azgibano in pestro leto 2006 v du r a vil a a opr adniki...

PREDSTAVLJAMO ŽUPANE NAŠIH OBČIN - Nadaljujemo v Cerkvenjaku in Sveti Ani

POŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA MARCA

......... strani 2,3RAZPISA OBČIN BENEDIKT IN CERKVENJAK................. strani 8, 9

................ stran 10

LETO XXIV. ŠT. 2 (344) 1,25 € / 300 SIT27. FEBRUAR - SVEČAN 2007

VINOGRADNIKI IN NJIHOVA OPRAVILARAZGIBANO IN PESTRO LETO 2006 V DU

8. marec & 25. marecBogastvo ni tisto, kar si

želimo, ampak tisto kar smo.

2 - DOMAČE NOVICE 27. februar 2007

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25€), za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

AKTUALNO

Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Cerkvenjak št. 184, 18. redne seje dne 9.3.2006, ter v skladu z 45. in 46. členom Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, Ur.l. RS, št. 12/2003 in 77/2003 (v nadaljevanju: »uredba«) in na podlagi pooblastila solastnikov Alojza, Franca in Valentina Fleisinger, Občina Cerkvenjak objavlja

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO

NEPREMIČNIN1. Predmet prodaje:

Zemljišča parc. št. 708, 709, 729, 730, 116/1.S, 116/2.S pri vl.št. 52 k.o. Cogetinci, parc. št. 728/2, pri vl. št. 241 k.o. Cogetinci, vpisana v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Lenartu , po izhodiščni (najnižji) ceni 12.519,00 € ali 3.000.000,00 SIT za celoto.

Parcele predstavljajo zaokroženo posestvo z opuščenim stanovanjskim objektom v skupni površini cca 17350 m2. Od tega je cca 1385 m2 stavbnega zemljišča in 15965 m2 kmetijskega zemljišča. Stanovanjski objekt ni primeren za bivanje, možna je nadomestna gradnja. Prav tako je mogoča tudi obnovitev odjavljenega električnega priključka, telefon je izveden do objekta, priključitev na javno vodovodno omrežje je možna na razdalji cca 415 m. Dostop do objekta je možen z javne ceste z cca 320 m makadama. Kmetijska zemljišča so njive in travniki na položnem terenu in nekaj gozda. Predmetne nepremičnine so v solastnini Občine Cerkvenjak (do 3/4) in Alojza, Franca in Valentina Fleisinger (do 1/4). Solastniki Fleisinger so pooblastili Občino Cerkvenjak za izvedbo postopka zbiranja ponudb in izbiro ponudnika. Predvideva se prodaja nepremičnin kot celote enemu ponudniku.

2. Pogoji sodelovanja:

Ponudbo lahko predloži pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji.

Pisna ponudba mora biti predložena na naslov: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, v zaprti ovojnici z oznako na sprednji strani Ne odpiraj »Ponudba – posestvo«, do 13. marca 2007, do 15. ure, oziroma najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Vloge, ki ne bodo predložene oziroma priporočeno oddane na pošti v predvidenem roku, se bodo štele za prepozne.

Pisna ponudba mora vsebovati naziv ali ime ponudnika – kupca, njegov EMŠO in davčno številko, njegov točen naslov, telefonsko številko, potrdilo o plačilu varščine, ponujen znesek kupnine ter navedbo roka, v katerem bo ponudnik plačal celotno kupnino.

Ponudniki morajo plačati varščino v višini 10% ponujene

cene na podračun Občine Cerkvenjak št. 01353-0100010641 UJP Slovenska Bistrica. Potrdilo o plačilu se priloži ponudbi.

Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, vsem ostalim neuspelim ponudnikom pa bo vrnjena v roku 15 dni od odpiranja ponudb brez obresti.

Prispele ponudbe bo odprla in ocenila komisija dne 15.03.2007.Odpiranje ponudb ne bo javno. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kot kriterij višino ponujene kupnine. Najugodnejši bo ponudnik z najvišjo ponujeno ceno.

O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva poteka roka za zbiranje ponudb. Izbrani ponudnik je dolžan skleniti pogodbo za nakup nepremičnine v 60 dneh od prejema obvestila o izbiri. Kupnino mora plačati v roku 30 dni od sklenitve pogodbe na podračun Občine Cerkvenjak št. 01353-0100010641, UJP Slovenska Bistrica.

Izbrani ponudnik si mora pred sklenitvijo pogodbe o nakupu v roku 30 dni od izbire pridobiti odločbo Upravne enote Lenart o odobritvi pravnega posla prometa z kmetijskim zemljiščem. V primeru, da izbrani ponudnik ne pridobi odločbe o odobritvi prometa za kmetijska zemljišča lahko občina sklene pogodbo za doseženo ceno z izbranim ponudnikom samo za zazidljiva zemljišča, s ponudnikom, ki bo uveljavil predkupno pravico pa pogodbo za kmetijska zemljišča. Občina Cerkvenjak si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.

Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v predvidenem roku, se šteje, da je od nakupa odstopil in je pogodba razveljavljena po samem zakonu.

Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne plačani del kupnine, ki ostane po pokritju vseh stroškov, ki so nastali zaradi kupčevega odstopa od nakupa.

Nepremičnina preide v last in posest kupca šele po plačilu celotne kupnine.

Davek na promet z nepremičninami, stroške overitve prodajne pogodbe ter stroške zemljiškoknjižnega vpisa nosi kupec.

Nepremičnina se prodaja po načelu: »videno – kupljeno«.

Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom lahko ponudniki dobijo na Občini Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, tel. 02 729 57 00, Vito Kraner in Metka Simonič, prav tako pa tudi na spletni strani Občine Cerkvenjak: www.cerkvenjak.si

Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru.

Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner

Foto: F.P. in ovist

Ali ni bilo takrat lepše, ko so na teh drogovih plapolale zastave članic EU v lenartu?

F.P.

SE ZGODI…Ko bo ta članek zagledal luč tega časopisa, bo praznik Sv.

Antona že krepko za nami.Lepo smo ga praznovali. Skupaj ali vsak posamezno.

Tudi letos je bila cerkev lepo okrašena, verniki strnjeni v molitvi k Bogu.

Mogoče je kdo med to množico, ki nosi v svojem srcu preveč gorja, nesreče, hudobije, da bi spadal tja, kjer je posvečen v molitvi sklepal roke k vsemogočnemu?!

»Kranci«, ki so krasili cerkev ob vrha do vznožja, pa so izdelek in trud ljudi, ko so se zbirali na kmetiji pri Kozarjevih, Jurjevih po domače v Brengovi. Zbrana množica, ki je po večerih posedala, se veselila, kakšno rekla, je spletla cca 260 m tega zelenega okrasja, kjer bi naj bile stkane vse dobre misli, želje, na tisoče drobnih vbodov pa bi ponazarjalo Jezusovo trpljenje in bolečino. Toda bolečina ostaja v mojem srcu, kot nek prizvok nekaj nelepega, kot farsa lepega obraza, ki se kaže samo navzven.

Kljub veseli dobrodošlici, prijaznega pozdrava in povabila naprej s strani domačih, nekomu v tej družbi očitno nisem bila zaželena in dobrodošla.

To mi je znala dovolj očitno tudi nakazati, saj mi je dobesedno tik pred nosom želela zapreti vrata. Kljub njeni željleni nameri ji to ni uspelo, kajti ne premorem toliko »zdrave« ali v takšni situaciji normalne pameti, da bi se enostavno obrnila in odšla lepo domov.

Vendar Jezus nas uči: Ne delaj to drugemu, kar ne bi želel, da kdo tebi stori!

Škoda le, da obstajajo ljudje, ki nosijo v sebi tako veliko revščino svoje duše.

p.s. Vidimo se naslednje leto na spletanju »krancev«.

Marjetka Klobasa, Brengova

27. februar 2007 3 - DOMAČE NOVICE

RAZPISI / NAŠE OBCINE

Občina Benedikt objavlja na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003 in 77/2003), 6. člena Pravilnika o prodaji, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 59/2000), 16. člena Statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 98/2006) in Sklepa Občinskega sveta Občine Benedikt št. 47802-001/2007-2, ki ga je sprejel na svoji 3. redni seji dne 24. 01. 2007

JAVNI RAZPISz zbiranjem ponudb za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo

Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš:

Zap. št. Parc. št. Površina(v m2) 1. 495/42 608 2. 495/13 890 3. 495/72 605 4. 495/67 777

vse parcele k.o. Benedikt.

Parcele se prodajajo v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske gradnje Benedikt II (Uradni list SRS, št. 16/89).

Cena zemljišča za parc. št. 495/13 in 495/72 znaša 40,00 €/m2, za parc. št. 495/42 in 495/67 pa znaša 30,00 €/m2. V ceno je zajeta tudi komunalna infrastruktura (kanalizacija, vodovod, električna napeljava, javna razsvetljava, cesta). Davek na dodano vrednost in vsi drugi stroški, povezani s prenosom lastninske pravice v zemljiško knjigo, niso zajeti v ceno in bodo strošek izbranega ponudnika.

Ponudba (vloga za nakup stavbnih zemljišč) mora biti oddana v pisni obliki v zapečaten ovojnici na naslov Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt z oznako “Ne odpiraj! Javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo stavbnih zemljišč”.

Prodaja po tem razpisu se bo vršila do 31. 12. 2007.

Ponudbe morajo vsebovati naslednje podatke:naziv kupca in njegov naslov,EMŠO kupca,davčno številko kupca,št. TRR kupca,telefonsko številko kupca,potrdilo o državljanstvu,ponujeno ceno za m2 zemljišča,plačilne pogoje – dinamiko plačila in način zavarovanja,navedbo, za katero zemljišče je oddana ponudba,dokazilo o plačilu varščine.

V primeru, da se na razpis prijavi več kandidatov, bodo imeli pri izbiri prednost tisti ponudniki:

ki bodo ponudili višjo ceno od izklicne,ki bodo ponudili plačilo kupnine v enkratnem znesku,ki se bodo izkazali kot mlada družina (do 35 let starosti).

V primeru več identičnih ponudb, se prodaja izvede v obliki javne licitacije v roku 15 dni. Javna licitacija bo objavljena na oglasni deski Občine Benedikt.Občina Benedikt na podlagi tega javnega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji z nobenim od ponudnikov.

Podrobnejše informacije o javnem razpisu lahko interesenti dobijo na Občini Benedikt, tel.: 02/703 60 80.

Številka: 47802-001/2007-4Benedikt, 25. januar 2007

Milan GUMZAR ŽUPAN

••••••••••

•••

Občina Benedikt

4. SEJA OBČINSKEGA SVETA21. februarja je v sejni sobi Občine Benedikt potekala 4. seja občinskega sveta. Župan Milan Gumzar je predlagal dnevni red z desetimi točkami.Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejemu dnevnega reda so svetniki potrdili sklepe 3. seje, na kateri so sprejeli:

sklep o določitvi višine enkratne denarne pomoči za novorojence v Občini Benedikt za leto 2007,sklep o določitvi cene najemnine za poslovne prostore v Občini Benedikt za 1m2 v letu 2007,sklep o določitvi cene za uporabo mrliške vežice na pokopališču v Benediktu za leto 2007,sklep o določitvi višine letne vzdrževalnine/najemnine za grobna mesta na pokopališču v Benediktu za enojno in družinsko grobno mesto za leto 2007sklep o imenovanju članov Nadzornega odbora.

Kot 26. sklep so svetniki sprejeli Javni razpis za zbiranje pisnih ponudb za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo in določili ceno 30 EUR za parcele v Slovenski ulici in 40 EUR za parcele v Jurčičevi ulici. V nadaljevanju seje so svetniki imeli pred sabo v drugi obravnavi Odlok o proračunu Občine Benedikt za leto 2007, določali so vrednost točke za odmero taksnih obveznosti na območju občine, sklepali so o dodelitvi sredstev za sofinanciranje programov športa, sprejemali so soglasje k ceni efektivne ure uporabnika socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu«.Na 4. seji je svetnikom bilo podano Poročilo o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Benedikt v letu 2007. Pod točko 9 so svetniki poslušali informacijo o napredovanju turističnega projekta izgradnje term oz. izrabe geotermalne energije.

iš

•

•

•

•

•

Občina Sv. Trojica v Slov. goricah

NA 3. SEJI OBČINSKEGA SVETAZa sredo, 28. februarja 2007 je župan Darko Fras sklical 4. redno sejo Občinskega sveta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goruicah. Svetnikom bo predložil 8 točk dnevnega reda. Obravnavali bodo zapisnik 3. seje, dne 25. 1. 2007, iz katerega sledi, da je svetnikom bila:

predstavljena idejna zasnova ustanovitve Razvojne agencije Slovenske gorice.Svetniki so med drugimi sprejeli naslednje sklepe:župana se pooblasti za uskladitev pogodbe o najemu in nakupu objekta, na naslovu Trojiški trg 26. Pred sklenitvijo pogodbe si je župan dolžan pridobiti soglasje Občinskega sveta Občine Sv. Trojica;na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi se sprejme Statut občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Na podlagi tega zakona se sprejme tudi Poslovnik o delu Sveta občine Sv. Trojica.Po Pravilniku o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles, ki so ga svetniki sprejeli, pripada svetnikom in članom delovnih teles nagrada za udeležbo na rednih sejah v višini 25,00 EUR , za vsako izredno sejo pa 21,00 EUR;župan je predstavil Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij med občinami Lenart, Sveta Trojica in Sveti Jurij, ki so ga svetniki sprejeli;sprejeli so tudi sklep o pristopu občine v Skupnost občin Slovenije.

Na 4. seji občinskega sveta Občine Sv. Trojica bodo razpravljali o ceni storitve pomoči družini na domu za uporabnike v letu 2007,

podali bodo mnenje h kandidatom za ravnatelja OŠ Sv. Trojica,imenovali bodo nadzorni odbor občine,imenovali bodo statutarno komisijo občine inposlušali informacijo župana o poteku konstituiranja občinske uprave in drugih tekočih aktivnostih.

iš

•

••

•

•

•

•

••••


NAŠE OBČINE

BOLJ SMELI NAČRTIJOŽEF KRANER – ŽUPAN OBČINE CERKVENJAK

DN: G. Kraner, na zadnjih, tretjih lokalnih volitvah v samostojni občini Cerkvenjak so vas občanke in občani že tretjič zapored izvolili za svojega župana. To, da ste takrat, na volitvah, prepričljivo zmagali in s 657 glasovi (62,93%) krepko prehiteli prvega zasledovalca (257 glasov ali 24,62%) dokazuje, da vas občanke in občani Cerkvenjaka dobro poznajo in ne samo to, da vam tudi zaupajo. Domače novice, ki »pokrivajo« prostor bivše velike občine Lenart, del katere je bila nekoč tudi Občina Cerkvenjak, bi vas rade predstavile tudi drugim prebivalcem Slovenskih goric, zato nam povejte, kdo ste g. Kraner?

Kraner: Rodil sem se 25. 3. 1946 v Smolincih 66, Cerkvenjak. Po končani osnovni šoli me je življenska pot vodila na Gorenjsko. V Kranju sem se ustavil 34 let. Tam sem se izučil osnovnega poklica in nadaljeval izobraževanje na srednji gradbeni šoli. Svoje delo sem opravljal v gradbeništvu kot obračunski tehnik in vodja obračunske enote v takratnem gradbenem podjetju Gradbinec v Kranju. Zadnjih deset let bivanja v Kranju sem se kalil tudi kot samostojni podjetnik v gradbeništvu.

V Kranju sem spoznal ženo, s katero sva si ustvarila dom v Kranju. V zakonu sta se nama rodila hčerka Sonja in sin Robert. Leta 1974 sva začela obnavljati mojo domačijo v Smolincih. S to odločitvijo sem se vezal na svoj rojstni kraj, kar je imelo za posledico, da sva se z ženo dokončno odločila zapustiti Gorenjsko in sva se za stalno preselila na domačijo v Smolince.

Na volitvah leta 1998 sem kot kandidat Slovenske ljudske stranke bil izvoljen za župana Občine Cerkvenjak. Leta 2002 sem ponovno kandidiral in na volitvah dosegel še vidnejši rezultat in bil znova izvoljen za župana.

Zgodba se je ponovila tudi v letu 2006, Tako sem na volitvah bil ponovno izvoljen za župana Občine Cerkvenjak s prepričljivo večino glasov med štirimi kandidati.

Svojega dela ne mislim ocenjevati, to znajo ceniti in oceniti občanke in občani, ki so v pretežni meri zadovoljni z doseženim. Smelo pa trdim, da je občina Cerkvenjak naredila velik korak v razvoju v kratkem obdobju osmih let samostojne poti.

DN: S tretjo izvolitvijo so vas občani Cerkvenjaka pravzaprav zadolžili, da nadaljujete z dosedanjim delom. Katere pomembnejše projekte ste v svojih mandatih že realizirali, kaj je prednostno v sedanjem obdobju?

Kraner: V preteklih letih smo naredili veliko predvsem na prometni, komunalni in kulturni infrastrukturi. Ko se je Občina Cerkvenjak, oziroma takrat še Krajevna skupnost odločila za samostojno pot smo imeli pred sabo predvsem en cilj; razvijati se hitreje in narediti v kraju več v dobrobit občank in občanov nove občine. Že v prvem mandatu smo postorili kar nekaj najbolj nujnih stvari, ki jih prejšna krajevna skupnost kot taka ni uspela. To so bile; kanalizacija v Cerkvenjaku, čistilna naprava in večje število posodobitev odsekov lokalnih cest in javnih poti.

Nadaljevali smo tako začrtano pot predvsem na področju komunalnega urejanj s posodabljanjem vodovoda. Občina Cerkvenjak je v teh osmih letih samostojne poti zgradila preko 28 kilometrov novih vodovodnih linij kar je v Slovenjegoriškem prostoru edinstveno. Seveda smo s tem pokopali v zemljo ogromno sredtev, rezultati teh vlaganj bežnemu opazovalcu niso vidni, naši občani pa vedo, kaj so jim te investicije prinesle. Situacija v Cerkvenjaku je bila taka, da nismo mogli graditi objektov, blokov, ki bi bili vsem na očem, preden smo poskrbeli za oskrbo s pitno vodo, ki je v Cerkvenjaku ni bilo. Stari cevovodi so bili tako dotrajani, da so zaselki kot po tekočem traku ostajali brez vode in vlaganje v posodobitev vodovoda je bilo več kot nujno. V ta namen smo

“pokopali” v zemljo za cirka 300 milijonov tolarjev (1.250.000 EUR) sredstev, ki jih ljudje znajo ceniti, saj smo s tem zagotovili najbolj potrebno življensko tekočino.

Naredili smo veliko tudi na ostalih projektih. To so: sanacija celotnega zdravstvenega doma, sanacija cerkve kjer je bila občina v veliki meri prisotna s proračunskimi sredstvi. Povsem smo spremenili podobo kulturne dvorane. Danes je kulturna dvorana v Cerkvenjaku ena najlepših dvoran v tem lenarškem, slovenjegoriškem področju. Če naštevam še naprej je potrebno omeniti še druge objekte, obnova fasade na gasilskem domu, adaptacija doma upokojencev, primerno smo uredili tudi prostore občinske uprave. In še bi lahko našteval sakralne objekte, križe, kjer smo prav tako bili prisotni s proračunskimi sredstvi.

Omeniti moram tudi “odpiranje” zgodovine. Ob tem je občina Cerkvenjak zelo bogata in že tradicionalno smo na tem področju Cerkvenjačani zelo delavni. Odprli smo eno od gomil v Brengovi, vspostavili smo tako stanje, da je gomila danes na ogled širši javnosti. To je gomila iz 2. stoletja, iz časov Hadrijana (ok.76-138).

Odkrivanje teh zgodovinskih spomenikov je tudi eno od tistih naših prizadevanj s katerimi želimo promovirati našo občino in turistom ponuditi nekaj več. Naša želja je, da bi avtobus turistov ali dva, pri nas zadržali celi dan, da turisti nebi bili samo prehodni gostje.

DN: Že nekaj časa sledimo poročanju o načrtovani poslovno-obrtni

PO ZASTAVLJENIH PROGRAMIHV prvi številki Domačih novic, ki »pokrivajo« območje upravne enote Lenart (ali področje nekdanje velike Občine Lenart) smo obljubili, da bomo

predstavili župane vseh šestih občin, ki ležijo v osrednjih Slovenskih goricah. Predstavili smo že dva župana, Janeza Krambergerja – župana (največje) občine Lenart in Darka Frasa, ki je zelo prepričljivo, že v prvem krogu volitev 22. oktobra 2006 postal župan novonastale občine Sv. Trojica.

Ker je od volitev preteklo že dovolj časa je prav, da novoizvoljeni župani povedo kako so uspešni pri realizaciji obljub, ki so jih ponujali s programi, predstavljenimi v predvolilnih nastopih, predstavljali so programe, po katerih bi naj napredovali in dohitevali razvite slovenske občine – vsi skupaj pa naj bi postajali bolj enaki z enakimi v zelo veliki skupnosti, ki ji rečemo Evropska skupnost. Ali izvoljeni župani in občinska vodstva že pridno delajo po zastavljenih programih?

Pogovore nadaljujemo v Občini Sv. Ana, kjer imajo novega župana in v Občini Cerkvenjak, ker so »staremu« županu zaupali že tretji mandat.


NAŠE OBČINE

coni, ki jo boste uredili ob avtocestnem priključku. So se interesenti oz. investitorji za nakup že pojavili?

Kraner: Prej sem govoril predvsem o projektih izvedenih v dosedanjih mandatih, v sedanjem novem mandatu pa so pred menoj bolj smeli načrti. Pred vsemi naj omenim poslovno-obrtno cono, ki jo »odpiramo« ob bodoči avtocesti, (otvoritev avtocestnega odseka skozi našo občino je napovedana za 26. september 2008). Pred nami so še nekateri drugi izzivi; nova telovadnica v Cerkvenjaku in šprtno-rekreativni center. To so trije projekti, ki so zelo zahtevni in za mene zelo pomembni, saj bi rad z realizacijo, če ne vseh pa vsaj nekaterih, zaključil že v tem mandatu.

Dela na največjem projektu, na katerega v Cerkvenjaku ta trenutek stavimo največ, to je poslovno-obrtna cona, so že v teku. To je projekt, z realizacijo katerega si obetamo nova delovna mesta za zaposlitev mladih v Cerkvenjaku. Obrtna cona je že tako daleč, da se bo v mesecu marcu na seji občinskega sveta sprejemal lokacijski načrt. Komunalna oprema za cono se že projektira, kar pomeni, da bomo na tem projektu že letošnje leto krepko delali.

Čeprav avtocesta, ki se gradi skozi našo občino ni projekt lokalne skupnosti, moramo potek del budno spremljati in biti zelo pozorni, saj so z deli na avtocesti povezane naše lokalne ceste in poti. Poskrbeti moramo, da bomo zaradi težkih prevozov uničene ceste, dobili ceste nazaj urejene v prvotnem ali izboljšanem stanju.

Gradnja avtoceste skozi našo občino napreduje. Iz radgonske strani je trasa v Cogetincih že prebita do predora pod Cenkovo, ki se pravzaprav že začenja delati. Na drugi strani predora trasa že napreduje v smeri proti novi občini Sveta Trojica, kjer so graditelji že prišli do mesta kjer se avtocestna trasa v Senarski križa z regionalno cesto Trate – Ptuj. Želimo, da bi ta avtocesta bila res v predvidenih rokih končana in bi se na podlagi tega tudi v naši obrtni coni lahko konkretno pogovarjali o prodaji zemljišč.

