vine, ki tam zraste. In za to nimajo časa celo leto, ampak slabe štiri mesece. Zaradi tega se je raz-vilo tudi konzerviranje živil, tako kot pri nas su-šenje, prekajevanje ali hranjenje mesa v masti ali zaseki, Francozi temu pravijo confit. To raz-mišljanje je dobra osnova za začetek delovanja dobrih kuharjev. Ekipa je bila dokaj pestra, ker sem se odločil, da posežem tudi po kostumih, ki jih je naredila Štefka Radič, posledično sem po-treboval še frizerja, maskerja, modele in tako je ekipa zrasla. Ključno se mi je zdelo, da povežem te jedi z ljudmi in tako so Lara Flegar, Nina Cigut in Tisa Kučan Lah odigrale svojo vlogo. To je bil del na terenu. Potem pa smo v designu, ki sta ga naredila Dušan in Rene Antolin, šli še malo dlje, ker smo želeli, da je knjiga tudi na otip prijetna in da se pri uporabi ne zapira. Pa smo izbrali po-seben brezlesni papir, ki ni kemično beljen, a je zelo zahteven za tiskanje, pa otabind vezavo, ki tudi ni tipična, pa soft touch plastifikacijo in tako naprej. To uporabnik niti ne opazi, je pa izdelek prijeten tudi, ko ga držiš v roki.

    Si iz knjige vse recepte tudi sam preiz-kusil? Vse, razen takih kot so šunka, gibanica itd., ki sta povzeta po uradni zaščiti. Ostale recepte so preizkušali tudi drugi, od profesionalcev do gospodinj. Aleš Ščančar je preizkusil recept za bograč in je rekel, da štima. Tudi zaradi mojega testiranja so vse količine v gramih, tudi tekočine, ker meni gredo na živce količine v stilu majha in velika merica. Tako se prodaja kostanje na po-kopališču, ne pa kuha. Jaz uporabljam tehtnico, ki meri tudi desetinko grama. Se mi zdi, da lahko tako tudi neuspele poizkuse ponovim.

    Imaš v načrtu že novo knjigo?Začel sem delati žepni kulinarični vodič po Mu-rski Soboti oziroma bolje povedano seznam ponudbe, pa sem obupal. Odgovoril naj bi na

    vprašanje “Kama idemo gnes v Soboti gejst?”. Zdi sem mi, da včasih pozabimo, kaj vse ima-mo, pa se prevečkrat zatekamo k standardni ponudbi. Zadeva je res na meji poraznosti. Če odmislimo segment malic in nočnih kebapov, za celotno ponudbo ne porabimo več kot eno stran papirja. Rajhi in Maximus in Daniel pri Kodili tukaj dominirajo, predvsem glede neke domiselnosti, ostalo pa je vse v sivem povpre-čju. Saj ni potrebno, da se dela neka vesoljska kuhinja, samo ne more pa biti višek kuharske kreativnosti svinjska ribica zavita v ne vem kaj. To je stil sedemdesetih, bi rekel, danes bi lahko malo bolj stopili na gas. Npr. tudi Miška ima od-lično domačo kuhinjo in tudi sendvič s posebno v Blagovnici včasih paše, čeprav več ne dajejo kumaric not, ker baje inšpekcija ne pusti. Mesto bi moralo imeti bolj raznovrstno ponudbo, ki bi temeljila na neki lokalni specifiki.

    Trenutni kulinarični trendi oziroma tebi najbližji?Nordijci še vedno vladajo, v velikem porastu je ve-ganska scena, ki je v zadnjih letih naredila veliko skok, kot odgovor na to je na drugi strani že nekaj časa v trendu drobovina. Veganska kuhinja je tudi veliko prispevala k pestrosti kulinarične ponudbe in je zelo in. Tako imenovani molekularci dajejo velik prispevek razvoju kulinarike, posebej Hervé This na znanstvenem področju in Ferran Adrià s svojo El Bulli fundacijo, ki načrtujejo veliko serijo knjig o sestavinah, saj imajo kuharji v splošnem zelo malo znanja o sestavinah. Generalno je tudi malo napisano na to temo. Če govorimo o tren-dih, je najpomembnejša veriga, ko se povežejo kuhar, ribič, mesar, kmet in vinogradnik v nekem okolju. Dandanes, ko je vse dosegljivo, je najboljša jed lahko narejena iz sestavin od prvega soseda takrat, ko je v naravi na tistem področju zrela. Z začimbami pa potem stvari nekoliko globalizira-mo in to je ta fusion različnih svetov. Ne maram izraza lokalna kuhinja na sodoben način, se mi zdi, da to danes že vsak napiše na meni in izraz ne pomeni nič. Terroir je mogoče prava beseda, ki bi označevala to, kar je danes pomembno. Je pa seveda sredi Londona ali Bruslja težko to doseči, tukaj imamo mi prednost oziroma možnost, da smo boljši. To, kar počne z vini Uroš Valcl na Ma-rofu, je sedaj tisto, kar je sodobno oziroma trend, ki prihaja tudi na drugih področjih gastronomije, če jo pojmujemo nekoliko širše.

    Kako na potovanju izbiraš restavracijo? Po priporočilu, preko katere od aplikacij ali po občutku?Ne vem, probamo vse. Še posebej ko, gremo na dopust, nismo nekako določeni. Od kioskov na tržnici, domačih oštarij, kjer vidiš, da sedijo do-mači liki, konzerve sardin, kakšnega lokalnega proizvajalca iz trgovine, klobas v lokalni mesnici,

    Matej FIŠER

    Ravnatelj Brumen se je vozil v službo s starim kolesom in domov je v cekru na biciklu v menažkah včasih peljal tudi kosilo. Šefica kuhinje Marta, pa se je pa vozila v službo v velikem mercedesu. Ker je imela doma kmetijo, je od njih šola tudi kaj kupila in to se je pripravilo v kuhinji. Domov iz kuhinje pa je vozila pomije in evo ga.

    10INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • Nova generacija grize, to je dobro in kar je najpomemb-neje, so ekipa, si pomagajo, igrajo z odprtimi kartami, pripravljeni so sprejeti med-se vsakega, ki ima neko strast do kulinarike, so iskreni do tistega, kar dajo na krožnik. To je pomembno za celotno regijo. Samo tako lahko postanemo gastro-nomska destinacija.

    veliki intervju

    riba direkt iz čolna od ribiča, do restavracij, vse kar pride na pot in se ti zdi zanimivo. Staro pra-vilo pri izbiri gostilne je, zavij v prvo.

    Katera tuja kuhinja ti je najbližje? Tehnično so Japonci zelo dobri, od tam je prišla tudi nova francoska kuhinja. Slaščičarska logi-ka je meni blizu, kjer je stopinja stopinja, gram gram. Najbolj všeč mi je ta neobistro scena, to je ta val mladih kuharjev, ki dajejo največjo po-zornost kakovosti sestavin in spajanju okusov, s tem, da puščajo vsaki sestavini njen lastni okus in spoj osnovnih okusov različnih sestavin daje novo celoto. Ne delajo nobenega cirkusa, am-pak so na krožniku prepričljivi. So tudi tehnično zelo dobri in nobena sestavina ne prevladuje nad drugo. To je zelo težko doseči, potrebuješ izjemno preciznost in zelo dober jezik in seve-da drznost. Tukaj je neka pluralnost sestavin, ni dražjih in cenejših, ena najboljša pljučna lahko na krožniku prispeva enako kot travniška kislica, ki jo naberemo zastonj. Vendar jih je malo, ki si kislico upajo postaviti na krožnik.

