b pred i potoa cmyb bporaka.org.mk/wp-content/uploads/2012/07/glasilo... · pred i potoa tekot na...

PRED I POTOATekot na procesot na adaptirawe i renovirawe

na objektot za dneven centar za lica sointelektualna popre~enost - PORAKA Radovi{ -

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB



Skopje, juni 2012 g.Skopje, juni 2012 g.

Na 21.06.2012 godina, Ministerot za trud i socijalna politika, g-din Spiro Ristevski iGradona~alnikot na Op{tina Radovi{, d-r Robert Velkov go pu{tija vo upotreba noviot objekt

na dnevniot centar - PORAKA Radovi{



1 2 3

4 5 6

7 8 9

10 11 12

13 14 15

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2012 god. Broj 2, god. XXV

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Voved

Istraùvawe na Evropskata asocijacija naobezbeduva~i na servisni slu`bi za lica so

popre~enost - EASPD

Inkluzijata e re{enie, a ne neprijatel

Istraùvaweto pokaùva deka postoi spodeleno gledi{te dekakrizata ima pove}estrano vlijanie bidej}i vlijae vrzdolgoro~nite strategii, godi{nite rabotni planovi, kako ioperacionalnite programi vo odnos na obezbeduva~ite naservisni slu`bi za lica so popre~enost.

Vo januari 2012, EASPD napravi anketa pome|u svoeto~lenstvo za vlijanieto na finansiskata i ekonomska kriza vrzsektorot za popre~enost, osobeno vo odnos na obezbeduvawetoservisni slu`bi za licata so popre~enost.

Anketata be{e napravena od organizacii ~lenki namreàta na EASPD. Dobienite odgovori dadoa mo}en dokaz zagolemoto negativno vlijanie od krizata. Anketiraniteorganizacii opfatija {iroka geografska oblast, poto~no 18 zemji.Opfateni bea dràvi ~lenki na EU i sosedni zemji (Makedonija,Moldavija, Norve{ka), odnosno pretstavnici od site regioni naEvropa.

Organizaciite ~lenki na EASPD pokaàa deka krizatavlijae vrz:

- Dolgoro~nite strategii za popre~enost (59%);- Godi{nite planovi i programi vo odnos na popre~enosta

(69%);- Operacionalnite programi vo odnos na obezbeduva~ite na

servisni slu`bi za lica so popre~enost (72%).

Zna~ajni namaluvawa se zabeleàni vo javniot buxet zasocijalni servisni slu`bi vo 2011 godina: do minus 80% vo javniotbuxet, a {to e nameneto za servisni slu`bi na lokalno iliregionalno nivo (vo 2011 nasproti 2010 godina).

Sepak, treba da se zabeleì deka najgolemiot broj naispitanici zabeleàle vlijanie na krizata vrz dolgoro~nitestrategii za popre~enost. Taa brojka pokaùva deka va`nosta kojavladite ja davaat na pra{awata okolu popre~enosta se namaluva.Toa seriozno }e gi potkopa postoe~kite i planirani aktivnostiokolu Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost iStrategijata na EU za popre~enost.

EASPD e ubedena deka e potrebna politi~kata agenda zaza{tita i razvoj na inkluzijata, koja }e bide poddràna od visokokvalitetni servisni slu`bi. Veruvame deka toa e vo soglasnostso pristapot za ~ovekovi prava, a istovremeno i pozitivenpridones za finansiskata kriza. Toa e dvojna investicija. Poraditoa, gi povikuvame vlastite vo EU da gi koristat svoite statutarninadle`nosti so cel da go olesnat ovoj pristap.

EASPD gi povikuva kreatorite na politiki za poddr{kana infrastrukturata za da se podgotvi na{ata idnina i da sespre~i povtorna institucionalizacija. EASPD smeta dekadadenata pomo{ vo sektorot za socijalna grià }e pomogne i naop{testvoto i deka preku poddr{kata na sektorot za socijalnagrià }e pottikne dvokraten odgovor na krizata!

SODR@INA

2 stranaIstraùvawe na EASPD

3 stranaOtvoren noviot objekt na dnevniotcentar - PORAKA Radovi{

4 strana- Rabotilnici za SWOT analiza- “Zaedno za podbora idnina”

5 i 6 stranaPORAKA: Otvorete gi prozorcitekon op{tina bez diskriminacija

7, 8 i 9 stranaRezolucija za ~ovekovi prava,na~in za izlez od krizata

10 i 11 stranaPoseben fokus: Pravata na decataza site!

12 stranaRealna plata za realna rabota

13 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA

14 i 15 stranaSocijalni aktivnosti na dnevnitecentri na RCPLIP - PORAKA

16 stranaNa{a stranicaTekot na procesot na adaptirawe irenovirawe na noviot objekt zadneven centar - PORAKA Rdovi{

3


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Uspe{na realizacija na procesot za adaptirawe,

renovirawe i opremuvawe na noviot objekt

Otvoren noviot objekt na dnevniot centar- PORAKA Radovi{ -

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA e aktivnovklu~ena vo sozdavaweto na uslovi za sproveduvawena reformskiot proces na deinstitucionalizacija voRepublika Makedonija odnosno prevencija odinstitucionalizacija preku oformuvawe naalternativni servisni slu`bi za poddr{ka na licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva vomestoto na ̀ iveewe. Aktivnostite vo ovaa oblast senaso~eni vo dva pravci: kon odrùvawe na kontinuitetvo rabotata na oformenite socijalni servisni slu`bi(dnevni centri) za lica so intelektualna popre~enosti kon sozdavawe na uslovi za promovirawe na drugividovi na servisni slu`bi.