Na vprašanje o interesentih za nakup prostora v obrtni coni lahko povem, da interes je. Pogovarjali smo se že z nekaj investitorji, z nekaterimi pogovori tečejo, mislim da je med njimi eden zelo resen. Drugi, ki je prav tako resen, načrtuje selitev proizvodjne iz obstoječih obratov. O konkretnih imenih zaradi posameznih investitorjev seveda še nebi govoril. Naj omenim le še to, da smo začeli s pogovori tudi z avstrijskimi partnerji in, ko bo avtocesta nared, upam na še večji interes. S tem namenom smo obrtno cono koncipirali neposredno ob avtocestnemu priključku v Brengovi. Ta avtocestni »priključek Cerkvenjak« v osnovnem projektu avtoceste ni bil predviden a smo si ga z določenimi in jasnimi cilji, s pogajanji, uspeli priboriti. Investitorji, ki se bodo odločili za našo obrtno cono bodo s tem avtocestnim priključkom imeli povezavo na vzhod in zahod.

DN: Poleg avtoceste, od katere si veliko obetate so pred vami še kakšne naloge. Čemu boste še posvečali večjo skrb?

Kraner: V povezavi s povedanim o avtocesti in obrti coni bi povedal še to, da s to obrtno cono povezujemo tudi našo vzletno stezo v Čagoni, ki je zelo interesantna ,saj se na zahodu povečuje trend, da se podjetniki na cilje, kjer je to možno, pripeljejo z lažjimi aviončki, pristanejo, opravijo svoj posel in se še isti dan vrnejo “domov”. Ne nazadnje, takšen način gibanja se širi tudi med turisti. Naši gostinci, turistični delavci, jih bodo imeli na »stezi« možnost sprejeti, jih popeljati po okolici, jih pogostiti in jih vrniti do vzletne steze, kjer jih bodo čakali njihovi aviončki. Na ta način bi vsi imeli korist. Tako povezujemo obrtno cono, vzletno stezo, gospodarstvo in turizem, in to je tista rdeča nit bodočega razvoja občine Cerkvenjak.

DN: Vaši cilji so visoki. Bi še katerega izpostavili?

Kraner: Naslednji projekt, ki je zelo pomemben je nova telovadnica v Cerkvenjaku. Delamo na tem, da bomo v mesecu marcu oz. aprilu, ko pričakujemo razpis ministrstva za šolstvo, imeli pripravljen idejni načrt in potrebno investicijsko dokumentacijo za prijavo, da se postavimo v vrsto na ministrstvu in dobro pripravljeni čakamo na trenutek, ko bomo prišli na vrsto za izgradnjo telovadnice. Moja želja je, da bi se telovadnica začela graditi leta 2009 – 2010, ko bomo že pridobili plačila zemljišč v obrtni coni. Ta sredstva bomo obogatili z izgradnjo telovadnice, hkrati s telovadnico pa bomo v naslednjem letu začeli z izvedbo projektne dokumentacije za športno – rekreativni center v Kadrencih. Tukaj gre za igrišče za velik nogomet, za atletsko stezo, najbrž tudi za teniško igrišče - vse to na enem mestu.

Opisal sem te tri velike projekte, ki so za našo malo občino prevelik zalogaj za en mandat, sem pa prepričan, da bomo v tem mandatu stvari zastavili tako, da se bodo v tem in naslednjem mandatu projekti zaključevali.

DN: Domnevam, da bi pri uresničevanju nalog, želja in doseganju ciljev kot župan imeli težave, če nebi imeli podpore s strani občinskega

sveta ali, ne navsezadnje, podpore večine občanov. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z občinskim svetom?

Kraner: Občinski svet je sestavljen tako, da so zastopane tri stranke; SLS, SDS, SD, v svetu imamo tudi neodvisnega svetnika. V Cerkvenjaku nam je uspelo, da smo se poenotili in od volitev naprej ne gledamo na strankarsko pripadnost ampak stremimo k temu, da naredimo čimveč tistega, kar smo pred volitvami obljubljali. Vse kaže na to, da večjih težav

pri delu občinskega sveta ne bo, zato sem prepričan, da bomo znali delati v čimvečjo korist sleherne občanke in občana.

DN: Opišite nam vašo občinsko upravo. Sestavo, izobrazbeno strukturo?

Kraner: Trenutno imamo v občinski upravi zaposlene štiri delavce, Jaz kot župan, opravljam funkcijo nepoklicno, saj sem že v zasluženem “penzjonu”.

Redno je ta trenutek zaposlena računovodkinja, ki ima fakultetno izobrazbo, tajnica s srednješolsko izobrazbo, imamo ustanovljen režijski obrat, vodja katerega je diplomirani inženir prometa, zaposlujemo še delavko, ki bo delala in že dela na razvojnih programih, tudi ta sodelavka ima visoko izobrazbo.

DN: Pogovarjali smo se že z nekaterimi župani občin v Slovenskih goricah, vsi pripisujejo velik pomen sodelovanju na projektih, ki presegajo meje posameznih občin. Kaj menite o tem vi? Katera sodelovanja bi izpostavili?

Kraner: Bil sem eden od tistih županov, ki smo se v okviru upravne enote Lenart pridruževali razmišljanju, da bi na prostoru te enote morali narediti nekaj več. Združevati se projektno, iztržiti nekaj več nepovratnih sredstev oz. sredstev iz evropskih skladov. V preteklosti je Občini Cerkvenjak sicer vsako leto uspelo pridobiti doberšen del nepovratnih sredstev, nismo pa uspeli narediti tega, da bi združili nekatere velike projekte za kandidaturo za evropska sredstva predvsem iz razloga, ker politika v Lenartu temu ni bila naklonjena. Sedaj je situacija povsem drugačna, kolega, župan mag. Janez Kramberger razmišlja povsem drugače in danes se že pogovarjamo o raznih projektih, ki bi jih peljali skupaj. Ta dejavnost je pomembna tudi zato, ker so nekatere zadeve, ki jih izvajamo znotraj skupnih občinskih uprav s strani občine nagrajene. Uspešno izvedene zadeve znotraj skupnih občinskih uprav država, kot za nagrado za skupna prizadevanja, finansira s 50-procentnim zneskom.

Kaj so te skupne zadeve? Pogovarjamo se o skupnih službah na področju občinskega redarja, na področju razvojnih projektov in prepričan sem, da bi se našlo še kaj kar bi lahko skupaj izvajali. Upam, da bomo te projekte še v letošnjem letu realizirali.

DN: Z namenom, da bi bili občani Cerkvenjaka seznanjeni z delom v občinski »hiši« izdajate občinsko glasilo, ki je vsebinsko zelo bogato in dobro urejeno. Tudi grafično je časopis lep (saj nastaja v naši hiši). K bralcem prihaja dvakrat v letu. Med vašimi občani pa so dobro sprejete tudi Domače novice, ki prihajajo vsak zadnji teden v mesecu, torej dvanajstkrat letno. V Domačih novicah lahko objavljate razpise, uradna obvestila in razglase. Z veseljem ugotavljamo, da prav s to številko širimo sodelovanje, za kar se vam v imenu uredništva zahvaljujem.

Kraner: Sodelovanje med vašo hišo in občino Cerkvenjak nikoli ni bilo sporno. Dobro smo sodelovali tudi pri drugih grafičnih in grafičnooblikovalskih nalogah, ne samo pri našem glasilu “Zrnje”, publikaciji, ki je tudi po vaši zaslugi lepo sprejeta, ne samo pri občankah in občanih Cerkvenja, pohvale za njo dobivamo tudi širše saj naše glasilo “Zrnje iz Cerkvenjaka” pošiljamo sosednjim občinam, poslanskim klubom in še komu, tako, da lahko s te strani izrečem podjetju Štrakl d.o.o samo pohvalo. Tudi sodelovanje z vašim časopisom “Domače novice” v nekem obsegu že obstoja, želimo pa, da bi bilo še boljše, da bi objavljali še več o Cerkvenjaku, da bi bili ti prispevki iz Cerkvenjaka tehtni in objektivni.

Če povzamem, z Grafičnim oblikovanjem sodelujemo ne samo zaradi tega, ker ste najboljši, ampak ker ste tudi cenovno konkurenčni.

DN: Gospod župan, hvala za te besede in za čas, ki ste nam ga dali, a na koncu bi tudi vas vprašal, česa vas pa nisem vprašal?

Kraner: Veliko je še tega, česar me niste vprašali. Lahko bi našteval še katerega od naših projektov. Nič nisva govorila o kmetijstvu, o socialnih razmerah v občini, o pogojuh za priseljevanje. Naj omenim, da imamo v naši občini še kar precej nezazidanih stavbnih zemljišč.

Sicer pa pravite, da Domače novice izhajajo vsak mesec in zato pričakujem, da se bova kmalu zopet srečala.

Ivo ŠTRAKL, odg. Urednik

V zemljo smo “pokopali” za

cirka 300 milijonov tolarjev


NAŠE OBČINE

CILJ PRAVE TURISTIČNE KMETIJE

SILVO SLAČEK – ŽUPAN OBČINE SVETA ANA

DN: G. Slaček, na volitvah ste nastopali kot kandidat Liste za povezovanje in razvoj Sv. Ane in dobili od volivcev več kot je bilo potrebno glasov (59,51 %). To dokazuje, da vas občani Sv. Ane poznajo in vam zaupajo. Radi bi vas predstavili tudi drugim prebivalcem Slovenskih goric zato nam povejte, kdo ste g. Silvo Slaček.

Slaček: Rodil sem se 01.02.1961 v Mariboru, kot kmečki sin materi Hermini in očetu Janezu. Živel in odraščal sem na manjši kmetiji v Zg. Ščavnici 44 skupaj s še dvema bratoma. Vzgojen sem bil v krščanskem duhu in spoštljivem odnosu do drugih ljudi ter tradicionalnih vrednotah poštenega kmečkega življenja. Po končani osnovni šoli na Sv. Ani sem se vpisal na Srednjo gradbeno šolo Maribor in jo tudi uspešno zaključil. Zaradi skromnih dohodkov mojih staršev sem se takoj po opravljeni srednji šoli tudi zaposlil pri gradbenem podjetju Gradis NG Maribor. Leta 1983 sem se zaposlil na takratnem SIS-u gospodarskih dejavnosti občine Lenart in kasneje po ukinitvi na Občini Lenart vse do leta 2006. Vmes sem se ob delu redno izobraževal in najprej zaključil Višjo gradbeno šolo v Celju in kasneje Visoko šolo za upravljanje in poslovanje v Novem mestu. V letu 1985 sem se poročil in skupaj z dvema hčerama že od leta 1991 živimo v svoji hiši na Kremberku.

Vseskozi sem bil aktiven v domačem okolju, saj sem bil pred ustanovitvijo Občine Sv. Ana dva mandata član sveta Krajevne skupnosti in 4-leta član Občinskega sveta Lenart, po ustanovitvi samostojne občine pa še 4-leta član Občinskega sveta Sv. Ana. V kraju sem bil tudi vseskozi društveno aktiven, tako sem že od leta 1982 član Lovske družine Sv. Ana in dolgo let tudi član Upravnega odbora.

V strankarsko politiko se nisem nikoli vključeval, saj menim, da zaradi nerazumevanja politiki velikokrat po nepotrebnem razdelijo in sprejo ljudi med seboj. Prepričan sem namreč, da je vedno potrebno delovati v smislu povezovanja in spoštovanja ljudi. Ker sem zelo navezan na domači kraj in ljudi, ki v njem živijo, sem se tudi odločil za kandidiranje na lokalnih volitvah za župana naše občine saj menim, da lahko s svojimi izkušnjami pripomorem k hitrejšemu razvoju kraja.

DN: Župansko funkcijo boste opravljali poklicno, nepoklicno?

Slaček: Župansko funkcijo opravljam od 1.1. 2007 poklicno. Menim, da je to tako delovno mesto, ki potrebuje celega človeka več ur dnevno, torej več kot smo to vajeni na večini delovnih mest, kjer je običajen osemurni delovnik. Župani smo pogosto, da ne rečem vedno, v službi tudi ob nedeljah in praznikih. S svojim delom prav gotovo lahko doprinesemo občini več, kot nam je izkazano s plačo, ki jo prejemamo. Če smo uspešni nam to potrjujejo in nam bodo potrdili volivci na volitvah.

DN: Pri prebiranju predstavitvene brošurice sem dobil občutek, da se je vaša občina v času od odcepitve od Občine Lenart lepo razvijala. Po prispevkih v omenjeni brošurici sklepam, da dajete velik pomen razvoju turizma, všeč so mi besede “turistična kmetija, kmečki turizem, vinotoč” manj pa “bar” ali skovanke iz tujih jezikov, ki res ne “pašejo” v Slovenske gorice.

Mislim, da marsikomu ni jasno kaj je “kmečki turizem” in kaj je “turistična kmetija”. Kaj o tem mislite vi?

Slaček: Pravilna je ugotovitev, da je Sv. Ana v preteklosti dajala velik poudarek turizmu. Glede na našo lego po najvišjih gričih in strmih pobočjih spuščajočih se v ozke grape, vse skupaj pa v neposredni bližini državne meje s sosednjo Avstrijo, meje, ki je vedno bolj zabrisana odkar smo tudi mi člani velike evropske skupnosti. Menim, da je prav zaradi precejšnega števila sosedov, ki nas zelo radi obiskujejo, potrebno dosedanjo politiko pri razvoju turističnih točk nadaljevati.

Sveta Ana ima že dolgo tradicijo v kmečkem turizmu. V primerjavi z drugimi občinami, ki so nastale po ločitvi od bivše občine Lenart, imamo prav pri Sv. Ani največ kmečkih turističnih točk. Ob tem naj povem, da je prava turistična kmetija tista, ki ima v ponudbi čimveč izdelkov pridelanih na svoji kmetiji. V bistvu je to temeljni namen turistične kmetije.

DN: Ali imate na svojem področju tudi kmetijo, kjer se turisti lahko zadržijo več dni in se tako aktivno vključijo v življenje na kmetiji? Smatram, da je to turizem, ki mu lahko rečemo “kmečki turizem”.

Slaček: Žal take kmetije še nimamo, to je naša pomanjkljivost. V kolikor bi kdo, ki že ima aktivno dejavnost na tem področju, pokazal interes, da bi povečal in razširil ponudbo v tako obliko turistične kmetije, se bomo na občini

potrudili in mu bomo olašali pogoje, ki jih je potrebno v omenjeni dejavnost izpolnjevati.

DN: Prav gotovo je turizem te vrste za vašo občino perspektivna gospodarska panoga. Kako pa je z drugimi vejami gospodarstva?

Slaček: Pri nas se ljudje pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. Občina Sv. Ana ima, za naše slovenjegoriške razmere,kar nekaj velikih in uspešnih kmetij,usmerjenih v prašičerejo, v perutnino ali govedorejo, tako, da je naša občina seveda v prvi vrsti kmetijska občina. Ker je na področju kmetijstva stalno težje preživeti se naši ljudje zaposlujejo na delovnih mestih, ki jih najdejo v občini Lenart. V preteklosti je precej občanov iskalo in našlo zaposlitev v sosednji Avstriji. Število teh, oziroma prag, ki smo ga dosegli pred leti se ne povečuje, saj se v zadnjem času situacija doma nekoliko izboljšuje.

DN: Če ponovno omenim predstavitveno brošurico ali, če bi opisal občutke, ki jih dobi obiskovalec ali potnik, ki se popelje skozi vaše središče, bi rekel, da vam je tu zgoraj (imate celo najvišji vrh osrednjih Slovenskih goric – 404m) kar lepo. Vam je prejšnje občinsko vodstvo sploh zapustilo kakšne probleme, so pred vami težke naloge?

Slaček: Prejšnje vodstvo se je trudilo po svojih močeh. Jaz nimam posebnih kritik na račun prejšnega vodstva občine, res pa je, da nekaterih večjih projektov, ki jih kraj rabi, kot je to telovadnica ali vodovod tam, kjer še ni zgrajen, na primer na področju Žic, teh projektov pa ni!

DN: Kaj je oz. bo vaše prvo in poglavitno župansko delo?

Slaček: Opravljanje funkcije župana razumem tako, da je moja prva naloga priprava the projektov. Računam, da jih bom v česu svojega mandata uspel realizirati.

Druga pomanjkljivost, seveda če temu lahko rečemo pomanjkljivost pa je ta, da nismo uspeli ponuditi skoraj nobene gradbene parcele za individualno gradnjo ljudem, ki si želijo ostati doma in si tu ustavariti svoj dom. Na tem področju sem se aktivno vključil in pričakujem, da bomo v drugi polovici leta lahko ponudili občanom pet parcel po dokaj ugodni ceni.

DN: Občinski svet – ste zadovoljni s sodelovanjem?

Slaček: Sem. S tem nimam problema. Sicer pa menim, da je občinski svet, ki je izvoljen na volitvah politični organ, prav tako je politična funkcija tudi županstvo. V takem malem kraju, oziroma občini, kot je Sv. Ana pa moramo stremeti k dobremu uresničevanju izbranih projektov in opravljanju nalog, ki so nam jih z izvolitvijo dali volivci. Pri tem ni važno iz katere stranke kdo prihaja. Občinski svet in župan moramo delovati enako za vse občane in v korist naše lokalne skupnosti. Pri Sv. Ani smo pri tem delu složni in uspešni.

DN: Kako je sestavljena vaša občinska uprava, koliko ljudi jo sestavlja in kakšna je njihova izobrazbena struktura?

Slaček: Imamo štiri redno zaposlene delavce. Ena delavka dela na področju financ, ima sedmo stopnjo izobrazbe, tu je tudi delavka na področju družbenih dejavnosti in urejanja prostora s šesto stopnjo, tudi tajnik občine, ki je zadolžen še za pokrivanje gospodarske infrastrukture ima šesto stopnjo izobrazbe. Zaposlena je tudi občinska tajnica s peto stopnjo izobrazbe, ki pa ji omogočamo, da nadaljuje z izobraževanjem.

DN: Če posežem še na svoje področje – vem, da za informiranje občanov izdajate občasno svoj časopis?


NAŠE OBČINE

Slaček: Po ustanovitvi Občine Sveta Ana se je takratno vodstvo odločilo izdajati svoje občinsko glasilo »Anine novice«, ki izhajajo tri do štirikrat letno. Od lanskega leta za objavo uradnih obvestil in razpisov, ki jih je kar precej, izdajamo posebne številke.

DN: »Domače novice – Slovenske gorice« so časopis mesečnik, ki sicer nastaja (sedaj) v občini Sv. Trojica. Izhaja redno vsak zadnji teden v mesecu, vsak mesec, torej dvanajst krat letno. Časopis pokriva področje upravne enote Lenart, je uradno evidentiran časopis in kot tak lahko objavlja tudi uradna obvestila, razpise in razglase. Tudi Domače novice večkrat, na željo naročnikov, izhajajo v obliki izrednih številk, na primer pred lokalnimi volitvami. Kaj menite o sodelovanju?

Slaček: Sodelovanje z Domačimi novicami, ki imajo že dolgo tradicijo je seveda možno. Ko smo bili še v skupni lenarški občini smo tudi z našega področja vašo ponudbo koristili. Za sodelovanje s časopisom, ki ga smatramo v naši občini tudi za naš lokalni časopis smo seveda odprti. To pa zato, ker Domače novice prinašajo prispevke iz ožjega in tudi malo širšega področja Slovenskih goric in jih prebira tudi veliko naših občanov, ki jim je časopis zanimiv. Sam si sodelovanja želim in ne vidim razloga, da v bodoče nebi tudi v Domačih novicah Občina Sv. Ana v njih objavljala kakšnih razpisov.

DN: Tako kot druge, bi tudi vas na koncu vprašal, česa vas nisem vprašal…?

Slaček: To pa je mogoče najtežje vprašanje.Morda bi rekel tako: ob prevzemu funkcije župana sem se zavedal, da je to

zelo široka funkcija. Značilnost županov podeželskih občin je, da smo občanom vedno na razpolago in jaz se tega globoko zavedam in si zato želim dobrega sodelovanja. Poudarjam, da na naši občini niso uradni dnevi kot nekoč, samo v ponedeljek, sredo in petek, ampak smo odprli uradne ure vsak dan, saj se zavedam, da občinska uprava mora delati to, kar si občani želijo, občani pa morajo imeti možnost priti to kadarkoli povedati.

Ker se povedanega zavedam, sem zjutraj ponavadi prvi v pisarni in velikokrat občino zvečer zadnji zapuščam. Znano je tudi, da moramo župani nekatere obveznosti opraviti tudi ob nedeljah in praznikih, in se temu tudi župan Občine Sveta Ana ne izogibam.

DN: Gospod župan, hvala in želim vam uspešen ta mandat in …

Ivo ŠTRAKL, odg. urednik

5. REDNA SEJA - DESUSDESUS-DEMOKRATIČNA STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNE ORGANIZACIJE LENART

V petek 9. februarja 2007 se je sestal območni odbor organizacije Desus-Lenart v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenskih goric.

Na dnevni red so uvrstili štiri točke dnevnega reda in sicer:Otvoritev, pozdrav in sprejem dnevnega redaDelovanje in vpliv stranke v slovenski demokratični družbiOperativni dogovor o oblikovanju okrajnih oz. občinskih organizacijTekoče zadeve

V drugi točki dnevnega reda je predsednik te stranke mag. Marjan Fekonja seznanil navzoče o vlogi in vplivu demokratične stranke upokojencev Slovenije v delovanju z ostalimi političnimi strankami, še posebej s koalicijsko vladajočo stranko.

Po besedah predsednika je delovanje zadovoljivo, čeprav bi lahko bilo boljše. Zelo pozitivno je, da kot demokratična stranka upokojencev obstajamo – Desus, da smo zraven, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, predvsem za našo generacijo, ki je upravičena do zasluženih pokojnin, je dodal Marjan Fekonja.

V nadaljevanju je tekla polemika o rezultatih lokalnih volitev, ki so bile izvedene ob koncu lanskega leta. Kanditadi za občinske svete iz naših vrst niso povsod dobili dovolj glasov ali pa jim jih je za »las« zmanjkalo, da niso prišli v občinski svet. Lahko smo zadovoljni, da, v občinski svet Občine Lenart bila izvoljena Emilija Šuman, predstavnica Območne demokratične stranke upokojencev Slovenije – Desus Lenart. Emilija Šuman je že na drugi seji občinskega sveta Občine Lenart izpostavila problematiko o organiziranosti zdravstvene službe v Zdravstvenem domu Lenart, ter še o ostali socialno varstveni službi na tem območju.

Na koncu razprave je večina krajevnih predstavnikov stranke Desus bili mnenja, da bo v bodoče potrebo storiti več, da bi na naslednjih lokalnih volitvah bili bolj uspešni ter tako dali svoj prispevek za dobrobit občanov.

Rudi Tetičkovič

1.2.3.4.

Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah

1. IZREDNA SEJA OBČINSKEGASVETA

Izredna seja občinskega sveta je bila 1.februarja 2007 v prostorih sejne sobe Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Sejo je sklical, ter vodil požupan Peter Škrlec. Na predlagani dnevni red je uvrstil 7 točk. In sicer:

Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega redaPotrditev zapisnika zadnje sejeUgotovitveni sklep o nepreklicnem odstopu Miroslava BreznikaSklep o pričetem postopku za namestne volitve županaPredlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricahSporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerijPobude in vprašanja občinskega sveta

Seja je tokrat tekla umirjeno. V razpravi se je predlagal sklep da občinski svet Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, odslej snema seje na zvočno snemalno napravo strokovno, posnetki morajo biti arhivirani na ustreznem računalniškem mediju, ki bo dostopen vsem članom občinskega sveta.