    Katerega chefa bi si želel obiskati?Marco Pierre White se mi zdi tisti, ki je res pre-maknil meje kulinarike v Evropi, predvsem glede pristopa do gastronomije. Ferran Adrià in Hervé This sta postavila na znanstvene temelje. Mo-

    goče lažje odgovorim po jedeh, npr. ostrige pri Marco Pierre Whiteu, sushi od Jiri Ono, jastog pri Thomas Kellerju, steak v Peter Lugerju, Paris Brest Ispahan pri Pierre Herméju, éclair pri Cris-toph Adamu … še je tega …

    Kaj pa doma? Ana Roš, Janez Bratovž, Tomaž Kavčič, brata Vračko? Če sem še katerega pozabila, me prosim dopolni. Omenjeni so res garači. Orjejo in vlečejo ne le kuhi-njo, ampak celo turistično industrijo in pridelavo s seboj. Ana Roš je naredila res velik skok, potegnila vse s seboj. Pa v tisto njihovo grabo tudi nihče ne bi našel, če ne bi bilo nje in tradicije gostilne pred njo. Veliko je dobrih, ki vsak dan grizejo ponev, predvsem mlada generacija, Luka Horjul, Pavčnik, Volčič, Jovan, … tudi pri nas se dogaja, Rajhovi, Lačen, Tinka v Golarju, Matej v Mencigarju, Mitja v Bunkerju, Matej na Marofu, Siniša v Lendavi, Daniel pri Kodili, mogoče tu in tam manjka še kakšna tehnična finesa, vendar jedi na krožniku kažejo nek karakter in štimajo. Nova generacija grize, to je dobro in kar je najpomembneje, so eki-pa, si pomagajo, igrajo z odprtimi kartami, prip-ravljeni so sprejeti medse vsakega, ki ima neko strast do kulinarike, so iskreni do tistega, kar dajo na krožnik. To je pomembno za celotno regijo. Samo tako lahko postanemo gastronomska de-stinacija. Tukaj čez mejo v Stradnu je npr. v Sazi-

    ani Stubˋn en mladi kuhar Harald Ilka, ki je zelo zanimiv. Za tega bomo tudi še slišali v prihodno-sti. Na naši strani moramo tudi naredili skok, ker tako pridobimo vsi. Čuti se, da v piskru vre, samo moramo dati malo več ognja pod ta pisker, pa bo pokrov hitreje dvignilo. Mogoče bi bilo potrebno povezati širšo regijo, vključno z vzhodnim delom avstrijske Štajerske, Burgenlandom, Porabjem, Međimurjem. To je enak mind set in to so regije, ki so odmaknjene od centrov.

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018 11

  • veliki intervju

    Zakaj je po tvojem tako malo žensk v vrhunski kulinariki?Pojem tako imenovane vrhunske kulinarike je prav sedaj na preizkušnji. Koncept restavracije, kot jo poznamo danes, je star šele dobrih dves-to let. Za primerjavo romanska rotunda v Selu je stara več kot sedemsto let. Osemnajsto stoletje, ki je bilo prelomno za družbo in predvsem pojav tako imenovane meščanske javnosti, ki je omo-gočila izražanje mnenja v javnosti oziroma obli-kovanja javnosti s pojavom salonov in kavarn, je bil nek preskok iz fevdalnega sistema v demo-kratičnega, če poenostavimo. V javnosti v javnih prostorih se je kultiviralo mnenje, javno mnenje nasproti oblasti. Posameznik je stopil v javnost. Ženske so od nekdaj držale kuhinjo, pa če pogle-damo od nekdanjih sakačic, ki so pri nas kuhale za dobre familije in dogodke v vasi. Drugi pojav je pojav volilne pravice, ženske so jo dobile relativno pozno, na primer v Švici šele leta 1968, v nekaterih delih celo 1992 in verjetno so bila druga področja za ženske dosti bolj zanimiva kot kuhinja. Zakaj bi se potem borile za enakopravnost, če bi želele ostati v kuhinji, kjer so že bile ... Gastronomija je z Augustom Escoffierjem in tako imenovano Haute Cuisine postala moška domena, ker je bila kuhinja organizirana po vojaškem ustroju. To je bil zače-tek dvajsetega stoletja in naslednja prelomnica, ki jo je vodil Paulom Bocuse in gibanje Nouvell Cu-isine je bila elegantnejša verzija te kuhinje. Ven-dar je ustroj ostal enak. Šele sredi devetdesetih beležimo spremembo tudi v ustroju kuhinje in tukaj se pojavlja več žensk, ki so sicer bile vedno nekje zraven. Bele kuharske obleke je zamenjal predpasnik, tudi pri moških. Danes jih je veliko več, kot jih je bilo še pred petimi leti in v nasled-njih desetih letih lahko pričakujemo pravi razcvet žensk kot prvih kuharic. Gre mogoče tudi za ustroj same družine, saj imeti kuharja v družini na tej ravni pomeni delo šestnajst ur na dan, šest dni v tednu. Verjetno je odgovor bolj v odločitvi žensk

    kot v čem drugem. Habermasovsko bi lahko rekli, da smo sedaj priča strukturnim spremembam v gastronomski javnosti.

    Surovina ali kreativnost?Dobro surovino lahko premočna kreativnost ubije, iz slabe surovine pa je nemogoče narediti dobro stvar. Kot pravi eden zanimivih domačih intelektu-alcev, to je, kot bi učil ribo plezati na drevo. Ne gre.

    Tradicija (kulinarična dediščina) ali inova-tivnost?Baza je v poznavanju tradicije, poznavanju sesta-vin, lokalnih specifik, potem na tem lahko gradi-mo inovativnost. Inovativnost ali reinterpretacija s pomočjo sodobnih tehnik, načinov pridelave in

    predelave in dostopnost do sestavin omogoča nove kombinacije. Saj je tudi vanilja nekoč od nekod prišla k nam, pa je danes kot domača se-stavina.

    Pri nas so vedno bolj popularni tedni re-stavracij. Kako gledaš na to kulinarično akcijo, ki se je v nekaj letih iz lokalne ideje prelevila v vseslovensko dobrojedsko gi-banje?To je dobro za prezentacijo gastronomije in prvo testiranje gostiln, v katerih še nismo bili. Moramo pa kot gosti razumeti, da za deset evrov ne bomo dobili cele pojedine, bolj kakšen izbor amuse bou- chev.

    Matej FIŠER

    Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod knjige, da Avstrijci ne poznajo izraza essigflajš, tako, da je to tudi čisto naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.

    12INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • Znamo Prekmurci/Slovenci dobro jesti? Na kaj dajemo poudarek?Če Prekmurci kaj znamo, znamo, kaj je dober kruh. In to vsak, ki ga srečamo na cesti, ker je dober kruh prisoten vsak dan v vseh gospodinjstvih. Je res del našega vsakdana. Ga uporabljamo. Za razliko od drugih opevanih jedi, ki jih delamo občasno ali jih ponudimo le takrat, ko dobimo obiske iz Ljubljane. Za kruh smo res eksperti, kar je dobra osnova za naprej. Na drugem mestu je goveja župa in go-vedina z renon, potem pride pohano, nato pa že skoraj lignji ali oslič. Imamo še možnosti za rast.

    Tvoj idealen menu in katere jedi se nikoli ne naveličaš?Essigflajš s tikvinin oljon. To se mi zdi, da je zen naše kuhinje. Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod knjige, da Avstrijci ne poznajo iz-raza essigflajš, tako, da je to tudi čisto naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.