Zapisnik občinskega sveta Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah je na osnovi sklepa sestavljen iz posnetega zvočnega dela in spremljevalnega zapisanega dela v katerem so zapisani samo sklepi občinskega sveta Občine Sveti Jurij v Slov. goricah.

V nadaljevanju poteka seje so člani občinskega sveta sprejeli sklep o prenehanju mandata župana Občine Sveti Jurij v Slov. goricah Miroslava Breznika. Sredi meseca januarja 2007 je g. Breznik podal nepreklicni odstopi mesta župana. Vzrok te odločitve bi naj bile zdravstvene težave.

Glede na nastalo situacijo v občini so člani občinskega sveta sprejeli sklep o pristopu za izvedbo nadomestnih volitev župana Občine Sveti Jurij v Slov.goricah.

Svetnica Marija Šauperl je obvestila člane sveta, da se v nedeljo 11. 2. 2007 organizira sestanek v zvezi z izvedbo optične povezave med Lenartom in Jurovskim Dolom in možnostjo priključevanja na ADSL omrežje.

Za izboljšanje signala za mobilno telefonijo je še predlagala, da se hkrati namesti mobilna antena na razglednem stolpu na Vardi.

Na koncu razprave so člani občinskega sveta podprli predlog podžupana, da se prične s postopkom za izgradnjo komunalne infrastrukture na območju naselja Jurovski Dol, kjer je predvidenih več gradbenih parcel.

Na koncu je podžupan seznanil vse prisotne, da urad Občine Sveti Jurij v Slov. goricah od 3. 1. 2007 dalje normalno deluje po zakonskih pravilih o lokalni samoupravi, pri čemer si prizadeva za dobrobit vseh občanov Občine Sveti Jurij v Slov. goricah.

Rudi Tetičkovič

1.2.3.4.5.

6.7.


GOSPODARSTVO VINOGRADNIŠTVO

Pogled na novozgrajene prostore Arconta v Gornji Radgoni

Slovenski vinogradniki navdušili črnogorske vinopivce

V KLETI JE LAHKO ZLATO, A ČE GA NE PONUDIŠ...

Veliko slovenskih vinogradnikov na 1. festivalu vina v Herceg Novem; Ruski milijonarji zapravljajo za vino in konjak; Cene enkrat višje kot v Sloveniji

Ne glede na to, da po mnogih slovenskih vinskih kleteh še vedno dozoreva vinska kapljica,

enega najboljših letnikov (2006), pa to še zdaleč ne pomeni, da je v kleteh že sedaj veliko vzorcev vrhunskih vin, ki navdušujejo prave poznavalce odličnega vina in kulture pitja. Zato niti ne preseneča, da se mnogi uspešni slovenski vinogradniki vse bolj agresivno pojavljajo na tujih trgih. Jasno je namreč, da je slovensko tržišče premajhno, še zlasti ob dovoljenem uvozu tujih vin, med katerimi tudi tistih dvomljive kakovosti in zato slovenska vina, s svojo kvaliteto imajo možnosti pri najbolj zahtevnih poznavalcih vin v tujini. V zadnjih tednih so nekateri slovenski vinogradniki s svojimi vzorci navduševali vinsko publiko in strokovnjake v državah južne Evrope. Po Meranu (Italija), Zagrebu (Hrvaška) in nekdanji skupni prestolnici Beogradu (Srbija), so se sedaj številni vinogradniki odpravili v črnogorski turistični biser Herceg Novi - Igalo.

V Braseriji Instituta Igalo je namreč potekal dvodnevni, 1. festival vina, ki bo poslej tradicionalno vsako leto. V dveh dneh je salon obiskalo več kot 3.000 ljubiteljev vina, predstavilo pa se jim je okoli 30 vinarjev iz vseh držav nastalih na območju nekdanje SFRJ z več kot 150 različnimi vini. Med vinarji se je zelo uspešno in odmevno predstavilo tudi sedem slovenski družinski vinarij, delniških družb in samostojnih podjetnikov: Steyer vina – Danilo Steyer (Plitvica, Apače); Ščurek vino – Stojan Ščurek (Plešivo, Medana); Vinarija Batič – Ivan Batič (Šempas), Radgonske gorice d.d. (Gornja Radgona), Simčič Vina (Ceglo, Dobrovo); Erzetič vina (Višnjevik, Dobrovo) in Movia Kristančič vina (Ceglo, Dobrovo).

In kot so oni s svojimi vini navdušili ljubitelje vina, so tudi sami bili navdušeni in zadovoljni, vsi po vrsti pa so napovedali nastop tudi na drugem tovrstnem vinskem festivalu, ki bo prihodnje leto. „Brez izjeme izredno topel, že kar navdušen sprejem naših vinarjev in vin med obiskovalci se je pokazal tudi v tem, da so imeli vinarji komaj zadosti vina za pokušine. Ob nenehnem spraševanju o možnosti nakupa vin kar tam na festivalu in neštetih vprašanjih o dosegljivosti na črnogorskem tržišču, če vemo, da tam radi pijejo dobra vina še zlasti ruski milijonarji, ki so se tam ‘udomačili’ in zapravljajo za dobra vina in francoski konjak, se kljub splošnemu ekonomskemu položaju v Črni Gori ne gre odreči kosu pogače iz tega tržišča, ki je kot nam je vsem dobro znano in tudi dokazano, vedno znal uživati in še vedno uživa v dobri hrani in vrhunskih vinih.

Festival v Herceg novem je zelo uspešno pripravil uspešen domači podjetnik Željko Tafra (Tažex d.o.o.), zraven pa je želel (in uspel) potegniti najboljša vina iz nekdanje SFRJ, katera uvaža za Črno Goro. Festival je bil odlično organiziran in dobrodošel za spoznavanje vinogradnikov in vseh drugih, ki so povezani s prodajo in potrošnjo vin, nam je ob vrnitvi iz Herceg novega povedal štajerski vinogradnik Danilo Steyer, ki tudi sicer veliko svojih vin proda na tujih trgih (Italija, Švedska, Nizozemska, Švica, Hrvaška, Srbija...).

Na črnogorskem tržišču so se iz Slovenije prve pojavile Radgonske gorice d.d., in sicer že pred štirimi leti, ko so ponujali peneča se in tiha vina. Sedaj, kot pravi direktor prodaje Branko Križan predvsem prodajajo svojo zlato in srebrno radgonsko penino. Veseli ga, da kljub težavam z uvoznimi taksami in drugimi ovirami v Črni Gori dosegajo zelo dobro prodajno ceno. Tako je slednja približno enkrat višja kot v Sloveniji, saj je v trgovini za zlato radgonsko penino treba odšteti približno 15 evrov, v restavraciji pa 30 in več evrov. Podobno enkrat višje cene kot pri nas so tudi za tiha vina iz Slovenije...

(O.B.)

Vino Herceg novi

Arcont Gornja Radgona največji proizvajalec bivalnih enot v Evropi

15126 BIVALNIKOVUspehe v preteklem letu in načrte za prihodnje sta predstavila

predsednik uprave podjetja Arcont d.d. Branko Kurbus in direktor sestrskega podjetja Arcont IP d.o.o. Boris Sovič

Tačas je v občini Gornja Radgona in tudi širše, največje podjetje Arcont d.d. Gornja Radgona, ki zaposluje 615 delavcev. V njem so našli delo tudi delavci iz področja, kje berejo Domače novice. Uspehe lanskoletnega poslovanja in informacije poslovanja za prihodnje leto sta na novinarski tiskovni konferenci, ki je potekala 1. februarja, v novih poslovnih prostorih Arconta, predstavila predsednik uprave Arconta .d.d. Branko Kurbus in direktor Arcont IP d.o.o. Boris Sovič.

Poslovanje podjetja je predstavil predsednik uprave Arconta d.d. Branko Kurbus, ki je dejal, da je bilo lansko leto za njihovo poslovanje zelo uspešno, saj so izdelali 15.126 različnih bivalnikov. Od tega je šlo v izvoz 94,7 odstotka. V Sloveniji pa s svojimi programi izdelave zabojnikov pokrivajo 70 odstotkov tržišča. Proizvodnjo so v teku leta povečali za 20 odstotkov. To jim je omogočilo sodelovanje s kooperanti in večjo zaposlenostjo. Lanskoletno realizacijo so dosegli s 44,275 milijoni evrov in pri tem ustvarili 1,089 milijona dobička. Dobiček je, z oziroma na realizacijo, za 3 odstotke manjši kot v preteklem letu. K temu je pripomogla velika podražitev jeklenih polizdelkov(zlasti profilov in pločevine), ki so največja postavka pri proizvodnji bivalnikov.

V lanskem letu so za nove investicije namenili 10,5 milijona evro, od tega za izgradnjo najmodernejše lakirnice, kjer bo potekala antikorozijska zaščita izdelkov po tekočem traku, 8,5 milijona evro. Nova antikorozijska linija omogočila kvalitetnejšo obdelavo, prihranek časa antikorozijske obdelave in ekološko sprejemljivost za okolje, saj bo potekala zaščita izdelkov v zaprtem krogu, po posebni tehnologiji. Nova linija bi naj pričela s poskusnim obratovanjem koncem marca, slovesno pa jo bodo odprli sredi tega leta.

Kakor vsa kovinska podjetja, se tudi Arcont ubada s pomanjkanjem kovinarskih delavcev. Delavci prihajajo na delo iz področij: Lenarta, Ljutomera, Murske Sobote in Ormoža. Nekaj delavcev imajo zaposlenih tudi iz Slovaške, Srbije, Hrvaške in Madžarske.

O proizvodnji v sestrskem podjetju Arcont IP d.o.o., v katerem izdelujejo plastično stavbno pohištvo, okna, vrata in drugo, je spregovoril direktor Boris Sovič. Kot je dejal, so lani izdelali 68.064 oken in 10.535 vrat. To jim omogočajo 4 linije za izdelavo PVC oken, ki so postavljene v novi hali, kjer sedaj poteka proizvodnja. Lani so z 113 zaposlenimi dosegli realizacijo 9,9 milijona evro. Ker delujejo kot invalidsko podjetje, je v njem zaposleno več kot 40 odstotkov invalidov. V načrtih za prihodnje leto 2007, načrtujejo izdelavo 75.000 enot oken, vrat, rolet in komarnikov. Da bi dosegli to proizvodnjo bodo od marca dalje uvedli še eno izmeno. V letošnjem letu želijo urediti nekaj dodatnih pisarniških prostorov, ter jedilnico za delavce, ki sedaj odhajajo na malico preko zelo prometne magistrale v matično podjetje Arcont.

Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER


VINOGRADNIŠTVO

„Viteško početje“ vinskih vitezov Slovenskega reda vitezov vina

KO SE V PRIJATELJEV VINOGRAD PODAJO VINSKI VITEZI...

Ivan Kovač, nekdanji župan (predsednik skupščine) nekdanje večje občine Gornja Radgona, in dolgoletni direktor Pomurskega sejma, je že vrsto let v zasluženem pokoju. Toda z leti prihajajo tudi takšne in drugačne zdravstvene in podobne težave, tako da človek ne more početi vsega, kar je lahko pred desetimi ali celo pred petdesetimi - šestdesetimi leti, ko si še živahen mladenič. In prav ta Ivan Kovač, ki s soprogo Anico, hčerko Radko in njeno družinico, jesen življenja preživlja v lastni hiši v središču Gornje Radgone, je tudi velik ljubiteljski vinogradnik, od začetka pa tudi član Slovenskega reda vitezov vina – omizja za Pomurje. Ob svojem vikendu, na lepem hribčku v Črešnjevcih, je Ivan lastnik okoli 1000 trsov grozdja sort: laški rizling, šipon in sauvignon.

Ker ga nekoliko stiskajo leta in tudi zdravje ni najboljše, se je Ivan odločil, da bi svoj vinograd, ki je zanj bil drugi dom, oddal v najem. Menil je, da ne more več delati, saj vinograd ni samo „pravica“, temveč je predvsem dolžnost do dela. Mnogi ne vedo kako težavno je pridelati dobro vinsko kapljico. Zato se je vodja pomurskega omizja Slovenskega reda vitezov vina Franc Škrobar, znani vinogradnik, aktualni predsednik Društva vinogradnikov Radgonsko – kapelskih goric in dolgoletni direktor Radgonskih goric d.d., ki se je pred nekaj meseci po 42 letih dela v vinogradništvu in vinarstvu upokojil, odločil da bodo Kovačev vinograd „prevzeli“ vitezi. Idejo so podprli vsi izmed 14 članov pomurskega omizja vinskih vitezov, ne, da bi si lastili pridelek, temveč da bodo samo pomagali. In kot prvo opravilo vitezov je bila rez, ki je letos, zaradi tople zime, nekoliko hitreje kot običajno. Od štirinajstih, je prišlo rezat osem vitezov, zraven pa še nekaj sosed, med katerimi tudi Ana Rauter, mama aktualne kraljice Društva vinogradnikov Radgonsko – kapelskih goric, tako da je 1000 trsov bilo hitro obrezanih. In med „rezači“ je, kot vitez bil tudi Ivan Kovač, v tem času pa je njegova soproga Anica skrbela, da ni bil nihče lačen ali žejen.

In če je verjeti dejstvu, da vitezi poznajo vse skrivnosti reza trsov, v kar nikakor ne moremo dvomiti, potem bosta Anica in Ivan Kovač letos jeseni imela še posebej dobro vinsko letino. Takšno sta sicer imela tudi doslej, kar so potrdila številna društvena in podobna ocenjevanja, v to pa so se prepričali tudi prisotni vitezi, ki so se kljub zimskemu koledarju, na temperaturi okoli 14 stopinj in na manjšem hribčku, dodobra ogreli in so zato pogosto morali „namakati posušeno grlo“. Sedaj pa bomo lahko spremljali, kakšen letnik dejansko bo, kajti pri pridelavi vina, ni pomembna samo rez...

Kakorkoli že, v tem primeru je šlo dejansko za viteško početje, in znova se je pokazalo, da v Sloveniji le ni na oblasti samo nevoščljivost in favšija, katere žal smo priče prepogosto...

Besedilo in foto: (ob)

Tečaj nege in rezanje trte

REZANJE TRTEVinogradništvo društvo Sv. Trojica skrbi za izobraževanje svojih članov

Društvo vinogradnikov Sv. Trojica v Slovenskih goricah, v katerega je vključeno 56 članov in ga vodi Franc Rajter, skrbi za izobraževanje svojih članov. Društvo, skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Ptuj, izpostavo Lenart, vsako leto prireja izobraževalne tečaje, ki pomagajo vinogradnikom, da pridelajo kvalitetno grozdje in vino.

Letošnji prvi izobraževalni tečaj je zajemal nego trte in njeno zaščito pred boleznimi. V skoraj dvournem predavanju, ki je potekalo v Gostilni Vogrin pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer je predaval vinogradniški strokovnjak iz Kmetijsko gospodarske zbornice Ptuj, Andrej Rebernišek, so vinogradniki dobili veliko napotkov za svoje delo. Drugi del izobraževanja je zajemal praktični prikaz rezi vinske trte, ki je potekal v vinogradu člana društva Franca Sužnika v Gočovi. Kot nam je povedal predsednik društva Franc Rajter, se njihovi člani vinogradniki radi udeležujejo izobraževanj. To se odraža tudi v pridelovanju vin, saj se njihova kakovost vin iz leta v leto izboljšuje. Kakovost vin vsako leto preverjajo tudi na društvenem ocenjevanju, ki je vinogradnikom, tudi nekak pregled njihovega uspešnega vinogradništva in kletarjenja

Ludvik Kramberger

Udeleženci strokovnega prikaza rezi vinske trte pri vinogradniku Francu Sužniku v Gočovi

Še zadnja trgatev letnika 2006 v Steyerjevem vinogradu

ZADNJA TRGATEV 2006Namesto ledene trgatve, trgatev za suhi jagodni izbor

V prekrasnem sončnem dnevu se je v torek 6. februarja v vinogradu vinogradništva Steyer iz Plitvice, v vinogradu na Plitvičkem vrhu, odvijala zadnja trgatev letnika 2006. Steyerjevi so, kakor že vrsto let, za ledeno trgatev namenili 500 trsov laškega rizlinga. Ker letošnja zima ni bila naklonjena z mrazom, so se odločili, da na trsih puščeno grozdje, ki so ga zaščitili z mrežami, namenijo posebni trgatvi, za suhi jagodni izbor.

O tem nam je mladi vinogradnik Danilo Steyer povedal: »Smo sorazmerno mlada vinogradniška družina. V še ne tako davni preteklosti smo se ob vinogradništvu ukvarjali tudi z živinorejo. Z večanjem vinogradov, sedaj obdelujemo 15 ha, smo živinorejo opustili in se posvečamo le vinogradništvu in vinarstvu. Za obdelavo vinogradov skrbi oče Jože, moja naloga pa je kletarjenje in prodaja vina. Pri tem mi je v pomoč žena Magda. Pravzaprav smo cela družina predana vinogradništvu. Kakor mnoge vinogradniške hiše, tako smo se tudi mi odločili za posebne trgatve. Imeli smo že trikraljevo, vsako drugo leto smolčkovbo in ledeno. Ledeni trgatvi smo namenili tudi teh 500 trsov laškega rizlinga, ki ga danes trgamo. Kot vse kaže mraza ne bo več, pričakujemo celo deževno obdobje, zato smo se odločili, da sedanjo trgatev namenimo za suhi jagodni izbor. Računamo, da bomo iz nabranega grozdja stisnili okrog 100 litrov zelo sladkega mošta. Trgatev opravljamo domači in tisti, ki nam skozi leto pomagajo pri obdelavi vinograda.«

Kot nam je še povedal, je bila lanska letina po količino nekoliko slabša, saj so pridelali le okoli 50.000 litrov vina. Steyerjevi slovijo po dišečem tramincu, ki zori v hrastovih sodih, zato so si dali ime Hiša dišečega traminca. Svoja vina, za katera so na številnih mednarodnih ocenjevanjih prejeli številna visoka odlikovanja, prodajajo po Sloveniji, izvažajo pa ga v Italijo, Avstrijo in celo v Anglijo.

Ludvik Kramberger


DRUŠTVA

DELO DRUŠTEV UPOKOJENCEV IN ZVEZE SLOVENSKIH GORIC SKOZI NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV

ZELO RAZGIBANO IN PESTRO LETO 2006

Leta res hitro, vse prehitro bežijo, tako da pogosto ne moremo ujeti trenutkov za svoje zadovoljstvo, kar seveda ni prav. Vsem nam so ostali le še spomini na preteklo obdobje oziroma dogodke od katerih pa, tudi če so še tako lepi, ne moremo živeti. Bralci našega poročila se bodo spomnili, da smo vam v naših zapisih – spodbudah večkrat predlagali, da na jesen življenja poskrbite za dobro razpoloženje in spodbudne medčloveške odnose in da svoje misli usmerjate v sedanjost in prihodnost.

V svojem nekajletnem delu v Zvezi društev upokojencev Slovenskih goric sem spoznal kar nekaj ljudi, ki težko vstanejo, ker ne vedo kaj bi počeli čez dan, pa so umsko in telesno zdravi in vitalni. Na drugi strani pa je kar lepo število bolnih, osamljenih, ki kljub temu znajo osmisliti vsak dan svojega življenja in se po svojih močeh vključujejo v aktivnosti in pogoje, ki jih ponujajo naša društva upokojencev.

Po sprejetem programu dela Zveze društev upokojencev Slovenskih goric je težišče dela za leto 2006 bilo zastavljeno s ciljem kako zadovoljiti čim širše interese upokojencev, kako ohraniti in izboljšati kakovost življenja, ki se odraža tudi v boljšem medgeneracijskem sožitju in nenazadnje, kako spodbuditi oblike druženja in tako premagati osamelost in zapuščenost. Vemo namreč, da nam je dobrodošel vsak pogovor, obisk na domu, drobna pomoč in, da k temu pravzaprav težimo vsi, čeprav so naše želje in občutja stvarnosti različne.

Številne prireditve, druženja in posveti, ki so bili organizirani, so bili dobra priložnost, da starejši pokažejo kaj vse jih zanima v današnjem času, kakšne so želje in interesi na eni strani, na drugi strani pa da so glavne naloge društev upokojencev, da zagotovijo pogoje, da se je članstvo lahko vključevalo in bilo aktivno na različnih področjih. Ob dobrem sodelovanju in razgibanem ter pestrem delu pa se je ustvarjalna priložnost, da se pokaže, da je starejša generacija s svojo vitalostjo in življenjsko energijo še vedno dobrodošel učitelj vsem, ki stopajo po poteh hitrejšega in humanejšega razvoja.

O nekaterih dogodkih, ki so se dogajali v letu 2006 smo vas obveščali in pisali sproti. Nekateri pa so ostali zamolčani-predvsem tista dejstva, o katerih se družba težje opredeljuje. Pri tem imam v mislih široko in pestro kulturno dejavnost in ustvarjalnost upokojencev ter njihov prispevek za dobrobit mlajših generacij (otroci vnuki, prenašanje izkušenj in odnosov do starejših, finančni problemi, tudi revščina). Nobena študija o tem ni opravljena in predstavljena javnosti, da bi mogla to oceniti. Tako se lažje širijo le negativni stereotipi o starejših, ki so na meji laži in okusnega, kar je za vse prizadete zelo boleče .

Da bi z aktivnostmi iz leta 2006 nadaljevali smo za osnovo našega nadaljnjega dela pregledali nekatere statistične podatke, ki smo jih zbrali po društvih upokojencev. Skupno je živelo na območju bivše občine Lenart-upravne enote 18.173 prebivalcev. Upokojenih je bilo 3.408, kar je predstavljalo 18,75 % prebivalcev. Od skupnega števila vseh uživalcev pokojnin je bilo v društva vključenih 2.516 upokojencev oziroma 73,82 %.

Statistični podatki kažejo, da na območju zveze deluje sedem društev upokojencev s skupno 2.516 člani, od tega je 946 moških in 1.570 žensk. Na novo so društva upokojencev v preteklem letu sprejela 122 članov, v tem obdobju pa je umrlo 105 članov.

Največ članov ima Društvo upokojencev Voličina in to 502, od tega 206 moških in 296 žensk, najmanj pa Društvo upokojencev Sveti Jurij (252) od tega 100 moških in 152 žensk. Največ novih članov je pridobilo Društvo upokojencev Lenart (34), sledijo pa Društva upokojencev Voličina (21), Sveta Trojica (17), Sveta Ana (15), Cerkvenjak (14), Benedikt (11) in Sveti Jurij (10).

Največ članov je lani umrlo v Društvu upokojencev Lenart (20), sledijo pa Sveta Ana (19), Voličina (18), Cerkvenjak (16), Benedikt (14), Sveta Trojica (12) in Sveti Jurij (6).

V Vzajemno pomoč je bilo v letu 2006 vključenih 504 članov oziroma 23 % vseh članov. Največ jih je v Društvu upokojencev Lenart (320), sledijo pa Sveta Trojica (57), Voličina (44), Benedikt (34), Sveti Jurij (20) itd.

Dejavnost zveze društev upokojencev je temeljila na sprejetih programskih smernicah, ki jih je sprejela skupščina zveze in konkretnih programih dela društev upokojencev.

Na področju kulture, ustvarjalne dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine so bile organizirane in izpeljane naslednje aktivnosti:

Organiziran literarni večer v Sveti Trojici, kjer je sodelovalo 18 pisateljev različnih zvrsti. Spletle so se misli in želje ter sanje in sodelovanje se bo nadaljevalo so sklenili udeleženci.Dve razstavi ročnih in likovnih del (Sveti Jurij in Cerkvenjak), kjer so

•

•

sodelovala vsa društva vključena v zvezo. Dela so nastajala v različnih krožkih po društvih. Na razstavah je sodelovalo 84 avtorjev. Ob otvoritvi razstav je med generacijsko bil pripravljen bogat in lep kulturni program; Pripravljen je bil kulturni program za 10. srečanje upokojencev v Lenartu (pevski zbori, recitatorji, plesna skupina) kjer je sodelovalo 118 udeležencev;Organizirana je bila osma revija pevskih zborov upokojencev v Sveti Trojici kjer je sodelovalo 14 pevskih skupin. Skupno število nastopajočih je bilo 138.Organizirana je bila druga revija ljudskih pevcev, ki delujejo v društvih upokojencev v Lenartu. Sodelovalo je 12 skupin.

Na področju družbenih srečanj so društva upokojencev organizirala 35 izletov z 1.725 udeleženci. Na nivoju zveze je bilo organizirano 10 srečanje upokojencev Slovenskih goric v Lenartu na Poleni, kjer se je zbralo preko 1000 udeležencev. Organizirano je bilo srečanje članov upravnih odborov v Cerkvenjaku z udeležbo 153-tih članov. Društva so za svoje člane pripravila še druge oblike druženja kot so: piknik v Sveti Trojici, Svetem Juriju in Sveti Ani, pustovanje, materinski dan, martinovanje in silvestrovanje. Udeležba in razpoloženje na vseh srečanjih je bila dobra.

Na področju rekreacije in športnih iger so bila organizirana tekmovanja v igranju šaha (dvakrat v Sveti Ani in Cerkvenjaku) kjer je sodelovalo 105 udeležencev, igranju kart (dvakrat v Svetem Juriju in Cerkvenjaku) kjer je sodelovalo 96 udeležencev, streljanju z zračno puško (štirikrat v Voličini, Lenartu, Svetem Juriju in Sveti Trojici) kjer je sodelovalo preko 240 udeležencev, pohodništvu po turističnih poteh (Sveta Trojica in Lenart) sodelovalo je preko 400 udeležencev in kolesarjenju (organizirano v Benediktu, Voličini, Svetem Juriju, Sveti Ani in Lenartu) sodelovalo je preko 300 udeležencev. Poleg športnih iger je dvakrat mesečno (vsak drugi četrtek) organizirano kopanje v termalnih kopališčih. Kopanja se udeležuje do 50 udeležencev.

•

•

•

V Lenartu in Sveti Trojici pa je vsak teden dogovorjen dan za rekreativno telovadbo, udeležujejo se je upokojenke, do 40 po številu. Na tem področju opažamo iz leta v leto bolj množično udeležbo.

Humanitarna dejavnost je v društvih upokojencev zelo razvita. Predstavniki društev so v preteklem letu obiskali 358 starejših, bolnih in invalidnih članov. Za humanitarno dejavnost so društva zbrala 868.636.00 SIT in jih v obliki pomoči namenila svojim članom. Pomoč in obiske na domu je opravljalo 129 prostovoljcev. Največ jih je bilo v Voličini (29), Benediktu (19), Lenartu in Sveti Ani (18), Sveti Trojici (15) itd.

Na področju reševanja stanovanjskih vprašanj se je komisija sestala trikrat in Nepremičninskemu skladu predlagala ustrezne rešitve za prosta stanovanja.

Na koncu tega statističnega prikaza pa še tale podatek: društva upokojencev vključena v zvezo so imela 54 sej upravnih odborov. Največ jih je bilo v Voličini in Sveti Trojici po 12, sledijo pa Benedikt (7), Cerkvenjak, Sveti Jurij in Lenart po (6) ter Sveta Ana (5) sej.

Predsedstvo zveze se je v preteklem letu sestalo 6 krat in sprejelo 74 sklepov. Opravljena je bila tudi letna skupščina zveze v Sveti Trojici z udeležbo 52 delegatov, ki so prišli iz vseh društev. Članarina v društvih upokojencev se giblje med 1300 in 1500 SIT.

Kaj reči na koncu tega statističnega prikaza? Kljub temu, da smo se trudili in raven prireditev dvignili glede na prejšnja leta, se nove priložnosti in nove vsebine ponujajo kar same od sebe. Še veliko je treba storiti, izboljšati, dodati. Večje število prireditev, večje število udeležencev, večje zanimanje za naše in vaše delo nam sporočajo, da smo na pravi poti. Na to nas navajajo občutki in izjave obiskovalcev-udeležencev, zaradi katerih smo vse te aktivnosti zastavili in jih izpeljali. Toda ponudili bi radi še več. Novi izzivi nam narekujejo, da ne stojimo na mestu. Nadaljevali bomo začete aktivnosti, vas pa vabimo, da se nam pridružite, kajti sreča ne bo prišla sama od sebe, zanjo se bomo morali tudi potruditi.

Naša društva vas pričakujejo.

Ivan Černčec


DRUŠTVA

KMEČKE GOSPODINJE IZ OBČINE SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH OPRAVILE

SVOJ REDNI LETNI OBČNI ZBORDne 7. februarja 2007 so se zbrale članice društva kmečkih gospodinj

na turistični kmetiji »Žeks« Zg. Žerjavci. Na občnem zboru so pregledali delovanje v letu 2006, ter si tudi zadali nov program za leto 2007.

Na vabilo tega občnega zbora so se odzvali tudi drugi predstavniki društev, ki aktivno delujejo v novi Občini Sveti Jurij v Slov. goricah. Zraven teh sta se tudi odzvala podžupan Občine Sveti Jurij v Slov. goricah, Peter Škrlec, ki je v svojem pozdravnem nagovoru pohvalil marljivo delo društva kmečkih gospodinj in predstavnik kmečke svetovalne službe v tem delu Slovenskih goric Branko Senekovič, ki je med drugim s svojimi pozitivi prikazal intenzivno gospodarjenje na slovenjegoriških majhnih kmetijah, ter govoril o pridobivanju finančnih sredstev iz EU skladov a za katera pa je treba pripravit ustrezne programske projekte.

10. OBČNI ZBOR TD SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

BIL JE PREDHODNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

Predhodnik sedanjega turističnega društva je bilo Tujsko prometno olepševalno društvo. Iz vprašalnika, ki ga hrani Pokrajinski muzej Maribor je razvidno, da je bilo 1. aprila 1941 v Tujsko prometnem in olepševalnem društvu dvaintrideset članov. Vodil jih je gostilničar Ernest Golob, tajnik je bil nadučitelj Jožef Križnič, blagajnik pa trgovec Franc Cvetko. Ustanovitev društva je odobrila krajevna banska uprava v Ljubljani 12. 1. 1938, dopis št. 28732/2.

Iz cerkvene kronike je razvidno, da je bil p. župnik LADISLAV PINTAR podpredsednik društva, ki je skrbelo za regulacijo trga. V začetku poletja je dal prenoviti in prepleskati vsa okna in vrata samostana in tudi sam je aktivno sodeloval pri ureditvi trga pod osnovno šolo. V trgu nasproti spomenika (sedaj NOB) so za ograjo ob škarpi posadili ciprese.

HINKU MLINARIČU je 22. 10. 1967 uspela ponovna ustanovitev Turistično olepševalnega društva Gradišče v Slov. goricah (Sveta Trojica). Na zboru je bilo navzočih 105 članov. Bili so vzponi in padci. Podajali so si kljuko predsedniki društva vsaki s sebi primernim timom. Po daljši prekinitvi delovanja pa je vodstvo v letu 1997 sprejel g. MARJAN KLOBASA (direktor Agroremonta). Od takrat so šteli občne zbore tako da je bil 10. občni zbor TD Sv.Trojica v Slov. goricah v soboto 3.2.2007 ob 19. uri v prostorih gostilne pri Sveti Trojici (Vogrin).

Predsednik TD JOŽE PLOJ je pozdravil navzoče člane, goste in še posebej g. župana Občine Sveta Trojica, DARKA FRASA. Delovni predsednik g. MLADEN POLIČ je zbor po vseh točkah dnevnega reda uspešno pripeljal do konca. Prisotnih je bilo 50 članov. V točki razprav o poročilih in sklepanje o njih ni bilo razprave in pripomb. Predsednik TD je poročal:

»Leto 2006 smo začeli delovno, obilica snega nam je dala več dela, a smo se na zaledenelem jezeru nekaj tednov smelo sprehajali in drsali. Postoriti je bilo veliko v čistilno delovnih akcijah. Precej popravil in dela je bilo tudi zaradi vandalizma. Prebarvali so lesene dele in konstrukcijo ostrešja lastne brunarice. Ob krajevnem prazniku so sodelovali z razvedrilnim programom »(po domače s pesmijo in besedo)«. Na slavnostni seji krajevnega praznika so podelili posebno turistično priznanje za leto 2006 g. ANDREJU DVORŠAKU za prizadevno delo in razvoj verskega turizma in promocijo kraja. Člani gledališke skupine TD so 1. aprila priredili igro – komedijo Toneta Partljiča, »Krivica boli« nato pa veselo druženje v avli kulturnega doma. V mesecu oktobru 2006 so člani kulturno turističnega društva Osek pri Novi Gorici obiskali kraj z istim imenom Osek - naselje v naši občini. Ogledali so si cerkev in del kraja. 12. novembra je TD v sodelovanju z PGD Osek vrnilo. Člani TD so posadili nekaj rož, bili dejavni na občnih zborih drugih društev v kraju in izven njega. Ob koncu leta so razdelili koledarje vsem prizadevnim članom, krajanom, prijateljem društva, ki so kakorkoli prispevajo k ureditvi kraja, razvoju turizma, prijetnega bivanja in počutja v kraju Sv. Trojica v Slov. goricah.

Andrej Dvoršak je sprejel posebno priznanje TD za leto 2006

Zbor turističnega društva so pozdravili: g. župan Občine Sveta Trojica g. Darko Fras, predstavniki turističnih društev: Markovci, Trnovska vas, Destrnik in Majolika iz Negove, Predsednik PGD Sveta Trojica g. Gregorec in PGD Osek g. Kraner ter predstavnik KO RK Sv.Trojica g. Muhič.

Predsednik TD je predlagal, da skupaj z pevkami ljudskih pesmi PGD Osek izvedejo igro »Krivica boli« v Markovcih. Izkupiček od prireditve bi namenili za izdajo zgoščenke, ki jo nameravajo izdati pevke ljudskih pesmi PGD Osek. Predlog je bil z navdušenjem sprejet.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

Iz podanih poročil o delovanju društva kmečkih gospodinj, katerega že nekaj let uspešno vodi prizadevna predsednica Jožica Kurnik je bilo razbrati, da so te marljive gospodinje slovenjegoriških središč, prepoznavne tudi v sosednji Avstriji in Italiji. Le te se že drugo leto med seboj obiskujejo in izmenjujejo svoje izkušnje na področju kulinaričnih dobrot. Prav tako pa si te marljive gospodinje znajo zapolniti svoj prosti čas z medsebojnim druženjem, saj se tako že tretje leto dobivajo vsako prvo nedeljo v mesecu na domačiji predsednice Jožice Kurnik na Vardi. In prav je tako.

Rudi Tetičkovič

KJE STE, SKRITI TALENTI?Se že veselimo drugega srečanja Skritih talentov, katerega smo si kot nalogo, da se dobimo zadali natanko pred enim letom.

Upam, da so lanskoletni udeleženci srečanja med letom zopet kaj lepega in doživetega napisali. Vem, da so v naših krajih gospodinje, kmečke žene, babice in seveda tudi dedki, ki imajo dar za pisanje lepih pesmi – poezije pa tudi proze. Pridite, pridružite se našemu kulturnemu srečanju, ki bo na prvi pomladanski dan, to je 21. marca 2007 s pričetkom ob 10. uri pri Sv. Trojici v Slov. gor.

Spoštovane upokojenke in upokojenci iz vseh društev, ki spadajo v Zvezo društev upokojencev Lenart

PRIDRUŽITE SE NAM – NIKOLI NI PREPOZNO !

Predsednica DU Sv. TrojicaMarija KLOBUČAR

Tel. 7205681


DRUŠTVA GASILSTVO

HUMANOSTHumanost je človeška dolžnost,je pri gasilcih duševna skrivnost. Humanost treba v srcu gojiti,ne pa v nesreči drugega zapustiti.Plemenito je humano delo,gasilcem že mnogo rešiti je uspelo.To gasilce zelo zadovolji, veseli,hvaležni bi jim morali biti mi.Če humanosti ne bomo gojili,se bomo v nesreči zgubili.Zato podpirajmo gasilce,humanosti in žrtvovanja nosilce.Mnogo gasilcev je življenje zgubilo,ko je za drugega humanost storilo.Gasilci se proti katastrofi borijo,za naše dragoceno življenje skrbijo.Lepo je z gasilci živeti,se spoštovati in rad imeti.Za drugega se žrtovati,mu upanje in veselje dati.

Franc Pučko

GASILCI IN NJIHOVO DELOPOZNAMO IN CENIMO HUMANOST IN DELO GASILCEV

Gasilce poznam že od otroških let, saj je bil moj oče skoraj 65 let z dušo in telesom ponosen in natančen gasilec, kar se še danes govori pri Sv.Trojici v Slovenskih goricah. Škornje in obleko je imel ponoči pripravljene pri postelji. Paradna obleka je bila za njega nekaj posebnega, sveta, lepa, s svetlimi gumbi, katere sem moral s »sidolom« čistiti, da sem se videl v njih. Takrat so gasilci enostavne brizgalke vozili z voli in konji, bilo je mnogo hiš pokritih s slamo, posebno kmečkih hlevov. Večkrat je vse zgorelo, preden so po slabih cestah prišli gasilci do pogorišča.

V delo gasilcev v preteklosti in danes je velika razlika, človeški napredek omogoča gasilcem veliko lažje in hitrejše delo, ki pa je tudi bolj komplicirano, odgovorno in nevarno. To se sliši in vidi vsak dan. Še ni dolgo, ko smo videli na televiziji, kako so pri neurju gasilci reševali, delali cele dneve in noči, ne glede na nevarnost, ki jim je pretila.

Ko prisostvujem številnih gasilskih občnih zborih,

vidim in slišim, kaj se vse dogaja, koliko dela, truda in skrbi ter odgovornosti je pri vodstvu. V društvu mora biti vse v redu, da so pripravljeni, za vse slučaje. Spoštovati je treba zakone in navodila, ki se spremenijo, skrbeti se mora za vaje, tekmovanja, da je oprema v redu, da so vozila v dobrem stanju. Velika skrb je financiranje nabave moderne opreme in vozil, splošna organizacija mora biti vedno na tekočem. Pri gasilcih je zelo važno, da je dovolj mladine in to deklet in fantov, vidi se pa, da to ni veliki problem, radi so člani društev in to je zelo pozitivno. Jih pa je treba gojiti v gasilskem duhu: humanosti, poštenosti, spoštovanju in disciplini. Z dobro voljo so mladi in starejši prijazni in dobri gasilci. Mnogo nepričakovanih skrbi in nalog mora pozitivno reševati vsako vodstvo, posebno pa predsednik. Kakšno je društvo je odvisno od sposobnosti predsednika.

Po mojem mnenju se v medijih o gasilcih in njihovem delu malo objavlja, premalo se za gasilstvo zanimajo vlade, politiki in ljudje. Humanost je duševna zadeva človeka, ki se je pripravljen žrtvovati in to prostovoljno, brezplačno. Brez humanosti človeška družba ne more obstojati.

Franc Pučko

Cerkvenjak

75. redni letni občni zbor PGD Cerkvenjak

V jubilejnem letu bodo dali več poudarka društvenim aktivnostim in operativnemu delu.

Na 75. rednem letnem občnem zboru so se v soboto, 17. februarju sestali člani in članice PGD Cerkvenjak. Prišli so številni gostje, med njimi tudi predstavniki prijateljskega gasilskega društva Nova Gorica in Maribor-Pobrežje ter predstavniki nekaterih društev v kraju z županom Jožetom Kranerjem na čelu.

Ocenili so, da je društvo delalo dobro, kar velja tudi za društvo »Mladi gasilec«.

Med drugim so veliko pozornosti posvečali izobraževanju, se udeleževali tekmovanj in tudi sami uspešno organizirali vsakoletno tradicionalno in daleč znano gasilsko tekmovanje za Pokal Slovenskih goric. V mesecu oktobru so posebej veliko pozornosti namenili požarni varnosti in preventivi.

Na zboru so sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2007, potrdili zaključni račun in izvolili delegate za občni zbor Gasilske zveze Lenart.

Podelili so jubilejna priznanja in zahvale. Spomnili pa so se tudi članov in članic, ki so v lanskem letu praznovali visoke okrogle življenske jubileje.

Med tistimi, ki so tokrat prejeli priznanja za dolgoletno oz. jubilejno delo v gasilstvu so bili: Dominik Borko in Danijel Kuri, ki sta prejela priznanje in značko za 10 let; za 20 let Anton Slaček in Zvonko Zorec; za 30 let Feliks Fekonja in za 40 let Vinko Zorko.

Na zboru so zaradi odstopa z funkcije poveljnika razrešili dosedanjega poveljnika Petra Šafariča in na to mesto izvolili Karla Goloba, ki je bil sedaj podpoveljnik.

Iz programa dela je bilo razbrati, da v jubilejnem petinsedemdesetem letu, čeprav korenine gasilstva sežejo nekoliko dlje, kakšne posebne slovesnosti ne načrtujejo. Zato pa bi naj več pozornosti in poudarka dali aktivnostim društva.V letošnjem letu bi končno, skupaj z občino Cerkvenjak, uredili tudi uporabno dovoljenje za gasilski dom v sklopu katerega naj bi zaživel razgledni stolp.

Franc Bratkovič

PGD LENART

133 let PROSTOVOLJNEGA DELAKar rečeš, odpihne veter, samo to kar dejansko narediš, požene korenine. Da je to res, dokazuje Prostovoljno gasilsko društvo Lenart že 133 let. Tako so se v ta namen v soboto, 27. januarja 2007, zbrali članice in člani ter številni gostje na Občnem zboru društva v dvorani gasilskega doma.

Občni zbor kot najvišji organ društva je vodil Roman Muršec mlajši. Zbora so se udeležili številni gostje; Franc Krivec-podžupan občine Lenart in hkrati član PGD Lenart, Stanko Šteinbauer-predsednik GZ Lenart, Janez Erjavec-predsednik sveta KS Lenart, Leopold Hameršak-predsednik društva Upokojencev Lenart, Mirko Kojc-predstavnik policijske postaje Lenart, Rudolf Golob s Centra za reševanje in zaščito Maribor ter prijateljska PGD Benedikt, Sveta Ana, Voličina, Pernica, Osek, Gočova, Sv. Jurij v Slov. goricah, Selce, Cerkvenjak, Sveta Trojica, Hoče, Maribor mesto, Radvanje in Razvanje.

Gasilskemu društvu v Lenartu že dolgo uspešno predseduje Leopold Omerzu, ki je poudaril, da so zastavljene cilje v preteklem obdobju v celoti dosegli, izvedli tudi nekatere druge aktivnosti, ki so se pokazale za potrebne. Že v začetku preteklega leta so menjali staro vozilo FAP za novejše in tehnično boljše vozilo TAM 260. Druga pridobitev, ki je prav tako zelo pozitivno vplivala na kakovost njihovega dela, je dvoje avtomatskih dvižnih vrat na garažah. Ta tehnična izboljšava skrajšuje čas izvoza pri intervencijah, prav tako pa zelo ugodno vpliva na temperaturo v garažah in jim s tem pomaga varčevati pri ogrevanju. Za obe pridobitvi se je Leopold Omerzu zahvalil tako gasilcem domačega društva in hkrati tudi občini Lenart ter zlasti bivšemu županu mag. Ivanu Vogrinu, s katerim so vsa leta njegovega županovanja zgledno sodelovali in hkrati ne dvomi v uspešno sodelovanje s sedanjim županom.

Da so uspešno izvedli številne aktivnosti v korist soljudi gre zahvala številnim posameznikom in podjetjem. Operativna dejavnost temelji na intervencijskih aktivnostih, pomoči pri organiziranju in izvajanju raznih prireditev v kraju, na izobraževanju in usposabljanju ter na sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi. V preteklem letu je bilo 10 požarov in 16 krat so prevažali pitno vodo.

Drušvo ima zelo aktiven gasilski podmladek, ki ima številne in ambiciozne načrte. Poleg izleta so se ob mesecu Požarne varnosti udeležili tudi srečanja na OŠ Cerkvenjak, v prihodnje jim vrlin na gasilskih tekmovanjih ne bo manjkalo.

Predsednik Gasilske zveze Lenart je poudaril vlogo in pomen spremembe zakonodaje s področja gasilstva, osvetlil je celostno podobo gasilstva na Slovenskem, prisotne je

opozoril, da so gasilci v predkongresnem letu in morajo tudi v prihodnje skrbeti za gasilski podmladek ter dati prioriteto strokovnemu izobraževanju.

Podžupan Občine Lenart je vesel in ponosen na skupne pridobitve, ki zaokrožujejo visoko raven pripravljenosti za morebitne intervencije, za katere upa, da jih bo čim manj.

V letošnjem letu načrtuje društvo veliko aktivnosti, kjer velja zlasti izpostaviti: Postavitev majskega drevesa, udeležbo sv. maše za Florjanovo, izobraževanje po srednjeročnem planu za obdobje 2004-2009, priprave za tekmovanje na ravni Gasilske zveze Lenart, strokovno ekskurzijo za člane in članice, aktivnosti v oktobru - mesecu požarne varnosti, večji poudarek delu z mladimi in novimi člani-gasilci začetniki, stalno pripravljenost za akcije oziroma požare - po možnosti uvedba dežurstva, stalno skrb za strojni park in zaščitna sredstva za gasilce in krepitev vezi med članstvom.

Ena izmed točk dnevnega reda je, po analizi preteklega dela ter usmeritvah v prihodnje, tudi javna zahvala za prostovoljno in neplačano delo. Na Občnem zboru so dobili priznanja naslednji posamezniki: Vladimir Farazin za 20 let, Zvonko Bračič in Darko Raner, vsak za 30 let, Leopold Omerzu za 40 let in Lenčka Polanec za 60 let dela v gasilstvu. Franc Fekonja je prejel plaketo Gasilskega veterana, posebno priznanje so prejeli mladinke in mladinci domačega društva. V preteklem letu sta postala nižja gasilska častnika Gašper Šijanec in Leon Omerzu.

Franc Bratkovič

Predsednik PGD Lenart Leopold Omerzu ob 133. Občnem zboru


DRUŠTVA

Stoletnica Lovske zveze Slovenije

MODROST ZA MLADOSTPotrjen okvirni program praznovanja visokega jubileja slovenskih lovcev, ki so opravili pomembno poslanstvo in so tudi v sodobnem času nepogrešljivi člen naravovarstvenih prizadevanj – Svečana akademija v Cankarjevem domu in spominski almanah

Lovska zveza Slovenije (LZS), ki združuje 416 lovskih družin z 22-tisoč člani zelene bratovščine, praznuje letos stoletnico ustanovitve. Ob visokem jubileju bodo pripravili vrsto najrazličnejših prireditev, s katerimi želijo opozoriti na prehojeno pot, predvsem pa na vlogo in pomen lovstva v sodobnem času. Na prvi seji organizacijskega odbora za pripravo praznovanja, ki ga vodi predsednik LZS Bogdan Mahne, so potrdili vsebinsko zasnovo programa, s katerim bodo poskušali javnost opozoriti na bistvene zgodovinske prelomnice in prispevek zelene bratovščine k varstvu narave in divjadi v Sloveniji.