    S Kristianom Ravničem že x let skupaj oblikujeta Pomgradov koledar, ki ga vsako leto novembra nekateri že nestrpno pri-čakujemo, saj nas s svojimi idejami vedno znova presenetita. Kje črpata zamisli in kako se ga lotevata?Krisi pozna na Goričkem eno gospo, ki se razume na te stvari in greva tja ter vprašava. Debata o tem koledarju se začne ponavadi konec avgusta in vedno je še nekaj časa na voljo. Jaz postanem takrat živčen, nakar ugotovim, da je vmes med septembrom in novembrom še oktober, tega ved-no pozabim. Ta koledar ima tak lep ritem, doslej je vedno uspel in je nek odraz podjetja, mogoče tudi presežek, v primerjavi s tem, kar delajo drugi. Generalna ideja je, da je Pomgrad podjetje, ki ima svoje ljudi in lastno znanje, ni trgovsko podjetje. So kreatorji novega z lastnim znanjem. Zaradi tega želiva tudi skozi ta medij pokazati, opozoriti na neke rešitve, ki jih ima podjetje kot tako, nekaj kar znajo narediti naši ljudje v našem okolju. Ved-no se gibljeva med strukturami in ljudmi, odgovo-riti na vprašanje, kako umestiti človeka v te struk-ture in te strukture v okolje. Zaradi tega je včasih bolj povezan s samim gradbeništvom, včasih z okoljema ali podjetjem, ki deluje v tem okolju. Tak primer je bil, ko smo eno leto imeli tudi društva, ki jim Pomgrad pomaga kot donator. To podjetje živi s tem okoljem in ta del je večkrat zanemarjen, po-zablja se, komu vse je Pomgrad omogočil, da izva-ja svojo dejavnost in dosegel vrhunske rezultate. S tem se premalokrat pohvalijo. In potem koledar nastane in smo spet živčni, mi in tajnice in tiskarji, pa si vsako leto obljubiva, da bova naslednje leto naredila tudi kaj poleti. Potem pa greva spet ko-nec avgusta na Goričko. Na tem mestu lahko po-hvalim upravo Ružič, Banič, Sapač, ki nama je zau-pala prvi koledar in tvegala. Takrat res niso mogli vedeti, kaj bodo dobili.

    V petkovih Slovenskih novicah, občasno v Vestniku in tudi drugih medijih lahko prebiramo tvoje tekste, ki so pronicljivo ogledalo naše družbe. Ali k jasnejši sliki pripomore tudi življenje v tujini?Pisanje kolumen je vaja v slogu. Kot Czerny za pi-ano. S tem sem začel, ko je bil urednik v Vestniku še Janko Votek in direktorica Irma Benko. On je vedno odpiral format in me prvi povabil k pisanju. Od takrat me občasno povabijo in z veseljem na-pišem. Se mi zdi nek prispevek k pluralizaciji mne-nja. Moja pozicija je, da nikoli nikogar ne žalim, ne pišem politično tendencioznih besedil, včasih pa komu nastavim ogledalo. Gre pač za suvereno po-zicijo, osebno mnenje, s katerim se kdo strinja ali ne. Na kakšen globalni pojav želim tudi opozoriti v lokalnem okolju, ker je današnji svet tako pove-zan, da se stvari hitro odrazijo tudi doma ali pa jih doma prezremo. Novice so me povabile k pisanju, ko so spreminjali koncept in je pač bila potreba za nekoga, ki nekoliko pozna tudi naše kraje. Tudi tam je neka zmes pogleda od zunaj in od znot-raj. Jaz sem šel hitro od doma, že v srednjo šolo v Ljubljano in mi ta pogled od zunaj ni tuj. Včasih vidiš več ali vsaj drugače, imaš pa tudi možnost primerjave.

    Kako je živeti na Dunaju?Je fino, deluje kot sistem majhnih mest, kjer imaš v vsakem becirku vse. Ima tudi nek lokalni duh, tudi ko prideš v kavarno in ni potrebno posebej naročiti, kaj boš. Espresso dobiš na mizo. Tako, da nimaš občutka, da si v velikem mestu. Mestna logistika je dobro nastavljena, tako da si hitro na drugem koncu mesta. Sicer pa moraš odmisliti soboško varianto, da se z avtom pripelješ pred vrata vsake trgovine. Na Dunaju te lahko povo-zi mulc na rolki, skiroju, rolerjih, biciklu, skuterju, avto, bus, tramvaj, vlak in na koncu še konj. Du-najčani pa radi stojijo urejeno v vrsti, čakajo na zelenjavo, pri mesarju, v pekarni, vendar obvezno zraven nergajo. Čakajo pa. To je del folklore. Sicer pa so prijazni, čeprav ob prvem kontaktu dajejo občutek nedostopnosti.

    Po tem ko knjigo Tradicionalna prekmur-ska kuhinja prebira angleško plemištvo, vatikanski knjižničarji, ljubljanski salonski intelektualci, se ti je kaj spremenilo vsak-danje življenje?Tega mednarodnega odziva sem še posebej ve-sel, čeprav sem mislil, da zadeva funkcionira pri nekom, ki je povezan z regijo. Ta večplastnost branja, ki jo knjiga omogoča, je tudi naletela na dober odziv. Verjetno je ta lokalni duh prepoznan, saj vsak prihaja iz nekega lokalnega okolja, tudi če je iz velikega mesta, so tiste tri ulice od kod je bolj njegove kot druge. Mogoče je ta lokalnost danes še bolj pomembna, ko se stvari globalizi-

    rajo. Vsak potrebuje nek svoj intimni univerzum, naravni habitat, v katerem so stvari predvidljive. Nenehne spremembe in novosti so za večino ljudi stres. Tako je lokalna logika tudi univerzalna. Ta knjiga je dokaz, da smo del neke Mitteleurope. Na Dunaju sem se v eni stari gostilni, kamor zahajajo Dunajčani, zmenil, da bodo imeli jedi iz te knjige na meniju, kot popestritev ponudbe, vključno s kolinami iz Panvite. Lastnik gleda knjigo in pra-vi, da mu to ustreza, saj je kuhinja zelo podobna Dunajski, s specifikami, kot so gulaš, vampi, me-šano, bujto repo, kolinami itd. Potem gleda knjigo njegov kuhar, ki je Čeh, in pravi, da je to enako kot češka kuhinja in mu je vse jasno, takoj je vedel, da mora repo kuhati s kostmi, gibanico pa bodo kar sami pekli in tako naprej. Se pravi, da smo tukaj nekje v tem centru Evrope vseeno zanimi-vi in hkrati podobni. Prav tako so knjigo vzeli v prodajo v najboljši dunajski knjigarni za kuharske knjige, Babettes. V obeh primerih pa so me prosili, naj jim napišem, kje je to Prekmurje, ker še nikoli niso slišali za to regijo. Enako je princesa Micha-el of Kent pisala, da ji je knjiga zelo všeč in tako naprej ter nekaj izvodov celo naročila, ni pa točno vedela, kam naj postavi Prekmurje, ali je to na Ma-džarskem ali v Avstriji. Čeprav ima njena mama v imenu Szapary von Muraszombath. Potem se malo zamisliš, sami sebe ne uspemo videti iz neke distance in mislimo, da je vsem drugim tudi jasno, kje smo in od kod smo. Napaka. Najprej se moramo sami postaviti na zemljevid, šele potem lahko gradimo naprej. Tudi Toscana ali Boredeaux uporabljajo enostavno poimenovanje in to že več kot sto let, potem postaneš prepoznaven in imajo od tega vsi, tako podjetja, ki izvažajo, kot turizem, ki vabi goste k nam. To je naloga vseh nas, da to regijo postavimo na zemljevid z enostavnim ime-nom Prekmurje ali Prekmurje in Prlekija in ne ve-soljskimi poimenovanji, ki ne pomenijo nič. Ko nas ljudje gledajo od zunaj, nas sploh ni na zemlje-vidu. Mi pa eni drugega prepričujemo ali je bolje Gourmet ali Vinarium ali Expano ali ne vem kaj. To je enako, kot če vas jaz povabim namesto na Du-naj v Josefstadt, ki je eden od becirkov Dunaja, pa vas potem drugi povabi v Hietzing. Ljudem moraš na enostaven način povedati, kaj misliš, v stilu Made in Germany. Nimajo časa študirati, kaj si ti misliš in kakšno intelektualno ozadje imaš. Po-vej enostavno. In vsi moramo govoriti isto. Tukaj smo zaenkrat še izven zemljevida. Zato se mi zdi pomembno, da pridemo s tem Prekmurjem med ljudi, ki nimajo nobene povezave z regijo. Eno-stavnost sporočila je tudi ključ ostale, predvsem tržne komunikacije. Življenje pa se ni nič spreme-nilo, edino kakšno noč več spim.