Lovska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega lovskega kluba, ustanovljenega oktobra 1907 v Ljubljani, ki se je že leta 1909 preimenoval v Slovensko lovsko društvo. Njegov poglavitni namen je bil združevati slovenske lovce, razvijati lovsko dejavnost na Slovenskem ter skrbeti za strokovno izobrazbo članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen takratni ljubljanski župan Ivan Hribar, za podpredsednika pa dr, Ivan Lovrenčič. Ta je slovenske lovce vodil od leta 1910 pa do 1936. Ustanovitev slovenske lovske organizacije je pripomogla tudi k utrjevanju narodne zavesti in je bila odraz hotenja Slovencev, da sami gospodarijo z naravnim bogastvom. Od samega začetka je lovska organizacija razvijala bogato kulturno in založniško dejavnost, skrbela za lovsko kinologijo in za nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje. Po uveljavitvi novega zakona o lovu leta 1935 v Dravski banovini, so se podružnice Slovenskega lovskega društva preimenovale v lovska društva, Slovensko lovsko društvo pa v Zvezo lovskih društev.

Leta 1946 se je organizirala Republiška lovska zveza, ki se je nato preimenovala v Lovsko zvezo Slovenije. Odigrala je tudi pomembno vlogo v času slovenskega osamosvajanja leta v letih 1990 in 1991, ko so se lovci aktivno vključili v obrambo domovine. Že leta 1990 je izstopila iz takratne Lovske zveze Jugoslavije in postala mednarodno priznana krovna organizacija slovenskih lovcev, ki je aktivna tudi v Mednarodnem svetu za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC). Ob stoletnem jubileju LZS bodo pripravili okroglo mizo o lovstvu v Sloveniji s presekom skozi čas, fotografsko razstavo v lovskem muzeju v Bistri, odprli bodo prenovljeno lovsko učilnico v osnovni šoli Mosta na Soči, izvedli bodo vseslovensko čistilno akcijo ob dnevu zemlje, organizirali 34. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Mariboru, izdali slovensko-angleško-nemški spominski almanah in pripravili svečano akademijo v Cankarjevem domu. Načrtujejo tudi izdajo sodobnega in vsebinsko povsem prenovljenega lovskega priročnika za izobraževanje lovcev in trojezičnega slovensko-nemško-italijanskega lovskega slovarja. Poleg tega se bo zvrstila še množica manjših prireditev, ki jih bodo pripravile območne lovske zveze.

Člani organizacijskega odbora so poudarili, da javnost vlogo in pomen lovstva še vedno premalo pozna, zato bodo z različnimi oblikami opozarjali na prizadevanja zelene bratovščine za ohranitev naravnega bogastva, med katero spada tudi divjad. Že ob ustanovitvi leta 1907 so namreč izpostavili kot prednostno nalogo zaščito ogroženih ali izumirajočih živalskih vrst ter njihovega življenjskega prostora pred nesmiselnim pustošenjem. Slogan praznovanja je pomenljiv - »Modrost za mladost« in izpostavlja stoletno tradicijo organizacije, ki je pozitivna vrednota in se izraža v modrosti, znanju in izkušnjah. Prav znanje in izkušnje pa predstavljajo modrost pri ohranjanju živalskih vrst in njihovih habitatov na Slovenskem.

Marjan Toš

Pri mletju odpadnega lesa v podjetju Papir Servis - Lenart se onesnažuje bližnja okolica. Pri sosedih v Industrijski coni v Lenartu pa ustvarja nezadovoljstvo.

ovist

Negovski čebelarji imajo novo vodstvo

ZBOR ČEBELARJEVTrije člani ČD Negova so iz občine Benedikt, odkoder je tudi tajnik Stanislav Polič

Čebelarsko društvo Negova sodi med najmlajše na področju Pomurja, saj je bilo ustanovljeno šele pred 5 leti. Prej so bili čebelarji iz tega področja vključeni v Čebelarsko društvo Videm-Negova. Društvo, ki ga je vse do letos vodil Jože Kramberger, ki je bil tudi predsednik Čebelarskega društva Videm-Negova, številčno ni veliko. V njega je vključeno 18 čebelarjev iz bližnje in daljne okolice. Na rednem občnem zboru, ki bil obenem volilni, so se zbrali v nedeljo, 4. februarja. Zbor, katerega se je udeležila večina članov in številni gostje, je potekal v novih prostorih Kmečkega turizma pri Alenki Kaučič v Gornjih Ivanjcih, kjer ima društvo tudi svoj sedež.

O delu društva je poročala podpredsednica, ki je zaradi odstopa predsednika, v zadnjem obdobju vodila društvo. V društvo so sprejeli dva nova člana in sicer opravili številne aktivnosti. V to štejejo tudi predstavitve čebelarske dejavnosti na prireditvah, kot je bilo praznovanje 900 letnice Negove, na razstavi v okviru KŽS v Gornji Radgoni, turističnih prireditvah v Gornji Radgoni in na žegnanju v Negovi. Čebelarji so se udeleževali tudi predavanj in skrbeli za redno zdravljenje čebel. O delu Čebelarske zveze društev Pomurja je na zboru poročal njen predsednik dr. Stanko Kapun, ki je poudaril, da je sodelovanje z zvezo dobro. Pohvalil je dosedanje delo društva, zlasti dosedanjega predsednika Jožeta Krambergerja, ki je v vseh letih odkar deluje v društvih, naredil veliko dobrega za razvoj in ohranjanje čebelarstva na tem področju. Prav zato so ga na zboru predlagali za prejemnika najvišjega čebelarskega priznanja Reda I. stopnje Antona Janše.

O bolezni čebel in njihovem zatiranju je spregovorila Lidija Matavž, dr. veter. med., ki je poudarila, da morajo vsi čebelarji, ne glede ali so včlanjeni v društvo, skrbeti za zdravje čebel. Na zboru so izvolili nove vodstvene organi. Za predsednika Alenko Kaučič, tajnika Stanka Poliča in blagajnika Mirka Kaučiča, ki je obenem delegat pri ČZD Pomurja. Ob koncu zbora so najzaslužnejšim podelili čebelarska priznanja. Društveno priznanje je prejel Stanko Polič, red III. stopnje Antona Janše pa Stanislav Kebler in Anton Jurkovič.

Naj ob koncu našega prispevka omenimo, da prihajajo trije čebelarji iz področja Benedikta, kjer tudi berejo domače novice. To so: Tajnik ČD Negova Stanislav Polič iz Ženjaka, Janez Mavrič iz Trotkove in Marinka Fekonja iz Ihove.

Besedilo in foto: Ludvik Kramberger

Udeleženci občnega zbora Čebelarskega društva Negova

ČRNA PIKA


COGETINCI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

MED DRAVO IN MURO

Priključek v Senarski

Proti tunelu v Cenkovi

Bufe pri Mileni v Cogetincih je vzela avtocestaDo nedavnega je na križišču cest Cogetinci-Lenart-Gornja Radgona-

Cerkvenjak v Cogetincih stal gostinski lokal Bufet pri Mileni, ki pa se je moral umakniti načrtovani Avtocesti. Bufet je vodila Milena Bohinec. Da ga ni več, vam prikazuje fotografija, ki smo jo posneli 15. februarja. Tam kjer je še pred nedavnim stala hiša in gospodarska poslopja je sedaj praznina. Prek ceste Spodnji Ivanjci-Osek-Sv. Trojica, je ostala le vaška kapela. Kot smo pred časom poročali so ob tej hiši raziskovali arhelogi, ki so našli sledi bivanja naših prednikov, ki so tod bivali pred več kot 2000 leti. Ker smo obljubili, da bomo od časa do časa, pokazali kak posnetek gradnje avtoceste, smo se tokrat odločili za pogled na zgoraj opisan zrušen objekt. Dodali smo tudi fotografijo, ki prikazuje ogromne premike zemlje in pogled na hiše, ki stojijo v Cogetincih na drugi strani bodoče avtoceste Maribor-Lendava. Med temi sta Zelenikova in Zavškova kmetija.


Pogled na praznino, kjer je stala hiša v kateri je deloval Bufet pri Mileni

Pogled na ogromne premike zemlje pri gradnji avtoceste Maribor–Lendava v Cogetincih

Dela na trasi avtoceste potekajo že tudi v dolini Brengove.

Foto: Franc Bratkovič

Foto: I. Štrakl

Vstop Romunije in Bolgarije v EU zaznavamo v povečanem tovornem prometu

NEPREGLEDNE KOLONENapoved, da se bo s 1. januarjem na mednarodnem mejnem prehodu Dolga

vas, gre za prehod med Slovenijo in Madžarsko, povečalo število tovornjakov mesečno za okrog 10.000, zaradi vstopa Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo, smo na območju Upravne enote Lenart v januarju že dobro občutili. V minulem januarju je v Dolgi vasi prepeljalo čez mejo 97.925 tovornjakov, kar je 13.545 več kot lani decembra in kar 31.608 več kot januarja leta 2006. Vsi ti tovornjaki so v minulem mesecu razburjali ljudi, živeče ob magistralni cesti in udeležence prometa med Lendavo in Mariborom. Promet tovornjakov nas vse bolj ogroža. To bo trajalo vse dokler ne bo zgrajena avtocesta. Dela na avtocesti zaradi mile zime sicer potekajo dobro, zato je moč pričakovati, da bo ta narejena tako kot obljubljajo izvajalci. Med Mariborom in Lenartom naj bi bila narejena že ob koncu letošnjega leta, naprej v Pomurje pa ob koncu prihodnjega leta. Toda koliko udeležencev prometa bo do takrat utrpelo škodo, oz. koliko bo žrtev.

Franci Klemenčič


NEGOVA

MED DRAVO IN MURO

Dekletom, ženam, materam in babicam Lenarške mamice s svojim naraščajem na sprehodu. Foto: Franc Bratkovič

vesel dan žena in materinski danDomače novice

Obnova gradu v Negovi poteka po načrtih

900 LETBo negovski grad bo postal osrednja turistična točka Slovenskih goric?

Tako se sprašujejo tisti, ki spremljajo obnovo mogočnega gradu v Negovi, katera je lani praznovala 900 letnico prve pisne omembe kraja. Negovski grad, ki je zaščiten kot kulturni spomenik prve kategorije in se ponaša za najdaljšim ohranjenim grajskim obzidjem v Sloveniji, je tačas deležen temeljite obnove. Za obnovo gradu je država iz proračunskih sredstev in sredstev Evropske skupnosti, namenila 6,26 milijona evrov. V prvi fazi obnove bodo obnovili novejši del gradu, del obzidja in dvoriščne objekte. Na starih temeljih bodo zgradili nekdanji stražni stolp, ki bil v davnini porušen in so od njega v zemlji ostali le, več kot meter debeli temelji iz kamna. Največji gradbeni poseg zavzema obnova in nadgradnja novejšega grajskega poslopja, ki je 1938 pogorelo.

Ker objekt skozi drugo svetovno vojno ni bil pokrit, je začelo zidovje propadati. K uničenju objekta so pripomogli tudi z rušenjem objekta po vojni. Tedaj so iz objekta odvažali opeko za gradnjo drugih objektov. S tem so grajsko poslopje znižali za eno nadstropje in uničili vse oboke s katerimi so bile obokane dvorane in drugi prostori tega dela gradu. Dokončni propad grajskega poslopja so rešili s tem, da so ga namenili za negovski zadružni dom. Tedaj so ostanke poslopja pokrili in tako ohranili objekt pred nadaljnjim propadanjem. Zadružnega doma pa nikoli niso dogradili.

Kljub zimi je na gradbišču zelo živo. Na delu so delavci različnih gradbenih podjetij, ki izvajajo dela za nosilce gradbenih in drugih del, ki so lani 8. septembra, na posebni svečanosti, s predstavnikom Kulturnega ministrstva RS dr. Damjanom Prelovškom podpisali pogodbo o izvedbi sanacijskih del. Glavni nosilci del pri tej veliki državni naložbi so: Givo Ljubljana, Granit Slovenska Bistrica in SGP Pomgrad Murska Sobota. Dela sedaj izvajajo različni podizvajalci, ki so usposobljeni za izvedbo sanacijskih del na tovrstnih objektih. Na gradbišču smo se te dni pogovarjali z delovodjem Gradbenega podjetja Ptuj(GPP) Jakobom Klanečkom. Kot nam je povedal, dela na gradbišču potekajo po načrtih. K temu je veliko pripomogla sorazmerno topla zima. Na gradbišču vsak dan dela okrog 40 delavcev, ki opravljajo dela na različnih delih gradbišča. Zanimivo je narodnostna sestava delavcev. Poleg slovenskih so na gradbišču madžarski in slovaški delavci ter delavci iz bivših republik Jugoslavije.


Pogled na obnovo vzhodnega grajskega obzidja, gradu v Negovi FOTO UTRINEK

ČREŠNJEVCI

Sekanje vej ne sme v pozabo!Nekoč zelo priljubljeno delo, sekanje veja, danes tudi na območju Slovenskih goric ni več

ravno v »modi«. Zato smo obeležili s fotozapisom kar smo v letošnjem toplem februarju zasledili v Črešnjevcih v Občini Gornja Radgona. Tu je namreč upokojena Barčika Kerndl, ta je bila vrsto let vodja v Radenski v tamkajšnji menzi, sekala veja. Sogovornica je povedala, da naseka v eni uri štiri do pet püšlov (butar) vej. To pa zadošča, da se v večji kmečki krušni peči spečejo najmanj štirje kolači domačega kmečkega kruha. Ob našem obisku je Barčika imela nasekanih že skoraj 100 püšlov.

S tokratnim foto zapisom želimo opozoriti na opravilo, ki naj ne bi bilo pozabljeno, saj poleg tega, da se s tem pospravlja okolje, izrablja tudi naravi prijazna energija.

Besedilo in foto : Franci Klemenčič


UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL

STRIPBUMERANG

http://www.strakl.si/thewho/

300

FILM

POP KULTURA

ROCKKONCERTNA NAPOVED - THE WHO

Pred nami je četrta številka strip revije Bumerang. Za 4 evre boste tokrat dobili 76 strani stripov v odličnem tisku (črno/belo) na umetniškem papirju in formatu A4 z barvno naslovnico. Glavnino strani tokrat prevzema strip Haloween Blues avtorjev Kas & Mythic. Zgodba je kriminalka z dogajanjem v 50 letih prejšnjega stoletja. Skrivnostni prevzemi zemljišč imajo podlago v najdbiščih črnega zlata in ne kot napoveduje lažna vedeževalka z nesrečami posameznikov.

Revija se nadaljuje s stripom Zakaj so vitezi izumrli, humoristično interpretacijo zgodovine srednjega vega z erotičnim podtonom, bujne grajske spletične so seveda vse prej kot nedolžne, seveda pa ne manjkajo enooki kiklopi in junaki s sabljami.

Od daljših stripov je tu še 4 nadaljevanje Spaghetti brothers s podnaslovom Pravica za vse. Tipična Trillo in Mandrafini zgodba in risba.

Revijo pa zaokrožuje še nekaj krajših enostranskih humorističnih stripov in intervju z Darkom Tomičem, gonilno silo stripu posvečene spletne strani in društva Stripoholik.

Romeo Štrakl

Z veseljem obveščam, da prihaja tudi na naša platna film 300 - akcijska zgodovinska drama, ki sem jo na tem istem mestu predstavil že ko so začeli snemanje. Na sporedu od 29. 3. 2007

Režija: Zack SnyderScenarij: Zack Snyder, Kurt Johnstad in Michael Gordon po stripu Franka Millerja Igrajo: Gerard Butler, Lena Headey, David Wenham, Dominic West, Michael Fassbender...

Režiser Zore živih mrtvecev Zack Snyder je po stripu Franka Millerja, ki je navdihnil tudi Mesto greha, ustvaril spektakularno vizijo legendarnega boja 300 špartanskih vojakov, ki so se leta 480 pred našim štetjem spopadli s stokrat številnejšo perzijsko vojsko. Čeprav niso imeli možnosti za zmago, so s svojo hrabrostjo, požrtvovalnostjo in odločnostjo dali zgled in upanje drugim grškim državam, da so se skupno uprle in naposled pregnale perzijske zavojevalce

Ena najbolj markantnih skupin v glasbeni zgodovini so gotovo britanski The Who. Skupina, ki je nastala davnega leta 1964 v Londonu, sodi med prve zastavonoše zgodnje britanske glasbene rock scene in t.i. British Invasiona iz 60. let. Prvotna zaseda je bila sestavljena iz pevca Rogerja Daltreya, kitarista Peta Townshenda, basista Johna Entwistla in bobnarja Keitha Moona, štirih popolnoma različnih osebnosti, ki so pa na odru delovale kot neustavljiva sila in glasbena atrakcija. Konec 60. in v začetku 70. let je bila tako skupina skoraj brez konkurence, kar se nastopov v živo tiče. Ogromen je pa seveda tudi njihov prispevek v obliki studijske glasbe - od najstniških himen My Generation in The Kids Are Alright do fantastičnih rock oper Tommy in Quadrophenia... Žal je ritem sekcija benda že pokojna, še vedno pa sta aktivna kitarist Townshend in pevec Daltrey, ki sta lani izdala nov album Endless Wire. Lani smo se jih naužili na festivalu Lovely Days v Avstriji, letos pa pravi samostijno koncert. Datum koncerta: sreda, 13.06.2007Kraj koncerta: Olympiahalle, München, NemčijaCena aranžmaja: 103,99 EUR (24.920 SIT) Cena aranžmaja vsebuje eno vstopnico za stojišče za koncert, prevoz in vodenje.Odhod z avtobusom na dan koncerta iz Ljubljane ob 9.00 uri

Ogled koncerta organizira:Tadej Košmerl, s.p., Pod Vrtačo 18, 8290 SevnicaGSM: 031/617781Internet: www.koncerti.net

E-mail: [email protected]


KULTURA

DOBRA VOLJABodi dobre volje in vesel,Da boš srečen in zadovoljen živel. Veselje dušo in telo krepi,Ob slabi volji pa človek zelo trpi.

Če pozitivno živiš mnogo zdržiš,Se v življenju mnogo naučiš.Negativnost človeka uničuje,Mu pri zdravju škoduje.

Bodi prijazen in vesel še naprej,Vse dobro in lepo rad imej,Tedaj boš dobro živel,Bogato življenje boš imel.

Prijazen nasmeh mnogo pove,Ljudi združuje, jih povezuje.Se simpatija in prijateljstvo neguje,Se z ljubeznijo življenje nadaljuje.

Zdravo je s smehom živeti,Življenje rad imeti.Radost z drugimi deliti,Za vse se pri Bogu zahvaliti.

Franc Pučko

KADILECKaj človek vse počne,Da lahko prej umre.Začel je nikotin kaditi,Sebe in okolico zastrupiti.

Ko človek začel je kaditi,Ga je morala pamet zapustiti.Ni vedel, da je zelo slabo,Za njegovo dušo in telo.

Kadilec zelo krivičen je,Ne vpraša če tukaj kaditi sme.Če sam se hoče zastrupiti,Ne sme drugim to storiti.

Če kadilec kje kadi,Okoli njega prijetno ni.Onesnažil je vso okolico,Svežega zraka dolgo ne bo.

S kako pravico zrak uničuje,Ko drugim življenje skrajšuje.Treba ga opozoriti-ga kaznovati,Ne pa za njega bolniško plačevati.

Nikotin človeku živce uničuje,Nervoza pri njemu že deluje.Na pljučih pojavil se bo rak,Kratek bo njegov življenjski korak.

Če človek močan karakter ima,Napake in krivice takoj prizna.Nehal bo takoj kaditi, druge zastrupiti,Slabiči tega ne morejo storiti.

Zato dober človek zavedaj se,Pogum v življenju mnogo vreden je.Nehaj že danes kaditi,Sebi in nam nekaj dobrega narediti.

Zdravi s teboj bi radi živeli,In od življenja še nekaj imeli.Življenje je kratko in polno skrbi,To se moramo zavedati vsi.

Zdravje si vsak želi,Zato se moramo truditi vsi.Ne kaditi, ne mnogo alkohola piti,Zdrav ostati se življenja veseliti.

Franc Pučko

KOPALCIZopet skupaj smo se zbrali,saj to vendar naš je dan,to je drugi četrtek v mesecuDobrovoljček imenovan

Židane prav vsi smo volje,na avtobus se nam mudi,v družbi vedno nam je lepo,vsak doma pusti skrbi.

Tako nas avtobus pobere,zapelje v terme Radenci,v zdravilni vodi vsak po svoje,razmiga lahko si kosti.

Domov grede pa še v gostilnise za hip ustavimo,takrat ze vsi lačni, žejni,okrepčamo se lahko.

Tako nam dan prehitro mine,a vsak pri sebi dobro ve,ko Dobrovoljček zopet pride,takrat pa spet – NASVIDENJE !

Marija FERK

SVETA TROJICASveta Trojica na gričku stoji,in cerkvica lepa zvonike ima tri,k njej se zateka prav sleherni rad,naj bode to stari ali rosno še mlad.

V Trojici sem doma,ki vsak jo rad ima,saj tam je veselje res pravo doma.

Sveta Trojica na gričku stoji,ma majhne vasice in dobre ljudi,je šola v sredini in zdravstveni dom,vrtec in pošta, gasilski še dom.


Sveta Trojica na gričku stoji,pod njo pa jezero se v soncu blešči,tu ribiči vneti ob vodi sede,a ribice urne v globine beže.


V Sveti Trojici se lepo živi,si občino novo želeli smo vsi,novi župan pa obljublja tako,da boljše živeli mi bomo lahko.


Pesem so gasilske pevke ljudskih pesmi premierno izvedle na proslavi ob kulturnem prazniku v Sveti Trojici 7. 2. 2007.

Sestavila: Hilda Kukovec

Škof dr. Jožef Smej – 85 letnikDr. Jožef Smej, mariborski škof, ki pogosto opravlja bogoslužne obrede

v cerkvah na območju Dekanije Lenart, med drugim vodi že več let nazaj slovesnost ob žegnanju pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, je v četrtek, 15. februarja praznoval 85 letnico rojstva. Ob tem škofovem jubileju je Stolna župnija svetega Nikolaja v Murski Soboti izdala v samozaložbi, monografijo z naslovom: Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja izpod peresa Draga Sobočana, univ. dipl. teologa. Gre za bogato barvno monografijo trde vezave na 800 straneh.

Franci Klemenčič

Obiskovalce in nastopajoče je najprej pozdravil in nagovoril župan Občine Sveta Trojica Darko Fras univ. dipl. prav.. Vrstni red programa pa je povezovala predsednica Javnega sklada RS območne izpostave Lenart Breda Rakuša Slavinec. Zahvale oziroma priznanja pa je podelila Milica Klamfer iz KD Sveta Trojica.

Revijo je strokovno spremljala Adriana Gaberščik iz ZRC SAZU Glasbeno narodnopisnega inštituta iz Ljubljane, ki je po končani prireditvi tudi podala strokovno mnenje o predstavljenih programih.

Na strokovni razgovor so bili povabljeni vodje nastopajočih skupin. To pa je bila prava priložnost za mentorje, ki poučno gojijo to zvrst glasbe. Na ta način lahko zvedo kaj je potrebno strokovno dodati, da bo na prihodnjih srečanjih še boljše.

Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič

ŠE JE ŽIVA LJUDSKA PESEM

Da je izročilo judskih pesmi in viž še živo se je tokrat potrdilo v dvorani kulturnega doma pri Sveti Trojici na reviji ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, katero je dne 27. januarja 2007 organiziral javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart iz Občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv.Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah in Sveta Trojica v Slov. goricah.

Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž so namenjena skupinam in posameznikom, ki ohranjajo slovensko ljudsko glasbeno dediščino. Vanje sodijo ljudski pevci in godci, na drugi strani pa njihovi sodobni poustvarjalci, ki delujejo znotraj folklornih ali drugih kulturno umetniških skupin. Namenjena so spodbujanju dejavnosti, želimo pa si, da bi se povečalo zanimanje za ljudsko zvrst glasbe zlasti med mladimi, ki se s tem bogatim izročilom lahko srečajo kot nastopajoči ali kot obiskovalci.

Na odru kulturnega doma se je zvrstilo sedem skupin:Zakonca Tetičkovič iz KD »Ivan Cankar« Jurovski DolPevke ljudskih pesmi Društva upokojencev LenartLjudske pevke KD BenediktGodci folklorne skupine KD Sv. TrojicaLjudske pevke KD Sv. TrojicaLjudske pevke Prostovoljnega gasilskega društva OsekGlasbena skupina Klapavuhi iz Benedikta

•••••••


ŠPORT

NAMIZNI TENIS Z ZMAGAMA PROTI INTERLESU IN ELEKTRO MB NA PRVO MESTO B LIGE

PRESENETLJIVO USPEŠNIEkipa ŠD Lenart v postavi Tomažič Stojan, Bratkovič Drago, Štrakl Romeo in Pukšič Franc je pričakala konec prvega dela Mariborske sindikalne B lige na prvem mestu.

Rezultat, ki je presenetil tudi same igralce. Pred zadnjima dvema koloma smo zasedali drugo mesto za ekipo Cafe Bianco iz Maribora. V ponedeljek 12. februarja smo odigrali zaostali dvoboj z ekipo INTERLES. zaradi zasedenosti terminov smo dvoboj odigrali na domačem terenu v športni dvorani v Lenartu. zahvala za uspešno izvedbo tekme gre tudi sočlanom sekcije za namizni tenis, ki so siceršnji termin za trening prepustili za tekmo in Zorec Miranu, ki nam je polovico dvorane namenil že nekaj pred siceršnjo uro za trening.

Dvoboj za katerega smo vedeli, da bo napet in rezultatsko tesen, se je za takega tudi izkazal. Na koncu smo slavili z rezultatom 6:4 in tako premagali direktnega tekmeca v dvoboju za vrh lestvice.

Četrta zaporedna zmagaŽe čez 14 dni je sledil turnir na Sv. Ani. Nekoliko manjša udeležba kot v

Lenartu - morda tudi zaradi pustnih priprav (predvsem igralcev iz Bukovc in okolice Ptuja) pa ni pomenila nič slabše igralske predstave. Ponudila je tudi nekaj rezultatskih presenečenj. V četrtfinale so se z zmagami prbili Fažmon Miran : Krnič Goran (0:3), Šegula Vlado : Ocepek Ivan (2:3), v tem dvoboju je le malo manjkalo, da bi prišlo do presenečenja in zmage Šegule nad favoritom Ocepkom, ki je v dvoboju zaostajal z 2:0. Tomažič Stojan : Pomberg Jože (3:0), in par presenečenje turnirja Župec Janko : Kraner Rudi (3:1). V polfinalu sta bila boljša Ocepek Ivan z zmago proti Krnič Goranu in Tomažič Stojan z zmago proti Župec Janku. Finale je z rezultatom 3:1 dobil Ocepek Ivan, v dvoboju za tretje mesto je Krnič Goran kljub zaostanku s 3:0 premagal Župec Janka z rezultatom 4:3, kljub temu porazu je to letos najboljši rezultat slednjega.

Spremembe tik pod vrhomNa lestvici lige je prišlo do nekaj

sprememb na vrhu, pa tudi na sredini uvrščenih so dogajajo spremembe po dobrih igrah v zadnjih kolih. V vodstvu je s 157 točkami Tomažič Stojan, na drugo mesto se je z dvema dobrima uvrstitvama uvrstil Krnič Goran s 140 točkami, eno mesto je nazadoval Bratkovič Drago (139 točk) in je tretji, četri je Štrakl Romeo s 120 točkami, sledi mu Ocepek Ivan s štirimi zaporednimi zmagami in osvojenimi 112 točkami. Do desetega mesta sledijo še Fažmon Miran, Pomberg Jože, Krnič Sandi, Pukšič Franc in Šegula Vlado.

Do konca sezone in finalnega turnirja sledijo še tri redna kola lige in na lestvici lahko pride še do velikih sprememb. Ocepek Ivan

Štrakl Romeo (2.), Ocepek Ivan (1.), Krniè Goran (3.)

Že naslednji dan nas je čakal še en težak dvoboj. Tokrat smo gostovali na Vodovodni ulici v Mariboru pri ekipi ELEKTRO MARIBOR. kljub zmagi dan poprej smo dvoboj vzeli skrajno resno in temu je sledil tudi dober rezultat. Kljub zmagi 8:2 pa takrat še nismo vedeli, da sta nam ti dve zmagi prinesli tudi vodstvo v ligi, kajti, do takrat vodilni ekipi Cafe Bianco je "spodrsnilo" in je z porazom in dvema neodločenima rezultatoma zaostala za 2 točki za našo ekipo (z enim porazom in enim neodločenim rezultatom). Na tretjem mestu je pristala ekipa Interles s 7 točkami zaostanka, na četrtem pa ekipa Toledo z zaostankom že dvanajstih točk.

Po krajšem premoru se bo 12 prvouvrščenih ekip srečalo v povratnih dvobojih. Do konca lige je tako mogoče še veliko sprememb, res pa je, da je že do sedaj rezultat ekipe ŠD LENART (ki jo sestavljajo Benedičan, Cerkvenjačan, Trojičan in Bišanec) veliko presenečenje in motivacija za nadaljnje tekme. Dober rezultat pa bo moral biti tudi povod za iskanje sponzorskih sredstev, saj si člani ekipe sami krijemo stroške nastopov, prevozov in opreme za igranje. Videti svoje ime na čelu lestvice pa bi moralo biti zanimivo tudi za sponzorje.

Romeo Štrakl

Dvorana Tabor ob torkih gosti namizno teniške igralce B lige

Februar - mesec ko je udejstvovanje v namiznem tenisu na višku. V lokalni ligi Zg. Velka - Sv. Ana - Lenart - Markovci smo prišli do zadnje tretjine sezone, v sindikalni B ligi pa se je 13. februarja končal prvi del lige.

Rekordno obiskan turnir4. februarja je Lenart gostil sedmi turnir v sezoni. Rekordna udeležba 36.

tekmovalcev je napovedovala dolg in izenačen turnir. Kljub točnemu začetku ob 16. uri je bilo potrebnih 7 ur do finala malo pred 23. uro. Do četrtfinala so se po dvobojih po skupinah in prvih izločilnih dvobojih prebili Žižek Jože : Fažmon Miran (1:3), Šilkovič Mičo : Krnič Goran (2:3), Tomažič Stojan : Bratkovič Drago (2:3), Štrakl Romeo : Šegula Vlado (3:2), Krnič Sandi : Tavčar Drago (3:0) in Ocepek Ivan : Pukšič Franc ( 3:1); s temi rezultati smo dobili finalno skupino Fažmon Miran : Krnič Goran (0:3), Bratkovič Drago : Štrakl Romeo (1:3) in Krnič Sandi : Ocepek Ivan (0:3). Zmagovalci so se pomerili med sabo vsak z vsakim in dobili smo zmagovalca turnirja - to je postal Ocepek Ivan, z dvema zmagama v finalu, drugo mesto je dosegel Štrakl Romeo z zmago in porazom, tretji je bil Krnič Goran.

EURO 2008 v družbi TV3 Slovenska televizijska postaja TV3 je odkupila pravice za prenos tekem

evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bosta prihodnje leto gostili Avstrija in Švica. Tako bodo lahko nogometni navdušenci na omenjeni postaji poleg elitne lige prvakov (pogodba velja še za prihodni dve sezoni) spremljali še največji tovrstni dogodek v letu 2008.

Televizijska postaja TV3 je postala s 15. februarjem lastnica pravic za prenos tekem EURO 2008. Kakšna pa je bila odkupna cena za pravice? ‘’O tem bom v tem trenutku previdno molčal. To je poslovna skrivnost,’’ si je na tiskovni konferenci zadovoljno mencal prste generalni direktor televizijske postaje Mart Luik.

Verjetno pa novice niso pričakali z velikim veseljem tisti, ki omenjenega kanala še ne morejo priloviti na svoje TV ekrane.


ŠPORT

Atletika/Stekle so priprave za 27. maraton treh src

PRAZNIK TEKA IN REKREACIJE BO 19. MAJA 2007

Tudi letos bo start osrednjih tekov v dopoldanskem času

Podobno kot vsako leto, ko ničesar ne prepuščajo naključju, so organizatorji maratonov treh src s pripravami na letošnjo prireditev pričeli že po lanskem uspešnem 26. maratonu treh src. Sedaj, ko se je začelo novo leto pa so organizatorji še bolj zavihali rokave. Že sedaj je jasno, da bo tudi letošnja prireditev, praznik teka, rekreacije in zdravja, doživel nekatere novosti. Ob tem bodo obveljale tudi nekatere spremembe, ki so bile uvedene lani. To je predvsem start tekov, ki je že na lanskoletni prireditvi premaknjen na dopoldanske ure, kar je privabilo in navdušilo vse prijatelje tekov. Sicer pa bo letošnja prireditev, tradicionalni 27. mednarodni maraton treh src, v soboto, 19. maja 2007, ko bo v Radencih tudi Državno prvenstvo v polmaratonu.

S spremenjenim startom maratonov v Radencih v dopoldanske ure so organizatorji vstopili v novo obdobje – že takoj se je pokazalo, da je bil korak narejen v pravo smer, kar potrjujejo tekači, številna in mednarodna udeležba iz 17 držav ter rekord proge na 42 km (David Biwott, Kenija, 2:15:25). Start 27. maratona treh src bo tako v soboto, 19. maja 2007 ob 9.30 uri, ko bodo startali tekači na 42 km in 21 km, deset minut zatem ob 9.40 pa bo start tekov na 10 km, 5,5 km. Na startu 27. maratona treh src bodo tudi paraplegiki v prirejenih vozičkih. Novost letošnjega leta bo tudi tek na 2,5 km. Slednjega bodo ponudili mlajšim tekačem, ki so prerasli mejo za nastop na tekih veveričk in srčkov, tek na 5,5 km pa bi jim morda predstavljal še prevelik zalogaj. Mnogi se bodo v Radence vrnili na kraj spominov in presežkov življenja, mnogi jih bodo spoznavali na tekih v Radencih morda prvič, vsi pa bodo zmagovalci. Gesli »Tekmuj sam s seboj« in »Vsak je zmagovalec« že sedemindvajset let navdihujeta organizatorje in udeležence prireditve. Še pred startom tekov 27. maratona treh src bo ob 8.00 uri zjutraj start 17. planinskega pohoda, s tisoči pohodnikov od blizu in daleč.

Uvod v popoldanski del prireditve bo ob 15.00 uri humanitarni tek, katerega startina je namenjena za dober namen. Ta tek, kot tudi druge prireditve že vrsto let uspešno pripravljamo skupaj s slovenskim odborom UNICEF-a. Ob 16.00 uri pa bo na prizorišču pred hotelom Radin v Radencih start tekov najmlajših – Tek veveričk in srčkov. Mnogi malčki bodo na 27. maratonu treh src tekli proti svojim prvim zmagam in kolajnam v življenju – ob srčnem navijanju staršev ter udeležencev prireditve. Organizatorji si prizadevajo, da bo 27. izvedba maratonov treh src še bolj prijazna do tekačev, na progi bodo pogoste okrepčevalnice, ki jih ne kaže izpuščati, tekači maratona na 42 km bodo progo, ki je uradno izmerjena s strani AIMS (Mednarodne organizacije maratonskih in cestnih tekov), pretekli dvakrat. Tekači polmaratona na 21 km pa bodo tekli tek, ki v sodelovanju organizatorjev in Atletske zveze Slovenije letos šteje za Državno prvenstvo Slovenije. Prireditev bo tradicionalno spremljal tudi bogat in pisan program spremljevalnih prireditev, organizatorji pa pričakujejo, da se jim bo na dan prireditve ponovno pridružilo na tisoče tekačev in udeležencev, posebej še tistih, ki so na progi maratonov v Radencih spoznavali sebe in življenje v morda najlepši inačici. Zaradi zapore cest, ki bodo na progi tekov zaprte uro pred pričetkom starta, se bo na pot v Radence treba odpravit pravočasno, organizatorji pa si bodo prizadevali, da bodo udeležencem in obiskovalcem v Radencih zagotovili kar največ parkirnih prostorov in olajšali vstop v prireditveni prostor. Proga polmaratona in maratona poteka preko reke Mure v sosednjo občino Tišina, na progi pripravljajo lep sprejem in dodatno popestritev teka. Pomembno obvestilo za vse udeležence je prav gotovo, da so obvezne predprijave za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 14. maj 2007; kasnejših prijav za teke na 42 km, 21 km, 10 km in 5,5 km organizatorji ne bodo mogli upoštevati. Na dan prireditve bodo prijave zbirali samo za Humanitarni tek. Vsak udeleženec 27. maratona Treh src s plačano startnino prejme spominsko majico 27. MZS, diplomo in praktično darilo ter napitke Radenske na okrepčevalnicah ob progi in v startno ciljnem prostoru. Tekače na 42 km in 21 km čaka še posebno presenečenje.

Tudi letos bo 27. maraton Treh src, med drugim štel za pokal CERR CUP–a Teka treh dežel – Avstrije, Madžarske in Slovenije. Tekači bodo glede na udeležbo na posameznem teku v treh deželah zbirali točke, organizatorji pa si na ta način obetajo tudi večje število udeležencev iz sosednjih dežel.

(ob)

Odboja/Pripravili so četrtfinalni turnir DP za starejše deklice

„NEGOSTOLJUBNE“ GOSTITELJICE IZ OŠ BENEDIKT

V športni dvorani v Benediktu je potekal četrtfinali turnir za državno odbojkarsko prvenstvo za starejše deklice, torej za osnovne šole. In po pričakovanju se je potrdilo, da na severovzhodu (Pomurje, Štajerska, Koroška) države najboljše mlade odbojkarice imajo na OŠ Benedikt, saj se nekatera njihova dekleta že pogledujejo tudi s prvo postavo domače prvoligaške ekipe, ki je trenutno na 3. mestu v I. Slovenski odbojkarski ligi. Proti ekipam iz Kuzme, Prevalj in Slovenske Bistrice, se mlade Benedičanke, pod vodstvom učiteljice športne vzgoje Irene Kos, na parketu, niso izkazale posebej „gostoljubne“, saj so premagale vse nasprotnice. V prepolni in „preglasni“ dvorani so se domača dekleta odlično znašla, v veliko pomoč pa so jim bili tudi domači navijači.

„Za enkrat je glavno, da smo premagali tri dobre ekipe. Največ dela smo pričakovano imele z OŠ Franja Goloba Prevalje. V določenih segmentih igre nikakor nismo našli odgovora na zaključne točke. Presenetila so nas tudi dekleta iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.

Kljub vsemu pa se je na koncu razpletlo najlepše kar je možno“, nam je po tekmovanju povedala trenerka in učiteljica domačih deklet Irena Kos, katera bo svoje učenke popeljala na državno polfinalno tekmovanje. Med šestnajst najboljših šol v Sloveniji ter tako tudi na polfinalni turnir, pa so se uvrstila tudi dekleta s Koroške. Najslabše so se odrezale mlade Prekmurke, a je zanj uspeh tudi zmaga na območju Pomurja.

Rezultati tekem: OŠ Franja Goloba Prevalje - OŠ Benedikt 1 :2 (19:25, 25:22, 15:17), OŠ Pohorskega odreda Slovenka Bistrica - OŠ Kuzma 2:0 (25:12, 25:22), OŠ Benedikt - OŠ Kuzma 2:0 (25:11, 25:17), OŠ Franja Goloba Prevalje - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:0 (25:15, 25:13), OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Benedikt 1:2 (21:25, 27:25, 10:15), OŠ Kuzma - OŠ Franja Goloba Prevalje 0:2 (15:25, 19:25).

Končni vrstni red: 1.OŠ Benedikt 6, 2. OŠ Franja Goloba Prevalje 4, 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2, 4. OŠ Kuzma brez točk.

Besedilo in foto: O.B.

TURNIR MALEGA NOGOMETA ZA MLAJŠE SELEKCIJE

V soboto, 16. 2. 2007 je v športni dvorani v Lenartu potekal turnir malega nogometa za mlajše selekcije. Mladi nogometni upi so prikazali dobre igre, tako, da je kar nekaj upanja za svetlo prihodnost nogometa na našem območju.

Med selekcijami U-7 so prvo mesto osvojili dečki iz ekipe Nafta Lendava, na odličnem drugem mestu je bila ekipa NK Lenart, tretje mesto pa je osvojil NK Jurovski dol.

V kategoriji U-8 pa je zmagala ekipa NK Jurovski dol pred ekipo NK Lenart.

Očitno je, da je zanimanje za nogomet med mladimi veliko in da se z mladimi dobro dela tako v Lenartu kot v Jurovskem dolu.

Matjaž Jazbec


LJUDJE

Ker so veliki pridelovalci mleka, je pri njih tudi zbiralnica. O tem nam je kaj več povedala starejša gospodinja Kristina Geratič, ki se je v Trotkovo priženila iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. »Kljub svojim 72 letom z veseljem opravljam delo v zbiralnici mleka. Pri tem mi sedaj pomagajo tudi vnuki. Ko sem pred 27-timi leti prevzela to delo, je v zbiralnico nosilo mleko 26 pridelovalcev, danes jih je le devet. Zanimivo je, da so v zbiralnico prinašali tudi le tri litre.Tedaj smo zbrali dnevno le nekaj več kot 100 litrov mleka, danes, ko ga oddaja samo 9 pridelovalcev pa zberemo 400 do 500 litrov mleka. V preteklosti so ga odvažali zjutraj in večer. Sedaj, ko imamo zbiralne bazene hlajene, ga odvažajo vsak drugi dan. Tudi sami pridelamo dnevno po 150 litrov mleka. Mleko je mojem sinu Stanislavu, ki je prevzel posest, pomembna postavka pri gospodarjenju na kmetiji, posebno zato, ker sta oba z ženo Katarino doma. Otroci so pridni in radi pomagajo pri kmečkih opravilih, ki jih zmorejo. Z zbiranjem mleka nisem obogatela, vesela pa sem, da se lahko vsak dan srečam s tistimi, ki pripeljejo mleko v zbiralnico. Včasih, ko jih je nosilo več, je bilo še bolj zanimivo. Zbiralnica mleka je bila nekaka »informativna postaja«, zlasti v času, ko še ni bila tako razvita televizija in drugi mediji. Tu se je zvedelo vse o dogodkih v bližnji in daljni okolici. Danes, ko ljudje mleko pripeljejo s traktorji ali osebnimi avtomobili, nimajo več toliko časa za razgovor.«

Kot smo že povedali, imajo Geratičevi številno družino. Ob našem obisku vseh ni bilo doma. Tisti, ki so bili, pa so nam našteli imena bratcev in sestric. Najstarejša je Lea, ki že obiskuje srednjo šolo, ob njej so še Simon, Sandi, Petra, Klemen in Sandra.


Babici Kristini Geratič pri odjemu mleka pomagajo vnuki

STARI OBIČAJI IN NAVADE SE ŠE OHRANJAJO

Da se stari običaji ne bi pozabili in se še naprej ohranjali našim zanamcem, moramo poskrbeti mi, ki še sedaj živimo. Stare plese in ljudske pesmi ohranjajo še folklorne skupine, pevke in pevci ljudskih pesmi ter godci ljudskih viž.

Še ni dolgo od tega, ko je bilo srečanje skupin petja ljudskih pesmi in igranja ljudskih viž pri nas v Sv. Trojici. Zbralo se je veliko ljudi, dvorana je bila polna, kar je dokaz, da se ljudje še zanimajo za tako dejavnost. Žal je v našem kraju malo takih kmetij, ki še ohranjajo stare običaje. Ena izmed takih kmetij je kmetija Šenekar v Slovenski ulici, prej imenovana Črepnjak, kjer še ohranjajo stare kmečke običaje.

Na kmetiji Šenekar sedaj sama kmetujeta pridna in delovna gospa Lenčka s prav tako srbnim sinom Dragom. Pri njih si vedno dobrodošel in se pogovoriš o raznih stvareh. Postrežejo te z domačimi dobrotami, ki jih pridne Lenčkine roke znajo pripraviti. Kupiš lahko tudi pristne domače pridelke.

Ko sem se nekega dne v mesecu februarju vračala s pokopališča, me je ustavila gospa Lenčka. Dejala mi je, da bodo v petek zvečer pri njih luščili bučno seme, če bi jim prišla pomagat. Ponudbo sem seveda sprejela, kljub temu, da še takega dela nisem nikoli opravljala. Treba je tudi to enkrat poskusit, sem si mislila. Udeležila sem se tega dela. Zbralo se je dosti žensk, med njimi so bili tudi trije moški. Obrazložili so mi potek dela, ki ni bil težak. Izluščena bučna jedrca smo dajali v posebne posode, prav tako luščine. Ker nisem bila vajena takega dela, sta me palca na obeh rokah po končanem delu malo bolela. Vzdušje je bilo veselo. Prisotne gospe so povedale dosti zanimivih stvari in tudi vicev. Včasih so pri takem delu tudi zapeli. A tokrat je bilo drugače, saj je minilo komaj nekaj mesecev od smrti gospodarja Karla. Tudi on je rad pel, saj je več let bil član pevskega zbora Obrtnik.

Na luščenju smo bile tudi nekdanje pevke mešanega pevskega zbora iz Sv. Trojice, ki ga je vodila gospa Vilma Križnič (Olga, Lenčka, Adela). Mladi gospodar Drago in gospod Slavko Štefanec sta nas pri delu tudi fotografirala. Ker nas je bilo veliko, smo z delom bili kar hitro gotovi. Sledil je prigrizek s pijačo. Polni lepih doživetij in smeha smo se vrnili vsak na svoj dom.

Zapisala: A. Neuvirt

OBISK PRI BRALCI DOMAČIH NOVICObiskali smo številno družino Geratič v Trotkovi

Ko sem se pred časom mudil v Trotkovi sem se oglasil pri družini Geratič, ki se preživlja izključno s kmetijstvom. Tja me je pripeljala njihova zbiralnica mleka, ki jo vodo starejša gospodinja Kristina Geratič. Ob obisku sem ugotovil, da je družina zanimiva za predstavitev v Domačih novicah. Ker so mi povedali, da radi prebirajo Domače novice, ki jim prinašajo zanimive novice in zgodbe iz domačega kraja, sem se spomnili naše rubrike Obisk pri bralcih Domačih novic, ki jo bralci radi prebirajo. Hitro je stekel pogovor z mamo Kristino in njenim sinom Stanislavom, ter njegovo ženo Katarino, ki sedaj vodita kmetijo. Pogovoru so se pridružili otroci. Seveda tisti, ki so bili doma, kajti nekateri so bili v šoli.

V zgodbo moram vplesti tudi nekaj svoji občutkov iz otroških let. Mimo njihove hiše v Trotkovi, je vodila vozna pot, ob potoku pa pešpot, ki sta vodili romarje iz oddaljenih krajev proti Sv. Trojici. Po tej poti sem kot otrok, pozneje kot mladenič, velikokrat pešačil k svoji botri, Strmšekovi Mimi v Ženjak. Velikokrat tudi peš v Maribor ali do Pernice, kjer sem se učil za kovača. In zakaj to omenjam. Poti, po kateri smo pešačili ni več. Cesta, ki je bila blatni kolovoz je pokrita z asfaltom. To pisanje omenjam tudi zato, ker smo se z Geratičevimi tudi poznali. Tako so me tudi moji sogovorniki spoznali, zato je bil klepet še toliko bolj sproščen.