    Dobro oko in bistre misli tudi v prihodnje in naj ti fen frizuro čim manjkrat zmoči dež.

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018 13

    veliki intervju

  • 1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s ko-merkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?

    S komerkoli? Niti ne bi zamenjal. S čim – to pa. S kakim razcartanim domačim mačkom. Cel dan lenariš, največji napor je sprehod do po-sode s hrano, če komu nameniš malo pozor-nosti si legenda, če pa se še malo pretegneš ali bolj zmigaš, pa si že Internetna senzacija na YouTube. Za kakšen dan bi že zamenjal za kaj takega. Edino ne za tisti dan, ko te peljejo na kastr……

    2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a?

    Kakšno adrenalinsko stvarco. Pa Linux tudi v tej kategoriji.

    3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi?

    Bungee jumping z rezervo padala.

    4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu?

    Kavi, definitivno kavi.

    5. Gin, vodka ali tekila? Če bi izbiral samo med temi tremi, potem naj-verjetneje vodka.

    6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/--a, da bo kmalu konec sveta?Vzel kredit pa … ah ne, verjetno bi mi ga odo-brili v 5 dneh, torej to odpade. Pa če bi vsi vedeli za konec sveta, itak ne bi prišel niti na vrsto na banki. Najprej bi pogooglal, če je to res.Nato bi vzel družino iz šole/službe.Izginili bi za 3 dni v neznano in si vzeli čas samo zase.

    7. Verjameš v duhove? Ne. Bi se pa hitro premislil opolnoči sam v stari koči sredi Black Hills (kjer so snemali Blair Wi-tch).

    8. V karmo? Ja, samo je ne imenujem karma.

    9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? V delovnem času – Google, v prostem času pa YouTube in 9Gag.

    10. Najljubši dan v tednu?

    Sobota.

    11. Najljubša beseda?

    Brezplačno.

    12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a?

    Že doooolgo nič pametnega. Zadnje čase be-rem samo še uredbe, odločbe, zakone in naj-več specifikacije, ker se toliko spreminja na področju IT v Evropski uniji.

    13. Levičar ali desničar?

    Desničar.

    14. Politično tudi?

    Politično brez rok.

    15. Kdo je tvoj vzornik/-ca?

    Moj oče.

    16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olim-pijskih igrah?

    Za Faka in Flisarja. Samo nisem se smel dreti to dvoje skupaj … »Fak, Flisar, Fak, Flisar, …«

    17. Kaj si se naučil/-a danes?

    O »Great Pacific Garbage Patch«. Vsak izmed nas bi moral biti o tem ozaveščen, se pa pre-malo govori o tem … OK – lažem, o tem sem izvedel že pred dnevi. Danes konkretno sem se naučil, kako pravilno popravimo autogenerated kodo, da strežnik zna uporabljati Mikrografijine MSef spletne servise, samo to ne zveni tako zanimivo …

    Boris GOMIUNIKHakl IT d. o. o.

    intervju

    Objava za razpis za Baško

    BAŠKA 2018Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2018. Prijavnice za prijavo otrok na letovanje boste prejeli k plačilni listi v aprilu.

    14INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • 1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?S svojo sestro dvojčico, ker verjetno večina ljudi tega sploh ne bi opazila.

    2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a? Hoditi po žerjavici.

    3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Skok s padalom.

    4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu?Vsekakor kavi.

    5. Gin, vodka ali tekila? Jagodna vodka.

    6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?Zapravila bi vse, kar imam, za skupne počitnice z družino, kateri bi zaupala vse tisto, za kar nikoli ni bil pravi trenutek in si brez slabe vesti privoščila obilico dobre hrane.

    7. Verjameš v duhove? Ne.

    8. V karmo? Ja, če to pomeni, da dejanja, ki jih počnemo danes določajo našo prihodnost, pretekla deja-nja pa našo sedanjost.

    9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez strica Googla.

    10. Najljubši dan v tednu?Sobota.

    11. Najljubša beseda? Seveda.

    12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Potepuški maček Bob Jamesa Bowna.

    13. Levičar ali desničar? Desničar.

    14. Politično tudi? Politika me ne zanima.

    15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nimam ga.

    16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?Za celotno slovensko ekipo z Jakovom Fakom na čelu.

    17. Kaj si se naučil/-a danes? Vsak dan se naučim kaj novega in spoznam kakšen nov obraz.

    Bojana BALAJC GORZAPomgrad d. d.

    1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?Trenutno nimam nikogar v mislih, dobro se počutim v svoji koži. 2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a? Vožnje z dirkalnim avtomobi-lom po primerni stezi, asfaltni ali pa off road poti.

    3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Skok s padalom.

    4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu? Definitivno kavi.

    5. Gin, vodka ali tekila? Nisem ljubitelj žganih pijač, izbral bi pa vodko.

    6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?Najprej bi izkoristil čas s punco, domačimi in prijatelji. Kot drugo bi priredil en velik piknik. Kot tretjo stvar bi pa počistil nered od piknika … hahahaha. :D

    7. Verjameš v duhove? Ne.

    8. V karmo? Uhh, to pa ja, karma je težka zadeva. :D

    9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? To pa je telefon … ¨nujno zlo¨.

    10. Najljubši dan v tednu? Itak da petek.

    11. Najljubša beseda? Malica. Hahahaha. :D

    12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Ne spomnim se, katero sem nazadnje do konca prebral. :D

    13. Levičar ali desničar? Desničar.

    14. Politično tudi? Politično nisem na nobeni strani.

    15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nikoli nisem imel nekih posebnih vzornikov, od malih nog sem se ravnal po svojem mišljenju in po svojih načelih.

    16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?V bistvu sem navijal za vse naše tekmovalce, še najbolj pa za ¨štajerske šunke¨, to je prijatelj iz študentskih časov – Filip Flisar.

    17. Kaj si se naučil/-a danes? Da so včasih tudi enostavna vprašanja lahko težka. In da o določenih stvareh sploh ne razmišljamo, razen če nas kdo vpraša po tem.

    Zlatko KANDAL Panvita d. d.

    intervju

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018 15

  • intervju

    1. Če bi se lahko za en dan za-menjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?Za en dan bi se zamenjal s španskim profesionalnim nogo-metnim vratarjem Ikerjem Ca-sillasom. Ker je biti profesional-ni nogometaš verjetno najlepša služba na svetu.

    2. Kaj si zmeraj želel/-a posku-siti, pa si se bal/-a? Vožnje z BMX kolesi po Pohorju.

    3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Definitivno skok s padalom, kar je že moja dolgoletna želja.

    4. Čemu bi se ti bilo težje odpo-vedati: kavi ali alkoholu? Ne predstavljam si začetka dne-va brez dobre kave. Nisem pa nek ljubitelj alkohola, katerega spijem zelo malo.

    5. Gin, vodka ali tekila? Nič od naštetega.

    6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu ko-nec sveta?Šel bi nekam, kjer še nisem bil, naredil nekaj, kar si že dolgo že-lim, predvsem pa bi užival.

    7. Verjameš v duhove? Hmmmm … Da in ne! Verjetno nekaj je na tem! Rad pa si ogle-dam kakšno oddajo po TV na to temo.

    8. V karmo? Da! You get what you give!

    9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsako-dnevnega življenja?

    Brez spleta v sodobnem času itak ne gre, ne predstavljem pa si dneva brez elektrike!

    10. Najljubši dan v tednu?Sobota! Poležavanje v postelji, gledanje risank s hčerkama, po-poldne pa partija nogometa.

    11. Najljubša beseda? Hvala – prosim!

    12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Uf, ne spomnim se, katera je bila nazadnje, ker je že lep čas nisem. Berem pa otrokoma pra-vljice, časopise in pa literaturo povezano s službo.

    13. Levičar ali desničar? Desničar!

    14. Politično tudi? Politično neopredeljen in neob-remenjen.

    15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Oba prihajata iz sveta športa, to sta nogometaš Iker Casillas in smučarka Lindsay Vonn. Ker sta vztrajna, trmasta in močna! In oba sta zaradi vseh lastnosti tam, kjer si zaslužita - na vrhu!

    16. Za koga si navijal/-a na le-tošnjih olimpijskih igrah?Za vse slovenske športnike in ameriško smučarko Lindsay Vonn.

    17. Kaj si se naučil/-a danes? V času intervjuja je zelo mrzlo in vetrovno, nikamor pri – 10 sto-pinjah sredi noči v kratki majici, tudi če vam veter prevrne pol balkona.

    Matej LUKAČ Pomgrad d. d.

    1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?Medved v zimskem spanju. Sit spi in pri tem ga vsi pustijo pri miru.

    2. Kaj si zmeraj želel/-a po-skusiti, pa si se bal/-a? Poleteti z balonom.

    3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morski-mi psi? Potop med morskimi psi. Samo da ni višine.

    4. Čemu bi se ti bilo težje od-povedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

    5. Gin, vodka ali tekila? Vod(k)a.

    6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta?Dala odpoved v službi, izpisala otroke iz vrtca ter odpotovala. 7. Verjameš v duhove? Ne.

    8. V karmo? Da.

    9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? /

    10. Najljubši dan v tednu? Petek. Če je polna luna in (slučajno) niso otroci čez vikend pridni, pa vsekakor ponedeljek.

    11. Najljubša beseda? Hvala.

    12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Janko in Metka od bratov Grimm, imam male otroke. Zase pa sem nazadnje prebrala knjigo Tema E. L. James.

    13. Levičar ali desničar? Levičar.

    14. Politično tudi? Neopredeljeno.

    15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Mama.

    16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah?Za vse slovenske predstavnike.

    17. Kaj si se naučil/-a danes? Da ne morem biti na dveh koncih hkrati. To se učim znova in znova.

    Martina PLANINCPanvita KMETIJSTVO d. o. o.

    16INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • 17INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    DOKA – STROKOVNI OGLED PROIZVODNJE DOKA V AVSTRIJI

    Podjetje, ki letos praznuje 150-letnico, je bilo ustanovljeno leta 1868 v Amstettnu kot tesarska delavnica in žaga, danes pa je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opažne opreme. Deluje v preko 70 državah ter je tudi dobro poznano in prisotno na slovenskem trgu, predvsem s sistemi frami, framax in top 50, sicer pa ponuja rešitve v skoraj vseh segmentih gradbeništva.

    Leto 1956 je bilo prelomno leto za podjetje, ko so za potrebe pro-jekta izgradnje donavske hidroelektrarne Ybbs-Persenbeug izdelali prve opažne plošče, ki so tako napisale zgodovino podjetja, prav tako pa tudi današnje ime Doka, ki izvira prav iz »Donaukraftwerk«, kar pomeni »donavske elektrarne«.

    Prvih 100 let se je podjetje ukvarjalo zgolj z obdelavo lesa, v letu 1968 pa je postavilo prvi obrat za predelavo kovinskih elementov.

    S proizvodnim obratom v Amstettnu (ki smo si ga ogledali mi), obratom v bližnjem Ennsbachu ter obratom za proizvodnjo plošč na Slovaškem, proizvajajo elemente za potrebe celotnega svetovnega

    trga, za kar proizvedejo preko 4 milijonov m2 opažnih plošč ter pre-ko 12 milijonov tekočih metrov opažnih nosilcev na leto.

    Celoten proizvodni obrat je razdeljena na 2 dela, saj morajo biti ob-rati, kjer predelujejo les, zaradi požarne varnosti ločeni od obratov za predelavo kovin.

    Proizvodnja je v veliki meri avtomatizirana in robotizirana ter de-luje triizmensko. Delavci, ki jih je videti malo, opravljajo večinoma kontrolo in vzdrževanje. Zanimivo je videti robote, ki opravljajo vse mogoče operacije, od sortiranja, varjenja, zlaganja do npr. nana-šanja silikonskega tesnila na stik med opažno ploščo in okvirjem framax opaža.

    V sklopu ogleda proizvodnje smo si ogledali tudi laboratorij za pre-iskavo materialov ter projektno pisarno, ki dejansko nikoli ne spi, saj skrbi za projekte na različnih kontinentih v različnih časovnih pasovih, kjer je še bolje vidna internacionalnost tega koncerna.

    Gorazd Vrtnik

    V začetku februarja je skupina Pomgradovih zaposlenih obiskala podjetje Doka iz Avstrije, kjer se je udeležila dvodnevnega strokovnega izobraževanja ter si tudi ogledala njihov proizvodni obrat v Amstettnu.

    novice

    Slika 1: Sortiranje H20 nosilcev

    Slika 3: Proizvodnja H20 nosilcevSlika 2: Proizvodnja opažnih plošč za Farmax opaže

  • izobraževanje

    Udeleženci so se usposabljali po lastnem programu, ki ga je prip-ravila Vodja akademije in je bilo izvedeno v prostorih bivše tesar-ske delavnice Pomgrada, ob pomoči zunanjih sodelavcev in seve-da obstoječega kadra.

    Vseh 12 novo zaposlenih je uspešno zaključilo usposabljanje in pridobljeno znanje ob pomoči mentorjev že uporabljajo na Pom-gradovih gradbiščih.

    V sklopu Akademije Pomgrad, katere prednostna naloga je usposabljanje kadra, je 12 novo zaposlenih delavcev v času od 15. 01. 2017 bilo vključenih v pridobivanje specifičnih in potrebnih znanj s področja splošno gradbenih del.

    Alenka Samec

    18INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • Vsem novo zaposlenim delavcem iskreno čestitamo in si želimo, da

    v prihodnje postanejo kvalificiran kader po potrebah delodajalca, ki bodo dela

    opravljali varno in kakovostno.

    19INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    izobraževanje

    Zaposleni Urški Cipot Kar,

    iz Komercialnega področja Pomgrad d. d., – čestitamo,

    da je uspešno pridobila Certifikat/potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije

    »strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki

    Sloveniji«, ki ima značaj evropskega referenčnega

    ogrodja in je slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK).

    Boštjan Kojzek se je udeležil 35-urnega programa, ki je

    zajemal vaje in delavnice, ter uspešno opravil pisni izpit in ustni

    zagovor pred tričlansko komisijo.

    Verjamemo, da bo pridobljeno znanje v praksi uporabil in ga prenesel

    na svoje sodelavce.

  • gradimo

    TIK PRED ZAČETKOM GRADBENIH DEL na gradbišču Telegrafen 12, Nynäshamn, Švedska

    Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili predsednik uprave Pomgrada, g. Iztok Po-lanič, ob pomoči direktorice stanovanjske-ga sklada, predsednika nadzornega sveta stanovanjskega sklada in župana.

    Po zmagi na javnem razpisu in podpisu po-godbe v smislu »Design and Build« v letu 2017, fazi projektiranja za gradbeno dovo-

    ljenje in pridobitvi le tega, se sedaj začenja operativni del projekta.

    Gradbeno dovoljenje je bilo pravnomočno že v januarju 2018, vendar smo šele v za-četku marca 2018 prejeli tudi uradno do-voljenje za začetek gradnje, ki ga izdaja isti organ kot gradbeno dovoljenje.