Njihova stara hiša, ki še stoji, v njej pa ne živijo več, saj imajo ob njej novo, je zelo stara. Geratičevi na tej posesti živijo več sto let. Pri hiši je bil nekoč tudi duhovnik. Vseskozi so se ukvarjali s kmetovanjem. Danes kmetijo vodita Stanislav Geratič in njegova žena Katarina, rojena Merčnik, ki je sestra znanega kmetovalca Ivana Merčnika iz Benedikta, katerega sinovi so ustanovili uspešni glasbeni ansambel Klapovühi. V preteklosti so kmetovali na mali posesti, danes “tamladi” obdelujejo 8 ha svoje zemlje in 12 ha najete. V hlevu redijo 15 krav molznic in po 10 glav pitancev. V glavnem se posvečajo živinoreji, zlasti pridelovanju mleka. O tem nam bo pozneje kaj več povedala mama Kristina. Kakor nekoč, tako tudi sedaj redijo tudi svinje in kokoši. Seveda več ali manj le za lastne potrebe.

Geratičevi živijo pravo družinsko življenje. Ker živijo v novi moderno grajeni hiši, ki sicer še ni dokončana, ni več prave kmečke idilike. Tu mislimo na nekoč tradicionalne prostore stare hiše, ko so bile kmečka kuhinja, prednja in zadnja hiša in drugo kar je tvorilo kmečki ali podeželski dom. Vseeno pa so tudi v novo hišo postavili peč, kjer mlada gospodinja vsak teden peče kruh. O tem nam je povedala: »Ker smo velika družina, saj imamo šest otrok, bi bil izdatek za kruh zelo velik. Tako pa kruh pečemo doma in ga le redko kupujemo. Tudi sicer je treba vsak dan skrbeti za prehrano tako številne družine. Toda ni težko saj si eden drugemu pomagamo. Veliko pomoči imam tudi v otrocih, ki si tako pridobivajo delavne navade. Moram reči, da nam danes nič ne manjka. Težava je le v tem, da gradimo novo hišo, za kar pa nam vedno zmanjkuje denarja. Hišo smo uredili le do te faze, da lahko za silo v njej stanujemo.


Jožef Urbanič je igral pri pihalni godbi Beloglavec

Sedaj igra na harmoniki, ki mu jo je iz Amerike prinesel brat Ivan

Tisti malo starejši se še spominjajo pihalne godbe Beloglavec, vodil jo je Slavko Beloglavec, ki je delovala pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Tedaj, ko še ni bilo radia in televizije, pa tudi ne magnetofonov in drugih predvajalcev zvoka, recimo tudi glasbe, razen gramofona, so bili v okolju zelo cenjeni. Pri njih je veliko let igral tudi Jožef Urbanič iz Zgornje Ščavnice.

Moža, ki je v življenju doživel veliko lepega, tudi slabega, smo obiskali na njegovem domu v Zgornji Ščavnici. Živi z ženo Cecilijo, s katero sta lani praznoval 60 let zakonskega življenja. Kljub letom, ob pomoči svojih otrok in njihovih družin, kmetujeta na mali kmetiji, ki sta jo kupila 1962. leta. Njun dom je vedno poln. Čeprav živita sama, nista nikoli sama. Obiski njunih najbližjih se kar vrstijo. To smo doživeli tudi mi, ki smo se nenajavljeno pojavili v njunem domu. Bili smo lepo sprejeti. Naš namen je bil predstaviti gospodarja, ki je vse življenje predan glasbi. Kljub letom, še vedno prime za harmoniko frajtonarico. Zaigral nam je znano melodijo, sloviti »Hulcoker marš«, katerega so v preteklosti igrali mnogi muzikanti samouki. Zaigral nam je tudi druge »komade«, kot rečejo glasbenim poustvaritvam, ki jih igrajo muzikantje.

Jožef Urbanič se je rodil 1920. leta v Nasovi pri Apačah. Ker izhaja iz družine ,kjer je bila doma glasba, ni nič čudnega, da je postal muzikant. Za glasbo sta ga navdušila oče Jože in starejši brat Ivan ali po domače Hanci. Zelo mlad se je naučil igrati na »fligehorn«, ali kot je dejal, na krilnico ali krilni rog. Igral je tudi na druge pihalne instrumente. O svojem glasbenem udejstvovanju nam je povedal. »V naši mladosti je bilo veliko muzikantov samoukov. Jaz bi tega ne mogel reči, saj sta mi znanje o poznavanju glasbe, pa tako tudi not, dajala oče in brat. Imel sem srečo, da sem se lahko vključil v znano pihalno godbo Slavka Beloglavca pri Sv. Trojici. Bili so uveljavljeni muzikanti. Z njimi sem nastopal na neštetih gostijah, premicijah in drugih slovesnostih. Kjerkoli smo igrali smo imeli veliko poslušalcev. Naša glasba je najlepše donela v cerkvah, kjer je svoje prispevala akustičnost prostora. Moje glasbeno nastopanje je prekinila druga svetovna vojna, ko sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Zanimivo pa je, da so me tudi tam našli kot glasbenika, saj sem nekaj časa igral v vojaškem orkestru. Z igranjem na pihalne instrumente, igral sem tudi klarinet, sem zaključil takrat, ko sem izgubil zobe.«

Toda Jože ni mogel iz svoje glasbene kože. Ker je že prej tu in tam kje zaigral na harmoniko, se je po opustitvi igranja na pihalne instrumente, posvetil harmoniki. »Vesel sem, da lahko sedaj svoje veselje do glasbe izrazim v igranju na harmoniko. To, s katero sem vam zaigral, mi je podaril brat Ivan, ki živi v Ameriki. Harmoniko je daroval tudi mojemu sinu Jakobu, ki je tudi glasbenik. Ker sem pri njem opazil talent, sem ga poslal v Glasbeno šolo v Gornjo Radgono. Vesel sem, da nadaljuje glasbeno tradicijo naše družine, saj igra tudi v pihalni gobi. Moj brat Ivan, ki jih ima 90, je imel štiri harmonike, pa je tako dve prinesel v Slovenijo. Tudi on je vesel, da njegov roda nadaljuje z glasbeno tradicijo.«

Kljub letom je Jože velik veseljak. Zato ni nič čudnega, če še tu in tam kje koga razveseli z igranjem melodij, ki so že skoraj pozabljene.


99 MAME JULIJANE ANŽELSveto maša ob njenem vstopu v 100 leto življenja je na domu daroval

sin pater Lavrencij

Na dan, ko se je rodila(4. februarja 1908), je tisto nedeljo v krogu najbližjih, praznovala 99 let življenja Julijana Anžel iz Zgornjih Verjan pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Dóma, na katerega je bila močno navezana, nikoli ni zapustila. V svojem dolgem življenju tudi nikoli ni bila v bolnišnici. Bolezni, ki so tudi bile, je zdravila doma. Kot pravi, jí je delo krepilo telo, molitev pa ji je dajala duhovno moč. Čeprav precej betežna, ne nosijo je več noge, se je na svoj rojstni dan veselila daritve svete maše, ki jo je ob somaševanju župnika patra Mateja Papeža iz župnije Sv. Trojica v Slovenskih goricah, v njeni bolniški sobi, daroval njen sin Jože Anžel, sedaj pater Lavrencij, ki je župnik v župniji Sv. Marije, Frančiškanske cerkve v Mariboru. Pred tem je bil več let župnik svoji rojstni župniji Sv. Trojica v Slovenskih Goricah. Pri sv. daritvi se je zbralo številno potomstvo, ki je napolnilo hišo. Sv. maši je sledilo vseh 6 vnukov in 15 pravnukov. Kot nam je povedal gospod pater Lavrencij, je daroval sv. mašo v zahvalo svoji mami, ki mu je s svojim zgledom in molitvijo pomagala do odločitve za duhovniški poklic.

Julijana se je rodila v družini malega kmeta s 5 ha zemlje, v družini se je rodilo šest otrok. Danes od vseh otrok živi le ona. Leta 1937 si je ustvarila družino, v kateri so se rodili trije sinovi, obdarili so jo s 6 vnuki in 15 pravnuki. V veliko veselje ji je, da lahko s sinom Janezom in snaho Anico mirno preživlja jesen življenja na svojem domu. V življenju je bilo veliko žalostnih in veselih trenutkov. Med vesele šteje posvetitev sina Jožeja, sedaj patra Lavrencija, za duhovnika. Daritve sv. maše in obiska njenih najdražjih je bila zelo vesela. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER

Mašna daritev ob 99 letnici Julijane Anžel iz Zgornjih Verjan pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah na njenem domu

LJUDJE

Jože Urbanič s harmoniko, ki mu jo je prinesel brat Ivan iz Amerike

5948Na območju Upravne enote Lenart 5.948 hišnih številk

Na območje Upravne enote Lenart, kjer sta bili lani poleg dosedanjih občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, ustanovljeni še občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz konca letošnjega januarja, 5.948 hišnih številk, 78 naselij in 68 ulic. Podatki za posamezno občino so sledeči:

v Občini Benedikt, ki meri 24,1 km2 je 13 naselij, v katerih je 23 ulic in 740 hišnih številk; v občini Cerkvenjak, ki meri 24,5 km2 je 15 naselij, kjer ni niti ene ulice in 818 hišnih številk; v Občini Lenart, ki meri 61,7 km2 je 22 naselij v katerih je 35 ulic in 2.226 hišnih številk; v Občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki meri 37,2 km2 je 12 naselij, v teh ni niti ene ulice, hišnih številk pa je 729; v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ta meri 26,3 km2, je 8 naselij z 10 ulicami in v njih je 751 hišnih številkv Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki meri 30,7 km2 je 8 naselij, vsa so brez ulic, hišnih številk pa je 684.

Na območju Slovenije je skupno 6005 naselij, 9.954 ulic in kar 514.469 hišnih številk.Statistika še vedno ne beleži koliko je ljudi v občinah po lansko letni ustanovitvi novih občin Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Enako tudi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ne vodijo posebej za vseh šest občin tukajšnjega območja, ločeno podatkov.

Franci Klemenčič

•

•

••

•

•


ZLATOPOROČENCA VETRŠEK

Zlatoporočno slavje v rojstni občini neveste Telke Vetršek, rojene v Trsteniku pri Benediktu

Življenje je loterija, zakonsko srečo pa si lahko človek ustvari sam, sta ob praznovanju zlate poroke dejala zakonca Tilka in Ivan Vetršek iz Zagorja ob Savi. Zlato poroko sta s svojimi najbližjimi in prijatelji praznovala na dan, ko sta se poročila prvič, to je 17. februarja. Kakor prvič, tako sta se tudi tokrat odpravila k zlati poroki k Sv. Ani v Slovenskih goricah, odkoder izhaja nevesta Tilka.

Kot sta povedala, sta prvič s svati odšla k poroki peš, po blatu, tokrat pa sta se peljala z avtomobilom po asfaltu. Najprej sta stopila pred »matičarja«, katerega je tokrat predstavljal novoizvoljeni župan občine Sv. Ana v Slovenskih goricah, Silvo Slaček, ki je zakoncema izročil zlatoporočno listino in darilo. Življenjski zgodbi zakoncev je predstavila predstavnica občine Sv. Ana Petra Golob. Po opravljeni civilni poroki sta se zlata nevesta in ženin odpravila v cerkev Sv. Ane, v kateri sta se poročila tudi pred 50-timi leti. Tokrat je daroval zahvalno maši župnik Jože Horvat, ki je zakoncema čestital za njuno vztrajanje v zakonu. Kot je dejal, sta zakonca zgled mladim, ki se danes vse redkeje odločajo stopiti pred matičarja ali oltar. Pravo slavje, kjer sta zlata nevesta in ženin tudi zaplesala, se je odvijalo na turistični kmetiji Senekovič v Frolehu.

Zakonca izhajata iz različnih koncev Slovenije. Žena Tilka z dekliškim priimkom Matela, se je rodila 1934. leta v Trsteniku pri Benediktu, v družini 12 otrok. Otroštvo je preživela v Frolehu v občini Sv. Ana v Slovenskih Goricah. Kakor mnogi iz teh krajev, je tudi ona, kot mladenka šla na delo v Zagorje ob Savi. Tam je spoznala svojega moža Janeza, ki se je rodil 1937 v Sv. Miklavžu v občini Celje v družini 7 otrok. Telka se je kot kuharska pomočnica zaposlila v internatu. Upokojitev pa je dočakala ob delu v slaščičarni.

Mož Janez se je izučil za tesarja. Nekaj let je delal v rudniku, nato pa kot delovodja pri gradbenem podjetju. V zakonu sta se jima rodila sinova Andrej in Miran, ki sta ju obdarila z vnuki Alešem, Andrejem in Rokom, na katere sta zelo ponosna. Po velikih težavah sta prišla v Zagorju do stanovanja v bloku, kjer živita tudi sedaj. Ko sta bila v službi, sedaj sta v pokoju, sta si na ženinem domu v Frolehu, v prelepi Slovenjegoriški pokrajini, postavila novo hišo. Računala sta, da bosta v njej živela, ko bosta v pokoju. Toda bila sta solidarna do sinove družine, zato je sedaj njuna hiša, dom sina Andreja z družino. V njej je tudi prostor zanju. Kljub svojim častitljivim letom ter težavam, ki z leti same po sebi pridejo, vedno z velikim veseljem prihajata v Froleh, k sinu Andreju in vnukom. Na jesen življenja čutita največje zadovoljstvo takrat, ko se v njuni hiši v Frolehu, zbereta obe družini sinov. To se zgodi predvsem ob nedeljah in večjih praznikih.


Društvo študentov medicine Maribor - PROJEKT MEDIMEDO

IZGUBITI STRAH PRED ZDRAVNIKOM IN PREGLEDOMV ponedeljek, 22. januarja 2007 so študentje medicine pripravili v športni dvorani Lenart bolnišnico

Medimedov. Obiskali so jo lahko šolarji prvih razredov in starejši otroci treh skupin iz enote vrtec.Otroci so si prinesli svojo najljubšo igračo. Igrača je postala njihov otrok, ki je zbolel. Otroci so zanje

izdelali zdravstvene izkaznice. Obisk je bil pravi dogodek za otroke. Študentje so znali sprejeti in voditi otroke od čakalnice do

zdravnika, rentgena, operacijske dvorane, lekarne, pisarne medicinske sestre do igralnice. Vse je potekalo v prijetnem a hkrati poučnem vzdušju. Hvala vsem.

Zapisala vzgojiteljica Zdenka Hren

RADI SMO EKO FRAJERJI!Kot Eko-vrtec Lenart, smo se odločili za sodelovanje v projektu zbiranja kartonske embalaže

za tekoča živila t. i. tetra-pak embalaže.

Ogledali smo si gradivo o nastanku embalaže, se veliko pogovarjali, naredili plakate in začeli so prihajati prvi tetrapaki. Do danes smo jih zbrali že čez 10.000 kosov. Da smo tako uspešni, gre zahvala predvsem staršem in drugim, ki nam pomagajo pri zbiranju. Otroci so radi Eko-frajerji in pomagajo po svojih močeh. Sodelujemo s podjetjem v kraju, Letnik-Saubermacher in podjetjem Tetra Pak, ki nam priskrbi kartonske škatle, v katere odlagamo

zbrano tetrapak embalažo. Ko vse napolnimo jih odpeljejo.

Najlepše je, da embalaže ne zbiramo v pričakovanju, da v zameno kaj dobimo, temveč, da s tem pomagamo naravi in vzgajamo k pozitivnemu odnosu do nje. Znani rek, iz majhnega raste veliko, je še kako na mestu za ta čas.

Vzgojiteljica skupine iz Modre igralnicedipl. vzgojiteljica Helena Klobasa


Skoraj 80% Južnokorejk si želi lepotne operacijeRaziskava v Južni Koreji je pokazala, da osem izmed

desetih žensk meni, da potrebujejo lepotno operacijo za izboljšanje svojega videza. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 810 žensk, starejših od 18 let, je v okviru svoje doktorske naloge izvedla študentka univerze Kjung He. Rezultati so pokazali, da 77,5 odstotka vprašanih žensk meni, da potrebujejo lepotno operacijo, 2,1 odstotka jih meni, da takšne operacije ne potrebujejo, 20,4 odstotka pa takšnih operacij sploh ne odobrava.

Obremenjenost in stresRaziskava je še pokazala, da se okoli 70 izmed 810 žensk

sooča s stresom, ker so obremenjene s svojim videzom. Lepotne operacije so sicer v Južni Koreji v razcvetu, saj mnoge ženske menijo, da bodo z “izboljšanim” videzom lažje našle fanta ali boljšo službo.

Tretjina južnokorejskih kmetov po ženo na tujeIz Južne Koreje prihaja še ena zanimivost, ki je morda

povezana s prejšnjo. Vse več južnokorejskih kmetov se namreč poroča z ženskami iz tujine, saj doma ne najdejo ustreznih partnerk. Po podatkih južnokorejskega ministrstva za državno upravo in notranje zadeve je bilo leta 2005 med 8027 porokami na podeželju kar 2885 porok mednarodnih. Predstavnik ministrstva Lim Sung Bum je povedal, da si “mladi na podeželju težko najdejo ženo, zato se ponjo odpravijo v tujino.”

Vse več moških si partnerke poišče v Vietnamu in drugih jugovzhodnih azijskih državah. V letu 2005 so sicer po svetu zabeležili 43.000 mednarodnih porok, kar predstavlja 13,6 odstotkov vseh porok in 9,6-odstotni porast glede na leto 2000.

CIMET IN ZDRAVJEZačimbo s svojevrstno in nepozabno aromo

uporabljamo kot dodatek k različnim jedem, eterično olje cimeta pa lahko uporabljamo tudi za izdelavo parfumov. Pa vendar se možnost uporabe cimeta s tem ne konča, saj so strokovnjaki ugotovili, da ima cimet na naše telo tudi številne zdravilne in blagodejne učinke.

Čeprav so cimet uporabljali v zdravstvene namene že v starodavnih kulturah, mehanizem delovanja cimeta znanstvenikom danes še ni popolnoma poznan. Strokovnjaki sicer vedo, da so že 4000 let nazaj ljudje s cimetom zdravili diarejo, revmatizem, prebavne motnje, prehlad, gripo, kašelj, slabosti in infekcije urinarnega trakta. Vedo tudi, da je cimet močan naravni antiseptik in da lahki deluje proti bakterijam, glivicam in virusom ter ščiti organizem pred različnimi infekcijami. Strokovnjaki hkrati predvidevajo, da cimet spodbuja delovaje prebavnih encimov in s tem pospeši prebavo hrane oziroma maščob. Vse raziskave pa kažejo tudi na to, da uživanje cimeta pomaga znižati krvni tlak.

Cimet pri sladkorni bolezniKo gre za sladkorno bolezen pa so strokovnjaki

glasni in enotni, saj so številne raziskave potrdile, da ima cimet pozitiven vpliv na presnovo sladkorja. Cimet namreč vsebuje snov, ki jo največkrat označujemo s kratico MHCP. MHCP poveča občutljivost receptorjev na inzulin, to je hormon, ki omogoča vstop glukoze v celice, kjer se glukoza porabi za energijo oz. se shrani kot vir energije. Vpliv na samo koncentracijo sladkorja ima MHCP, ki je prisoten v cimetovi skorji, večje količine omenjene spojine pa najdemo predvsem v vodnih in alkoholnih ekstraktih cimeta. Učinkovitost MHCP je klinično dokazana pri bolnikih z diabetisom tipa II, predvsem ob sočasni uporabi inzulina in ekstraktih cimeta, saj inzulin in MHCP delujeta sinergistično, kar pomeni, da se dopolnjujeta. MHCP v organizmu deluje podobno kot inzulin, vendar ga ne more popolnoma nadomestiti, lahko pa izboljša njegovo delovanje.

SLEZENEC, BARŽUNASTI SLEZ, SOBNI JAVOR

Zaradi javorasto narezanih listov pravimo slezencu tudi sobni javor,ime baržunasti slez pa ima po žametnih listih, ki so značilnost velikega števila rastlin iz družine slezenovk. Ob dobri negi se slezenci lepo razvijejo in hitro rastejo.

Njegova domovina so tropski in subtropski predeli. Tam poznamo okrog 150 različnih vrst slezenovcev. Vse okrasne vrste, ki so jih vrtnarji vzgojili v zadnjih 120 letih, pa izvirajo iz Srednje in južne Amerike.

Poznamo zelo veliko sobnih in vr tnih sor t in oblik slezenovcev. Pri posameznih rastlinah so lahko listi svetlo zeleni in skoraj prosojni kot pri sobi lipi, druge sorte pa imajo lisaste in rumene pegaste liste. Zvonasti cvetovi so lahko v rožnatih, rdečih ali rumenih odtenkih, včasih so živo rdeči ali celo dvobarvni.

Poleti morajo biti slezovci na senčnem mestu, primerno zanje je tudi zavetrno mesto na prostem. Premočna sončna svetloba rastline oslabi, tako da jih napade pršica prelka (rdeči pajek), zaradi prepiha pa se lahko na njih naselijo listne uši. Prezimujejo naj pri temperaturi 12-14 stopinj C. Sobne rastline iz rodu Abutilon lahko obrezujemo vse leto in tako spodbujamo razraščanje. V obdobju rasti od marca do avgusta jih moramo obilno zalivati, predvsem ob visokih temperaturah. Pozimi jih zalivamo le toliko, da so rastline v enakomerni vlažni prsti. Spomladi jim prija, če jih občasno poškropimo z vodo, sicer se lahko na listih pojavijo poškodbe zaradi suhega zraka. Od marca do avgusta moramo slezence redno na vsake 14 dni dognojevati. Vsako pomlad pa jih tudi presadimo v rodovitno in dobro odcedno prst.

Slezenec ali sobni javor razmnožujemo aprila in maja s potaknjenci.

SLADICA

JABOLČNA PITA MALO DRUGAČESestavine: 50 dag moke, 1/4 l mleka, 4 dag kvasa, 7,5 dag sladkorja, 5 dag masla, sol, maščoba za pekač Nadev:2 kg kislih jabolk, 15 dag rozin, 2 limoni 5 dag sladkorjaPotres po nadevu:15 dag moke, 7,5 dag sladkorja, 7,5 dag masla, 1 zavitek vanili sladkorja, malo mletega cimeta

Priprava:Za kvašeno testo uporabimo moko, dodamo mlačno mleko, ki ga zmešamo s kvasom, dodamo sladkor, maslo in ščep soli. Vse sestavine pognetemo v testo, ki ga dobro obdelamo, da postane gladko. Testo naj počiva 30 minut. Nato ga razvaljamo po namazanem pekaču. Jabolka olupimo, jih grobo

naribamo, jim dodamo oprane rozine, sok in limone ter sladkor. Nadev porazdelimo po testu. Za potres naredimo iz moke, sladkorja, masla, vanili sladkorja in cimeta testo, ga obdelamo in razdrobimo ter potresemo po nadevu. Pito pečemo 30 minut v pečici pri temperaturi 225 stopinj C.

Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.

Kitajski pregovor


KLIMA SE SPREMINJAKAJ JE VZROK IN KDO JE POVZROČITELJ KLIMATSKIH SPREMEMB?