    V vmesnem času smo že uredili gradbišč-no elektriko, odstranili drevesa in postavili gradbiščne provizorije. To se morda bere kot malenkost, vendar je bilo za ureditev tega potrebnih več mesecev usklajevanj, čaka-nje na odzive potencialnih dobaviteljev in analiziranj. Ker je to pilotni projekt za delo na Švedskem, je potrebno na novo zastaviti vse analize cen, analize dolgoročnih učinkov in tveganj za vsako posamezno postav-ko. Poleg tega se je bilo obvezno sestati z vsakim potencialnim kooperantom, pustiti pozitiven vtis ter dokazati, da je Pomgrad stabilno, urejeno in zanesljivo podjetje. Kljub temu večkrat naletimo na ovire, ko ko-operanti preprosto nimajo želje sodelovati s tujim podjetjem, saj bi to za njih predsta-vljalo dodaten napor nesorazmeren zasluž-ku, zato je potrebno vložiti še več truda za pridobitev njihovega zaupanja.

    Kot ste že iz prejšnjih stavkov lahko ugoto-vili, nam pred samo gradnjo daleč največji izziv predstavljajo raznovrstne administra-tivne zahteve, ki pa se praviloma pojavijo tik pred zdajci.

    Največja prioriteta v tej napredni skandi-navski deželi je zagotavljanje izjemno vi-sokih standardov delovnih pogojev za za-poslene, katerih nepoznavanja predstavlja za nas trenutno eno večjih tveganj.

    Največji javni ponudnik najemniških stanovanj Nynäshamnsbostäder (stanovanjski sklad obči-ne Nynäshamn) v občini Nynäshamn je 1. 2. 2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvoril gradnjo 94 novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.

    20INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Slika 1: ID06: Identifikacijska kartica, ki dovoljuje opravljanje dela

    Slika 2: Predstavniki Pomgrad in svetovalnega podjetja Hifab pred gradbiščno tablo

  • 21INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Zadnjega februarja je odšel v “penzijo”, naš Dušan Banfi kateri soustvarja našo revijo Naš krog.

    Tudi v “penziji” ti želimo, da bi bil čim večkrat obdan s takimi rožicami kot zadnji delovni dan in še veliko razmišljanj v tvojih nadaljnih prispevkih za Naš krog.

    Dušan, srečno!

    gradimogradimo

    Ker na Švedskem koordinator za varstvo pri delu ni imenovan s strani investitorja, smo se udeležili izobraževanja in pridobili certifikat za Koordinatorja 1 – v času pro-jektiranja (BAS-P) in Koordinatorja 2 v času gradnje (BAS-U).

    Ena od bistvenih razlik v načinu dela je tudi ta, da večina izvedbe temelji na sa-mokontroli. V pripravi so »checkliste«, seznami aktivnosti samokontrole za za-gotavljanje kvalitete izvedenih del, izved-be skladno s projekti ter sprotne kontrole zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V praksi to pomeni, da je izključno izvaja-lec sam odgovoren za kontrolo svojih del.

    Med vsemi usklajevalnimi aktivnostmi je del našega vsakdanjika tudi urejanje bi-valnih razmer, kamor spada tudi študija »Kako vstopiti v javno pralnico v stano-vanjskem bloku«. Na Švedskem namreč ne obstajajo preprosta navodila za delo, ki bi nam vsekakor zelo olajšala življenje.

    Tako se v tem trenutku s pričakovanjem zremo v dejanski začetek gradbenih del, o poteku katerih boste zagotovo obveščeni v prihodnjih številkah revije.

    Maja Golubovič

    ODHOD S STILOM

    Slika 3: Podiranje dreves in odstranitev odvečnega materiala iz lokacije

    Slika 4: Postavljanje gradbiščnih provizorijev v zimskih razmerah

  • Dušan Banfi

    Kdaj čas naj čas si vzame,

    kako naj stopa, ko hiti ,

    kje naj ustavi se in se

    spočije ,

    zakaj ni sam, ko to želi???

    Zato, ker časa ni!!!

    Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se umika v zgodovinski spomin, povezan s skromnimi ženicami, pokritimi s prepro-stimi naglavnimi rutami in robatimi mo-žakarji v škornjih. Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno, dobro. Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač nimata topline, ki bi jo iskreni pozdrav moral imeti.

    Čas pa zahteva svoje in napredek(?) nuj-no prinaša spremembe, ki jim je čedalje težje slediti in se z njimi poistovetiti. Vsaj jaz tega več aktivno ne zmorem in tudi ne želim. Ne želim se sprijazniti s tem, da bodo naprave z umetno inteli-genco v kratkem nadvladale nad člove-kom in zelo verjetno iz njegovega slu-žabnika postale njegov gospodar. To se mi zdi nekaj tako srhljivega, kot kakšna

    bizarna znanstveno fantastična groz-ljivka, v kateri bi krompir sadil kmeta in prašič klal mesarja. Butasta primerjava, boste pomislili, pa počakajte do takrat, ko bo nekdo »križal« krompir ali prašiča s kvantnim računalnikom, ki bo ušel iz-pod njegovega nadzora.

    Zakaj to nakladanje? Zato, ker odhajam med penzioniste (sedaj, ko to berete, sem že eden od njih) in ker sem vedno vse »delal po svoje« (priznam, da preveč-krat napačno ali vsaj problematično), se »po svoje« sedaj od vas tudi poslavljam. Dolga leta ste me potrpežljivo prenaša-li in se marsikdaj tudi smejali; včasih iz mojih člankov, neredko pa tudi iz mene. Prvo mi je bilo v veselje, drugega pa vam ne zamerim, naj sem se iz sebe zelo po-gosto smejal tudi sam. Če ne prej, pa po tretji steklenici Laškega (ne laškega!).

    O času nekaj manj kot 25 let, ki sem jih preživel v okolju, ki ga sedaj zapuščam, bi lahko napisal debelo knjigo zanimivih in poučnih zgodbic; na čas torej, ki je mi-nil. Pa čas je čas, če je ali ga pa ni, zato vam v zaključku članka kot svojevrstno sporočilno slovo »podarjam« čečkarijo, ki sem jo zapisal že pred leti in jo sedaj med pospravljanjem pisarne našel med nepomembnimi papirji v spodnjem pre-dalu pisalne mize.

    Vsem vam pa, moji znani in neznani pri-jatelji in bralci, želim, da bi bili v NAŠEM poslovnem KROGU uspešni in zadovoljni, čeprav vem in verjamem, da vam je mar-sikdaj težje, kot je bilo meni. In kar slišim vas, kako mi odzdravljate na naslovni pozdrav s

    SREČNO!

    ZBOGOM!

    poudarki iz kroga znanja

    Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se umika v zgodovinski spomin, pove-zan s skromnimi ženicami, pokritimi s preprostimi naglavnimi rutami in robatimi možakarji v škornjih. Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno, dobro. Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač ni-mata topline, ki bi jo iskreni pozdrav moral imeti.

    22INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    O ljudeh – takšnih in drugačnih – pa samo kratka ugotovitev:

    Eni pred problemi bežijo, drugi jih rešujejo. Moji sodelavci niso bežali in zato sem jim hvaležen. Včasih jih bom še obiskal, in takrat bodo oni hvaležni meni, ker jih ne bom dolgo gnjavil in jim dvigoval pritiska.

  • 23INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Pred prihajajočimi prazniki so nas, na našo pobudo, obiskali člani Gove- dorejskega društva Maribor. Organi-zirali smo strokovno ekskurzijo, na kateri smo pokazali tri naše zveste rejce, mešalnico krmil v Lipovcih ter vinsko klet Marof. Najprej smo se odpravili na kmetijo Trbuc, kjer so lansko leto, v lastni režiji, zgradili nov sodoben hlev in ga do letos tudi uspešno napolnili. V hlevu je 30 krav molznic lisaste pasme s povprečno letno mleč-nostjo okrog 8000 kg mleka po kravi. Mlečnost pa postopoma povi-šujejo, kar je v sedanjem hlevu na prosto rejo bistveno lažje. Kmetijo vodi gospodar in njegova žena, pomagajo jim stari starši in otroci. Pred hišo pa imajo vzorno urejen park, v katerem vsako leto prip-ravijo tradicionalno jaslice, katere si ljudje pridejo ogledat od blizu in daleč. Pot smo nadaljevali na kmetijo Vrbnjak, kjer so prav tako letos vhlevili molznice in mlado živino v nov sodobno grajen hlev. V hlevu imajo kapaciteto 80 molznic. Hlev so zgradili z lastnimi sred-stvi in veliko lastnega dela. V hlevu je trenutno 40 molznic, in sicer črno bele in lisaste pasme s povprečno mlečnostjo 8500 kg. V hlevu je tako gonilna sila gospodarjeva žena, po svojih zmožnostih pa jima pomagajo seveda tudi otroci. Na turistični kmetiji Kavčič se nismo okrepčali samo s kosilom, tem-več so nam z veseljem razkazali kmetijo. Seveda nam je bilo najbolj všeč to, da smo si njihov sodobno grajen nov hlev za pitance ogle-dali malo drugače. In sicer smo se v hlev odpeljali kar z avtobusom.

    Redijo 340 pitancev, ki jih sami kupijo na Slovaškem. Pitanci dnev-no priraščajo med 1200 in 1300 g. Na kmetiji imajo tudi 120 panjev čebel. Velik del dohodka pa na kmetiji predstavljajo tudi nesnice. V obogatenih kletkah jih redijo 12.000. Jajca se pobirajo in sortirajo av-tomatsko. Z jajci zalagajo veliko javnih ustanov, bolnišnice, vrtce in šole. Na dan pa predelajo tudi do 400 kg testenin. Pot smo nadaljevali v Lipovce, kjer smo si ogledali našo mešalnico krmil. Ker se zavedamo, da mora biti končni izdelek najvišje kakovo-sti, je takšna celotna razvojna pot. Rejci so bili presenečeni nad dele-žem lastnih žit in čistočo v mešalnici ter skladišču. V mešanici krmil proizvajamo živalim prijazne in varne krmne mešanice, ki zaradi vi-soke kakovosti omogočajo nadpovprečne rejske rezultate. V svojem prodajnem programu pokrivamo področja krmil goved, prašičev, perutnine in drugih živalskih krmil. Članom društva smo predstavili tako popolne kot tudi dopolnilne krmne mešanice. Seveda pa je vsem bil najbolj všeč zaključek ekskurzije, ki smo ga imeli v vinski kleti Marof, z degustacijo izbranih vin in ogledom vinske kleti.

    Martina Planinc

    Z AVTOBUSOM med bike

    novice

  • novice

    V MAXIMUSU nova trgovina

    Gerry WeberGerry Weber je dinamična

    življenjska blagovna znamka – zanimiva, sodobna,

    visokokakovostna in neustavljivo privlačna.

    Izjemna pozornost je namenjena posebnim detajlom, visoko

    kakovostnim materialom, lepim barvam in ustreznim krojem,

    ki omogočajo individualen, samozavesten izgled.

    24INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • 25INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    informatika

    NOV STANDARD eSlog 2.0 je pripravljen

    Namen ukrepa ROSE je uveljavitev eRačuna v skladu z novo sprejetim evropskim standardom (EN 16391) o elektronskih računih do konca maja 2018 v javnem sektorju in gospo-darstvu. Ukrep se je začel 1. 6. 2017 in bo trajal do 31. 5. 2018. Kot pra-vijo na ROSE, je na njihovi poveza-vi že dostopna XML shema novega standarda eSlog 2.0, ki jo spremlja tehnična dokumentacija standar-da. Tehnična dokumentacija stan-darda je namenjena ponudnikom programskih rešitev in storitev za integracijo novega standarda v svo-je rešitve. Kot je razvidno na spletni strani ROSE, konzorcij partnerjev skrbi za informiranost ter usposo-bljenost akterjev preko delavnic po Sloveniji.

    Države Evropske unije in Evropska komisija so evropski standard za eRačune uvedle zaradi raznolikih oblik eRačunov, ki se uporabljajo znotraj Evropske unije. Ker te oblike niso enotne in združljive, prihaja do nepotrebnih zapletenosti in more-bitno tudi do večjih stroškov, kar pa je bil povod za uvedbo novega stan-darda.

    Kar je pomembno, je to, da bo v skla-du z evropsko direktivo o izdajanju elektronskih računov pri javnem na-ročanju (2014/55/EU) prejemanje elektronskih računov poslanih po evropskem standardu, zahtevano tudi za izvajalce javnih storitev, ki niso proračunski uporabniki, in sicer od 28. 11. 2018 naprej. Če za vas velja zakon o javnem naročanju, boste po tem da-tumu dolžni sprejemati eRačune.

    Uvedba enotnega evropskega stan-darda bo omogočila, da se bodo eRačuni brez težav pošiljali znotraj Evropske unije. Več o novem stan-dardu eSlog 2.0, o novostih in o ROSE si lahko preberete na tej po-vezavi. (Povzeto po http://www.ro-seslovenia.eu/).

    V podjetju HAKL IT smo že inten-zivno začeli s prilagajanjem ORKA.eRačun za podporo novemu eSlog 2.0 standardu. Prav tako se aktivno udeležujemo vseh dogodkov, pove-zanih z uvajanjem novega standar-da in redno spremljamo vse novosti. Do konca poletja bo naš produkt ORKA.eRačun skladen z novim standardom eSlog 2.0.

    Sebastjan Gornjec

    S standardom eSlog 2.0 bo slovenski trg pripravljen na Evropsko direktivo o izdajanju eRačunov pri javnem naročanju (2014/55/EU), ki obvezuje vse zavezance za javno naročanje v Evropski uniji k prejemanju eRačuna.

    eSlog 2.0 je nov nacionalni standard za pošiljanje eRačunov, ki je usklajen z evropskimi standardi. Izvajalci ukrepa »Readiness Of Slovenian E-Invoicing« (ROSE) so z vsemi relevantnimi deležniki pripravili nadgradnjo eSlog standarda na verzijo 2.0.

    Slika 1: Logo od ROSE (vir: https://slovenskieracun.gzs.si/)

  • Najprej se mora raztaliti sneg, nato pa se mora še moja ilovica posušiti, da bo lah-ko sosed z velikim traktorjem opravil prvo brananje sezone. In takrat se bo šele komaj začelo. Prvo brananje je v bistvu tudi slepa setev. Pred vsako naslednjo setvijo, saje-njem tisti del njive še na hitro sfrezamo in s tem uničimo tiste plevele, ki so vzklili od takrat, ko je bilo opravljeno brananje. To-rej daljša je časovna luknja, več plevelov je vzklilo, manj jih je ostalo.

    Spomladi z opravili ni za hiteti, kajti pose-vek, ki je bil posejan ob primernem času, zelo hitro ujame tistega, ki se je prej že 2 tedna mučil v neprimernih razmerah, pa še bolj zdrav je. Korenček v primernih razme-rah kali 5 dni, pri prenizkih temperaturah pa tudi po 21 dni. Neko splošno pravilo za za-četek opravilih je, da morajo biti tla segre-ta vsaj na 5 °C. Podatke o temperaturi tal dobimo na povezavi http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/. Prvi na vrsti so česen, čebula, grah in bob. Sledi špi-

    nača. Za peteršilj in korenček počakamo, da ima zemlja vsaj 10 °C. Pri tem je potrebno upoštevati, da se lažja tla hitreje segrejejo kot težka. Zato moramo Goričanci upošte-vati, da ko so tla v Rakičanu ogreta na 5 °C, naša ilovica še ni.

    Drugi omejujoč dejavnik pa je vlažnost tal. Če se zemlja oprijema obuvala ali orodja, je premokra in jo pustimo na miru, saj bomo uničili njeno strukturo.

    Če smo zelo nepotrpežljivi, lahko pokrije-mo tla s kopreno. Tako se bodo tla hitreje ogrela.