Meteorologi iz več držav si belijo glave, kaj je vzrok in kdo je kriv, da se klima spreminja. Eni tako, drugi drugače, v glavnem pa je kriv človek. Nisem vremenoslovec a z zdravim razumom premišljujem, da je glavni vzrok preveč ljudi na svetu in, da človek preveč zahteva od matere narave, zemlje. Napačna tehnika in človeško razkošje, luksus so vzrok uničevanje narave in samega sebe. Človek s svojim znanjem (ali neznanjem) je šel predaleč, uničuje zrak, pokriva zemljo z betonom, asfaltom, steklom, železom. Zemlja ima premalo zdrave površine, da diha, da regulira in da naravi to kaj potrebuje: sveži zrak, svežo vodo, primerno toploto itd. Poskusimo poleti ko močno sonce sije bosi stopiti na beton, na asfalt itd. kako peče, kako ugodno je če na travo! Ker je vedno več ljudi, je več onesnaženja, napačnega napredka, človek uničil ritem, regulacijo narave in tako povzročil to, kaj sedaj ima.

Vprašamo se kaj pa zdaj? Nazaj ne bo šlo, nihče se ne bo odpovedal luksuzu in zemlji škodljivega napredka. Politične in verske vladarje ter kapitaliste vse to ne zanima, želijo vedno več vojske, orožja, političnih in verskih nemirov. Človek, ki se dela tako naprednega, izobraženega ni sposoben živeti v miru, zadovoljstvu in spoštovanju. Neka druga moč, izobrazba bi morala voditi človeka, da bi drugače živel. Če bo človek šel tako naprej bo počasi vsega konec, prej kot si nekateri predstavljajo, prej kot bodo izvoljeni pobegnili v vesolje ali na druge planete.

Franc Pučko


GOSKE stare leto dni, posamezno ali v parih ugodno prodam, SVINJE 25-100 kg, VINO v litrih ali rinfuzi, tel.: 041/985719UGODNO PRODAM SENO v okroglih silažnih balah, tel.: 041/758660MEŠALEC ZA GNOJEVKO na traktorski pogon in gradbeni kompresor Fagram , tel.:041/566536NAKLADALKO SIP 17 kubično prodam, tel.: 7201263KOSILNICO BCS diesel, širina 127 cm s sedežem, tel.: 720 12 63Kosilnico BCS in RDEČE VINO prodam, tel.: 7207475

GOLF 4 1.4 16V, avt. klima, vsa el., bele barve, opravljen veliki servis, samo 90.000 km, kupljeno v SLO, možnost kredita, tel.: 041/704395TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena 40.000, tel: 041/282-110PRODAM CLIO, 5 leta star, 120.000 km, prvi lastnik, 4200 EUR, tel. 051/247068KIA Sephia A1,6, l.96, 155 tisoč km, rdeče barve, el. paket, 2 x air bag, servo volan, cena 290.000 SIT, tel: 040/229967, 02/720 64 83

IŠČEM STANOVANJE enosobno v Lenartu ali okolici, tel: 031/275875Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda, tel. na parceli, velikosti od 1000 - 1600 m2, lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru, tel.: 041/343992Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE v Tratah 60m2, zamenjava pride v poštev samo v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/6445771HIŠO prodam ali zamenjam z doplačilom za stanovanje v Lenar tu, z gospodarskim po-slopjem z 50 arov zemlje v Sp. partinju 4, tel.: 02/7207591, 041/509501IŠČEM STANOVANJE - 1 sobno, ali garsonjero v Lenartu, tel.: 031/787-437V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju za daljše obdobje, tel.: 031/540-875PRODAM ali dam v najem 90 arov zemljišča v Oseku, tel.: 041/609971NJIVO ali TRAVNIK vzamem v najem, tel.:041/672120PRODAM STAREJŠO VSELJIVO HIŠO z gos-podarskim poslopjem, Trstenik 4, Benedikt. Meri2,96 ha zemlje v enem kosu. Vinograda je sedaj obdelanega 400, trsi, infrastruktura je

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, pro-dam zelo ugodno, tel 041/228644DOMAČE BUČNO OLJE prodam, možna dostava nad pet litrov, bučno 1200 SIT liter, mešano olje 700 DSIT liter, tel: 041/564765REZAN LES, OPAŽE, prodam in dostavim, tudi deske, brune... tel: 041/451-677, 041/459090POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/489 977OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami, stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/7031401, gsm: 031/438-385NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506, 4x4, letnik 88, tel: 031/201825Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta 1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu) naročite po tel.: 6401241, pošljem skupaj s pismom Clintona za 2500 SITK O R U Z O i n J E Č M E N p r o d a m , t e l : 02/7208156Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675Novo MIZARSKO MIZO prodam, kakor tudi domačo SLIVOVKO, tel: 031/441900, 041/209877NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel. 7032197TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm, 1 leto star, dobro ohranjen, za 15.000 SIT, tel.: 041/609971, 02/7034247REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim 041/606138100 l STISKALNICO za grozdje, predelno steno, leseno z vrati 200 x 240, dve 5 cm deski (fosna), cena po dogovoru, tel: 041/214451BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETON-SKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO DOMAČE VINO, tel.: 041/722147Malo rabljeno otroško KOLO, brez dodatnih koles, za 4-6 let prodam za 20 EUR, tel.: 7292976 Branka

CISTERNO za gnojnico, tel: 031/201825RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno prodam, 02/4260803JEKLENKO za kisik, cena po dogovoru, tel.: 041/674 234OTROŠKI VOZIČEK Kobo z lupinico sivo rumene barve, rabljen 5 mesecev, cena po dogovoru, tel: 041/446-7641000 KG Oljne Repice prodam, tel . : 02/7201065CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/599-059PREDSETVENIK z dvojnimi valji, širine 220 cm, tel.: 703 20 47NOVE PREVLEKE za avto sedeže, za simbolično ceno, tel.: 7292976BALIRKO za okrogle bale, Rollbaler M1300 z variabilno komoro in mešalec za gnojevko na traktorski pogon. Tel.: 041/566536KRMNO PESO, korenje in belo repo ugodno prodam. Tudi okusno slivovko, bučno olje, jabolčni kis in rdeče vino. Tel: 720-70-14 ali GSM: 051/211-675PRODAM ŠMARNICO / jurko na brajdah, tel; 031/233853PLUG IMT 10 " , v isok i k l i rens, Te l . : 041/665486ELEKTRONSKI ODGANJALEC mačk ali kun, tel.: 041/738063USMERJEN ali PARABOLNI mikrofon za poslušanje na daljavo, primeren tudi za lovce, tel.: 041/738-063KAMERE ŽIČNE ali BREZŽIČNE z možnostjo sprejema na običajni TV, tudi z možnostjo snemanja, tel.: 041/7380632 TONI TRBOVELJSKEGA premoga, tel.: 02/2511865 ali Milena Čepič, Osek 114aPRODAM 4 ZIMSKE GUME, Sava Eskimo MtS 165/70R 14 z platišči za polo SDI, Seat Ibiza ali Škoda Fabia, ugodna cena po dogovoru, tel.: 031/506823 ali 7032443ŠTEDILNIK CORONA, rostfrei, 3 plin, 2 elek-trika, z el. pečico, in kuh. elemente dolžine 3m, tel: 031/508856REGAL sobno gredenco, rjave barve, dolžine 3 m, višina 1,9 m, ugodna cena, dobro ohranjeno, 031/508856PRODAM TROSILEC hlev. gnoja, tel . : 041/282110PRODAM ODJEMALEC za si lažo, tel . : 040/676557PRODAM TROBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, Vogel not, tel: 031/416412PRODAM PAJEK 4,5 m hidravlično zapiranje, tel.: 031/201825PRODAM ROTACIJSKO KOSO , t e l . : 031/416412

urejena, tel.: 02/2515755Prodam GRADBENO PARCELO na lepi sončni legi v Sv. Trojici, tel.: 041/513274V OKOLICI LENARTA kupim travnik, gozd ali starejšo hišo, tel.: 051/247068PRODAM GARSONJERO v Lenar tu, tel.: 7206544 ali 041/501161OPREMLJENO SOBO dam v najem, tel.: 7207183PRODAM MANJŠE POSESTVO s stanovanjsko hišo v Žicah 19, ob glavni cesti, ki pelje k Sv. Ani, resni kupci kličite na tel.: 7205681 ali 3319901

IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409TORTE sprejemam naročila za torte različnih velikosti, oblik in okusa. Če imate radi sočne in lahke torte pokličite, dostavimo tudi na dom, tel 040-742869PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po tele-fonu 040/792979PREKAJUJEMO MESO in mesne izdelke z bukovimi drvami, vsak dan po 14. uri tel: 02/7206373IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960POTREBUJETE GLASBO za manjše skupine ali praznovanja, pokličite mladi duo, po solidni ceni, tel: 051/356942VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem domu v okolici Negove, Info: 040/671907V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali grem k vam za natakarico, tel: 041/266-818Gradim hišo, potrebujem zidarja, malarja, vse od A do Ž, tel: 051/247-068NUDIM VARSTVO otrok na svojem domu v okolici Maribora, tel.: 041/249 177ŽAGAM drva cepanca, cena po dogovoru. Tel.: 040329748IŠČEM NEKOGA da mi preorje manjši vi-nograd z njegovim motokultivatorjem, tel.: 031/506823NUDIM VARSTVO na domu, na relaciji Ptuj - Lenart, tel.: 051/271-119ZAPOSLIM dekle - natakarico z veseljem do strežbe, po možnosti stanovanje in hrana v hiši, tel.: 040/837-839IŠČEM RESNE LJUDI za delo ki ga lahko opravl-jate tudi na vašem domu. Brez den. vložka, info: Sandra Turk, 041/946405

MARKETING


LITERATURA

Izšlo je

PTUJ IN LETO 1991Spominski zbornik pričevanj in dokumentov - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Ptuj 2006

Slovensko krajevno zgodovinopisje je bogatejše za novo dokumentarno publikacijo s pomenljivim naslovom »Ptuj in leto 1991«. Spominski zbornik ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo nosi letnico izida 2006 in je zagledal luč sveta v letu, ko smo širom po domovini praznovali 15-letnico samostojnosti in neodvisnosti. Prizadevni člani uredniškega odbora, številni drugi sodelavci in predstavniki ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo pa so ob izidu konec minulega leta sprejeli odločitev, da naj se publikacija predstavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju 2007. Dan po prazniku, ki je vnovič izpostavil moč slovenske kulture in njen neprecenljivi prispevek k ohranitvi slovenskega naroda, smo bili priče novemu kulturnemu bogastvu, knjigi, katere poglavitni namen je seznanjati bralstvo z nekaterimi važnejšimi iztočnicami slovenske nacionalne zgodovine iz usodnih, lahko rečemo prelomnih let 1990 – 1991. Iz časov, ko je bilo treba z jekleno voljo, odločnostjo, razumom in nenazadnje z orožjem, obraniti odločitev slovenskega plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije iz decembra 1990. Da je bilo leto 1991 polno nepredvidljivih dogodkov, polno tveganja, a obenem prepolno skupnega hotenja, volje in popolne enotnosti o uresničitvi stoletnih sanj o suvereni slovenski državi, vedo povedati tudi akterji tega dogajanja na širšem in ožjem ptujskem območju. In da ti dogodki ne bi utonili v pozabo, so spomini mnogih, ki so jih doživeli in predvsem aktivno soustvarjali, zbrani v spominskem zborniku pričevanj. Izid vsake knjige je za majhen narod velik kulturni dogodek in tudi javna predstavitev zbornika v polni slavnostni dvorani ptujskega gradu je potrdila ta prepričanja. Še zlasti, ker gre za zgodovinsko dokumentarno knjigo, ki bo s svojo historično sporočilnostjo bogatila naš zgodovinski spomin in krepila narodno samozavest. Ta nam je tudi zdaj, ko smo člani velike evropske družine, še kako potrebna. Morda prav toliko ali včasih še bolj kot takrat, ko smo šli na barikade in smo z orožjem branili plebiscitarno odločitev o samostojnosti in neodvisnosti.

Požrtvovalnim članom uredniškega odbora na čelu z glavnim urednikom mag. Janezom Mercom je brez dvoma uspel veliki met izdati knjigo pričevanj in spominov na leto 1991. Opravili so dobro delo in iztrgali iz pozabe mnogo izvirnih pričevanj, dokumentov in drugega gradiva. Med pripravami na izdajo so z vso odgovornostjo poudarili, da ne pišejo znanstvene zgodovinske monografije ali kakršnega koli znanstvenega dela – to prepuščajo zgodovinarjem in drugim, ki bodo iz časovne distance ovrednotili ptujski prispevek k slovenskemu osamosvajanju. Zbornik torej vendarle še ni pravo zgodovinsko delo, a je kljub temu izjemno pomemben in dragoceni dokument časa. Gledano iz zgodovinske distance so takratna dogajanja še vedno relativno blizu, a ravno dovolj daleč, da lahko akterji s še dovolj svežim in zanesljivim spominom – pri tem pa hkrati tudi že veliko bolj objektivno, kot bi to zaradi emocij morda storili takoj po prelomnih dogodkih - s svojimi spominskimi zapisi rešijo pred pozabo veliko tistega, česar zgodovinarji pri kasnejših poglobljenih obravnavah in analizah te problematike ne bodo našli v pisnih virih. Ob prebiranju b e s e d i l b o m o l a h k o podoživeli utrip tedanjega

časa, v katerem so se mnogi dogodki odvijali z neverjetno, včasih celo s filmsko naglico. Mnogi, ki so tudi na ptujskem območju z vso odgovornostjo slutili in pričakovali pomembne spremembe, so se zavedali odgovornosti zgodovinskega trenutka. Njihov ponos in pripravljenost na kakršnekoli žrtve v zelo nepredvidljivih razmerah, kakršne so vladale v takratni, razpadajoči jugoslovanski državi, kaže na izjemno visoko moralo in narodno zavest. Ljudje so se zavedali usodnosti časa, pa naj je šlo za tiste, ki so bili posredno ali neposredno vezani na vojaške strukture, ali one, ki so v bistvu kot občani do takrat v različnih strukturah počeli povsem nekaj drugega. Posamezni prispevki iz zbornika Ptuj in leto 1991 nam odkrivajo, da so bili vsi pripravljeni tvegati, pomagati, prevzemati odgovornost, ki je včasih celo presegala njihove sposobnosti. Pripravljeni so se bili upreti z orožjem ali kakorkoli drugače vsem tistim, ki so jih poskušali s silo zadržati na razpadajoči in potapljajoči se jugoslovanski barki. To in še marsikaj je sporočilo knjige, ki bo pripomogla k novemu raziskovanju, odkrivanju in analiziranju dogodkov; da bi vzpodbudila k pisanju spominov tudi mnoge tiste, ki imajo polne beležnice, a še oklevajo, saj se jim zdi vse skupaj nekoliko preblizu. Verjamemo, da se bodo odzvali mnogi, ki vidijo dogodke nekoliko drugače, ki morda hranijo tudi za zdaj še neznano in neobjavljeno gradivo in ki želijo ohraniti maksimalno objektivnost in korektnost do dogajanj, katera so soustvarjali ali podoživljali. Knjiga bo zagotovo dobrodošla tudi strokovni javnosti, ki bo lahko z njenimi sporočili znanstveno dograjevala vedenja o prelomnih časih novejše slovenske zgodovine.

Mag. Marjan Toš

Spominski zbornik je oblikoval grafik-oblikovalec Romeo Štrakl - urednik Domačih novic

Predstavitve se je udeležil tudi minister Milan Zver

Izšla je prva letošnja Menora

JUDOVSKI ARHIV SLOVENIJE

Na čelu Judovske skupnosti Slovenije ostaja predsednik Andrej Kožar-Beck, podpredsednica Alja Klešnik in generalna sekretarka Mojca Cmrekar – Odškodnina za odvzeto premoženje

Pred dnevi je izšla prva letošnja številka Menore, uradnega glasila Judovske skupnosti Slovenije. Prinaša nekaj tehtnega branja o delu in življenju slovenske Judovske skupnosti, ki jo bo tudi v naslednjem mandatu še naprej vodil dosedanji predsednik Andrej Kožar-Beck.

Ta je v daljšem zapisu med drugim izrazil optimistični pogled na prihodnje delovanje skupnosti, ki je številčno sicer še vedno skromna, a zato z dejanji vedno bolj prepoznavna. V minulem mandatnem obdobju jim je uspelo pritegniti več požrtvovalnih sodelavcev, ki so bili dejavni na mnogih področjih. Veliko dela so imeli s prizadevanji za vračanje odvzetega judovskega premoženja po drugi svetovni vojni. Od države pričakujejo odškodnino za odvzeto, pokradeno in uničeno judovsko premoženje po 2.svetovni vojni. Poleg tega srčno upajo, da jim bo država vrnila vsaj en objekt, ki bo nadomestilo za barbarsko porušeno sinagogo v Murski Soboti leta 1954. S tem bi Judovska skupnost Slovenije dobila ustrezne prostore in materialna sredstva za delovanje. Sicer pa je predsednik Andrej Kožar – Beck v Menori članom skupnosti in širši javnosti podrobneje pojasnil nekatere spremembe v delovanju. Več pristojnosti je dobil Izvršilni odbor skupnosti, ki bo zdaj pri delu bolj samostojen. Sprejet je bil novi statut, v katerem so veliko bolj jasno opredelili, kdo je lahko član skupnosti, obveznosti in dolžnosti članov. Odslej bodo lahko ustanovili tudi nove judovske občine v krajih, kjer bi se pokazala potreba po samostojni organizaciji. Novi izvršilni odbor bo oblikoval in sprejel delovni program, vodila pa ga bo nova generalna sekretarka Mojca Cmrekar. V njem so še Jozefina Gumpot, Polona Vetrih, Maja Kutin, Uroš Kolar, Kris Killer in Matija Ravitz. Za novo podpredsednico Judovske skupnosti Slovenije je bila izvoljena Alja Klešnik.

Med zanimivejšimi in zahtevnejšimi projekti naj omenimo ustanovitev Judovskega arhiva Slovenije. V njem želijo zbrati vso razpoložljivo dokumentacijo o življenju Judov na slovenskem ozemlju od naselitve do danes. Projekt naj bi bil okvirno končan oktobra letos, ko bodo kandidirali za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za njegovo dokončanje in nadgradnjo.Judovska skupnost Slovenije se bo tudi letos aktivno vključila v priprave in izvedbo programov evropskega dneva judovske kulture, ki bo 3. septembra. Večina prireditev naj bi bila v Ljubljani in v Mariboru in v okviru dejavnosti pred leti obnovljene sinagoge v Židovski ulici. Mariborska sinagoga je osrednji spomenik judovske dediščine v Sloveniji in programsko že od leta 2001 dobro sodeluje tudi z Judovsko skupnostjo Slovenije. Prva letošnja Menora prinaša tudi običajne teme in v prispevku Mojce Cmrekar podrobneje pojasnjuje Božje ime, ki v judovski misli ni namenjeno le poimenovanju, pač pa v sebi skriva zgodovino in lastnosti poimenovane osebe ali stvari. To opazimo že v Tori. V kulturni rubriki so objavljene pesmi Meira Wieseltiera in Azriela Kaufmana v prevodu Lenče Ferenčak in knjižni novosti Levji med in Kabala, ki ju je prevedel Klemen Jelinčič-Boeta. Dovolj razlogov za koristno branje.

Marjan Toš


Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 3. 2007 na naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade,

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1/07DIŠAVA, NONIN SOLATNI KROŽNIK

2/2007

NAGRADNA KRIŽANKA 2 - 2007

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 1/2007Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado Pizzerije Nona:1. nagrada: testenine po izbiri: Anita Berič, Froleh 18, Sv. Ana2. nagrada: Pizza po želji: Milena Berič, Jablance 46, Zg. Korena3. nagrada: solatni krožnik: Alojzija Greifoner, Sp. Voličina 99

Nagrade boste prevzeli v Pizzeriji Nona, Zamarkova, z osebnim dokumentom

OVEN 21.3 – 20. 4.Vzemite si čas za romantične trenutke v dvoje. Izkoristite nove priložnosti, ki so se vam iznenada pokazale v življenju. Če imate družino, se ji popolnoma posvetite. Finančno stajne vam bo omogočalo kar nekaj razkošja.

BIK 21.4. – 20.5.Dnevi, ki prihajajo, poskušajte preživeti s tistimi, ki so vam blizu. Ne izogibajte se pogovorom, predvsem pa bodite odkriti do sebe in do svojih želja. Nihče ne bo zameril, če se boste za nekaj časa umaknili v osamo.

DVOJČKA 21.5. – 21.6.Dobro preučite, zakaj je prišlo do tako nenadnih sprememb. Mogoče se bo pokazalo, da boste morali na hitro reagirati. Ne izgubljajte časa, saj je konkurenca danes prevelika, da bi lahko zaspali.

RAK 22.6. – 22.7.Pokate od energije in nihče vas ne more ustaviti v vaših načrtih na poslovnem področju.S par tnerjem bosta imela nekaj težav v komunikaciji. Oba bosta zelo trmasta, zato bo potrebno veliko dobre volje.

LEV 23.7. – 23.8.Čakajo vas majhna, a zelo sladka presenečenja. Nikar si ne obetajte preveč, da ne boste na koncu razočarani. Raje se prepustite toku življenja. Zagotovo vam bo to prineslo več dobrega kot ne.

DEVICA 24.8. – 23.9.Ne spuščajte se v tvegane igrice. Odkrito povejte, kaj si mislite in kako želite, da se zadeva konča. Nihče ne bo poskrbel za vas, le sami morate storite vse. V naslednjih dneh vam bodo ljubezenske zveze naklonjene.

TEHTNICA 24.9. – 23.10.Si želite obrniti novo poglavje v vašem življenju? Najprej se ozrite vase in poskušajte malce bolj optimistično gledati v svet. Le tako boste rešili razplet. Če boste želeli zgladiti spore, poskušajte to storiti na kar se da umirjen način.

ŠKORPIJON 24.10. – 22.11Teden, ki prihaja, bo poln presenečenj, na srečo izjemno ugodnih. Nekaj se bo spremenilo v vašem življenju. Srečali boste starega znanca, ki vam bo ponudili zanimivo sodelovanje. Premislite o tem.

STRELEC 23.11. - 21.12. Zabava, ki jo boste organizirali, bo naletela na velik uspeh. Na ljubezenskem področju vam bodo končno zacvetele rožice. Več pazljivosti v službi, saj se je pojavil nekdo, ki mu gre vaš uspeh na živce.

KOZOROG 22.12. – 20.1.Naslednje dni boste veliko časa preživeli s prijateljem, ki vam bo odprl srce. Pomagajte mu, zelo vam bo hvaležen. Zavedali se boste svojih odlik, zato boste zelo samozavestno pristopili k uresničevanju projekta.

VODNAR 21.1. – 19.2.Vaše razpoloženje bo odlično. Okoli sebe širite pozitivne vibracije, kar dobro vpliva tudi na vašo poslovno situacijo. Napočil je trenutek, ko boste lahko končno izpostavili svoje interese.

RIBI 20.2. – 20.3.Polni ste energije in jo znate tudi dobro usmerjati. Neka poznanstva se bodo izkazala za izjemno koristna. Izkoristite jih. Če boste želeli uresničiti cilj, ki ga že dolgo načrtujete, je zdaj napočil pravi trenutek.


Sp. Volièina 80a, 2232 Volièina, Tel.: 02/729-27-72

Velika ponudba

IZ KRUŠNE PEÈIPIZZE

Vsak dan

z juho že od 3,- € naprej

MALICE

6 menijev

NEDELJSKA

€že od 6,- naprej

KOSILA

JEDIPO NAROÈILU

azgibano in pestro leto 2006 v du r a vil a a opr adniki...

Documents