    V vrtnarski dnevnik ali načrtovalec smo čez zimo že premaknili kolobar za 1 leto in izračunali količine potrebnih semen. In ko začnemo naročati semena in sadike se mi zdi, da je prišlo novo leto. Sama naročam ekološko seme in sadike. Tako zaradi vklju-čenosti v kontrolo ekološkega kmetijstva kot zaradi mnenja, da bodo rastline v eko-loških pogojih iz ekološkega semena lažje

    našle ravnovesje kot pa njihove razvajene sorodnice iz konvencionalnega kmetijstva. Kakorkoli gledamo, v konvencionalnem kmetijstvu imamo kup zaščitnih sredstev, s katerimi rastlini pomagamo, da lepo raste in se razvija. Novejši hibridi so največkrat žlahtnjeni z namenom večjega pridelka. Za večji pridelek pa potrebujemo več hranil. Z več hranil pa pride več bolezni. V ekološkem pa skorajda ni zaščitnih sredstev, s kateri-mi bi reševali težave. Po raziskavi, ki so jo opravili na Biotehniški fakulteti UL, obsta-jata 2 skupini vrtičkarjev. Ena, ki vrtička na ekološki način in druga, ki želi velik pri-delek brez kakršnihkoli težav z boleznimi, škodljivci in pleveli. Študija kaže, da druga skupina nekritično posega po gnojilih in zaščitnih sredstvih. WHO pravi, da mora-mo na dan zaužiti 400 g zelenjave in sadja. Zakaj bi tista zelenjava, ki jo sami pridela-mo, vsebovala ostanke zaščitnih sredstev, nitrate, težke kovine in podobne, nenujne elemente? Saj ni nobene logike, da se tru-dimo pridelati zelenjavo, ki bo slabše kako-vosti, kot je tista v trgovini. Profesionalni kmetovalci ne uporabljajo FFS in gnojil po navdihu, če že ne zaradi inšpekcij, pa zaradi stroškov. Sedaj, spomladi, je pravi čas, da se odločimo in začnemo na vrtu vrtičkati na ekološki način. Pridelali bomo bolj zdravo zelenjavo, pa še okoli po parceli nam ne bo potrebno hoditi kot marsovec v skafandru, saj za škropljenje z algami ne potrebujemo zaščitne opreme.

    Veliko vrtičkarskih uspehov vam želim!

    dr. Saša Štraus

    Začetek vrtnarske sezonenaši nasveti

    Ko gledam skozi okno, vidim skoraj pol metra snega in si ne morem predstavljati, da je nova vrtnarska sezona za ovinkom. Menim sicer, da na njivo do konca marca še ne bom mogla.

    26INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • INTERNA REVIJA junij–avgust 2016 31INTERNA REVIJA junij–avgust 2016

    vici

    RAZSTAVA“Včeraj sem na razstavi videl sliko pljuč kadilca. Grozno!”“In? Boš zdaj prenehal kaditi?”“To ne, na razstavo pa ne bom šel več!”

    ŽIVAL“Ali ti verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem življenju žival?”“To je pa traparija! To sploh ni mogoče!”“Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.”“Kdaj?”“Ko sem ti posodil denar.”

    PRITOŽBALepotica je v restavraciji pristopila k bradatemu natakarju in mu rek-

    la, da mu želi nekaj šepniti v uho.Natakar je privolil, lepotica pa mu je s prstom začela ovijati brado in se igrati z njo ter rekla: “Ste vi tukaj šef?”In še naprej s prsti šarila po bradi. “Ne, jaz nisem šef!” je rekel natakar.“Ali ga lahko pokličete?” je vpra-šala lepotica in mu prste enega za drugim vtikala v usta.“Ne, ne morem ga poklicati, ker ga danes sploh ni tu!”“Toda jaz ga potrebujem, ker mu moram nekaj sporočiti!” je rekla lepotica in spet s prsti ovijala natakarjevo brado.“Saj lahko meni pustite sporoči-lo!” je rekel natakar.

    “No, prav, pa mu povejte, da v stranišču ni WC papirja, voda pa tudi ne teče!”

    KAVIAR“Natakar, kaj mi priporočate danes?”“Kaviar!”“Kaj pa je to?”“To so ribja jajca.”“Potem mi pa prinesite štiri meh-ko kuhana!”

    VNUKIBabica je imela tri vnuke, za katere je mislila, da je nimajo radi. Odločila se je za preizkušnjo.Poklicala je prvega vnuka na sprehod, se vrgla v reko in ta jo

    je rešil. Naslednji dan ga je čakal marcedes z napisom: “Hvala, ker si me rešil. Tvoja babica.”Enako je bilo z drugim vnukom. Poklicala je še tretjega. Šla sta, vrgla se je v reko, a vnuk je ni rešil. Drugi dan ga je čakal Ferrrari z napisom: “Hvala, ker si me rešil. Tvoj dedek.“

    TESTIRANJE“Kako so včasih opravljali testira-nje tesnenja avtomobilov znamke Opel in Zastava?”“Pri Oplu so v avto spustili kokoš in če je bila zjutraj mrtva, je to pomenilo, da avto dobro tesni. Pri Zastavi pa so dali v avto kokoš in če je bila zjutraj še v avtu, je to pomenilo, da avto dobro tesni.”

    SUDOKU

    V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami:

    • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat;• v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

    IGRIVI SUDOKU TEŽJI SUDOKULAHKI SUDOKU

    9 1 5 48

    3 5 7 29 7 3 2

    3 9 2 62 8 5 9

    3 9 7 885 2 6 1

    8 4 6

    5 3 1 2 93 6 8 24 7

    7 5 3 62 3 9 1 4

    9 5 2

    3 5 9 48 1 3

    9 34 8 5 3

    4 69 8 4 2

    6 27 2 66 5 7 2

    27

    zabava

    INTERNA REVIJA marec–maj 2018

  • 10 letBobič Daniel

    Panvita MIR d. d.

    Donets Poredoš ViktoriyaPanvita Kmetijstvo d. o. o.

    Himelrajh Kraner JasminaPanvita MIR d. d.

    Petrović DanijelPanvita Agromerkur d. o. o.

    Valcl UrošPanvita Marof d. o. o.

    Zver AndrejPanvita MIR d. d.

    20 letDervarič Maruela

    Panvita Agromerkur d. o. o.

    Kolar IgorPanvita MIR d. d.

    Korpič MirjanaPanvita Agromerkur d. o. o.

    Meolic BoštjanPanvita MIR d. d.

    Vašcer DejanPanvita d. d.

    30 let

    40 letKovač Vladimir

    Panvita d. d.

    10 letHalilović Amir

    Pomgrad d. d.

    Horvat DragoPomgrad d. d.

    Horvat JožefPomgrad d. d.

    Kerčmar KristjanPomgrad d. d.

    Špoljarić IvanPomgrad VGP d. d.

    Serec SandiPomgrad d. d.

    Šerber NadaPomgrad d. d.

    20 letŠebjan Dušan

    Pomgrad d. d.

    Vučko JožefPomgrad GM d. o. o.

    30 letKetiš DragoPomgrad d. d.

    Makovec JankoPomgrad d. d.

    Marič AlojzPomgrad d. d.

    Piskač JosipPomgrad GNG d. o. o. -v likvidaciji.

    Škrilec MiricaPomgrad d. d.

    40 letGomboc Janez

    Pomgrad d. d.

    Knaus JožefPomgrad d. d.

    jubilej

    Jubilanti

    28INTERNA REVIJA marec–maj 2018

    Bertalanič MilenaPanvita d. d.

    Grgurič IrenaPanvita Ekoteh d. o. o.

    Mesarič JožefPanvita Kmetijstvo d. o. o.

    Fartelj JožePanvita Agromerkur d. o. o.

    Mencigar MajdaPanvita Agromerkur d. o. o.

    Bedek RenataPanvita Agromerkur d. o. o.

    Fekonja NatalijaPanvita MIR d. d.

    Perdigal StanislavPanvita MIR d. d.