Eden od dnevnite centri, vo ramkite namreàta na RCPLIP – PORAKA, e i dnevniot centarna PORAKA vo Radovi{. Ovoj dneven centar od negovotooformuvawe pred desetina godini, pa se do denes,opstojuva{e vo dotraena monta`na baraka koja voizminatite nekolklu godini vo pove}e navratipretrpuva{e sanacii i adaptacii so cel da se obezbedisoodveten prostor vo koj nepre~eno }e moè da serealiziraat programskite sodrìni. Vo 2010 godina,Op{tina Radovi{ na CPLIP – PORAKA Radovi{ mudodeli prostorii – objekt od cvrsta gradba, koj sosoodvetna adaptacija, renovirawe i opremuvaweprerasna vo soodveten dneven centar.

Za taa cel, RCPILP – PORAKA zaedno soCPLIP – PORAKA Radovi{, a vo sorabotka solokalnata vlast vo Op{tina Radovi{ (gradona~alnikotd-r. Robert Velkov i Sovetot na Op{tina Radovi{) voizminatiot period uspe{no sorabotuvaa vo renovirawei opremuvawe na noviot objekt namenet za dnevniotcentar na PORAKA vo Radovi{.

Objektot sve~eno go pu{tija vo upotrebaMinisterot za trud i socijalna politika, g-dinSpiro Ristovski, i gradona~alnikot na Op{tinaRadovi{, d-r. Robert Velkov na 21.06.2012 godina.

Adaptacijata na objektot, renoviraweto iopremuvaweto go poddràa: Op{tina Radovi{,RCPLIP - PORAKA, Rudnik “Bu~im” - Radovi{,kompanijata “Detonit” - Radovi{ i nekolku firmi odRadovi{ so donacii vo grade`ni materijali, kako iInstitutot za ~ovekovi prava “Ludvig Bolcman” prekuproekt finansiran od Austrian Development Cooperationi Ministerstvoto za trud i socijalna politika naRepublika Makedonija. RCPLIP - PORAKA obezbedidonacii za renoviraweto od Inclusion Ireland i odMakedonskata Ambasada vo Hag - Holandija i Ambasa-dorot Nikola Dimitrov.

Vo naredniot period sleduvaat aktivnosti zaureduvawe na dvornoto mesto, so {to }e se zaokruìcelata aktivnost vo odnos na ovaa servisna slu`ba.

4


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Edna od programskite celi i zada~i naRepubli~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA e koordinacijai stru~no-metodolo{ka poddr{ka na lokalniteorganizacii i servisnite slu`bi. Od tie pri~ini, iovaa godina, Republi~kiot centar za poddr{ka na licaso intelektualna popre~enost – PORAKA pobara odlokalnite organizacii, kako i od servisnite slu`bi{to gi menaxira, da izgotvat SWOT analizi zaorganizaciite i servisnite slu`bi (dnevnite centri).SWOT analizata e alatka koja e mo{ne korisna zaprocenuvawe na aktuelnata sostojba vnatre voorganizacijata, so site nejzini prednosti i slabistrani, no i mo`nostite i zakanite koi doa|aat odopkruùvaweto vo koe taa organizacija deluva. Ovaaalatka, dokolku realno i objektivno se izgotvi,pretstavuva solidna osnova za podgotvuvawe na realnii efektivni akcioni planovi na organizacijata, kako iiznao|awe na na~ini za podobruvawe i nadminuvawena slabite strani na organizacijata.

Lokalnite organizacii na RCPLIP – PORAKA,na sostanoci na upravni odbori detalno gi razgledaai diskutiraa za sostojbite vo nivnite organizacii, pavrz osnova na donesenite zaklu~oci gi izgotvija SWOTanalizite.

Po izgotvuvaweto na ovie SWOT analizi seodràa tri rabotilnici za nivno detalno

Odràni rabotilnici za SWOT analiza na lokalniteorganizacii i servisnite slu`bi na RCPLIP - PORAKA

razrabotuvawe. Rabotilnicite se odràa vo tekot natri dena vo prostoriite na RCPLIP – PORAKA, pri{to lokalnite organizacii bea podeleni vo trirazli~ni grupi. Vakviot na~in na vodewe narabotilnicite dade dovolno vreme za prezentirawena realnite sostojbi, a istovremeno ovozmoì i da serazgovara za ponatamo{nite aktivnosti na sekojalokalna organizacija i servisna slu`ba.

Na rabotilnicite sekoj od u~esnicite ima{emo`nost da ja prezentira SWOT analizata, no i daprezentira aktivnosti koi vo momentot se aktuelnivo nivnite organizacii, kako i aktivnosti koi trebada se prezemat no naredniot period. Timot na RCPLIP– PORAKA, kako i ostanatite u~esnici, pozavr{uvaweto na sekoja prezentacija, davaa zabele{kii soveti vo odnos na raboteweto na sekoja od lokalniteorganizacii i servisnite slu`bi, pritoa istaknuvaj}igi i pozitivnite primeri na uspe{no rabotewe.

Ovie rabotilnici imaa za cel konsolidirawena aktivnostite i rabotata na lokalnite organizaciina RCPLIP – PORAKA i dnevnite centri koi gimenaxira. Toa e od osobeno zna~ewe tokmu vo ovoj periodbidej}i }e treba sami da se izborat za sorabotkataodnosno partnerski odnosi so lokalnite vlasti iaktivno da pridonesuvaat za unapreduvawe na~ovekovite prava na licata so intelektualnapopre~enost vo mestoto na ̀ iveewe.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Demir Hisar uspe{no japrodolùva sorabotkata so Crven krst Demir Hisar,pred se, so mladite volonteri koi se vklu~uvaat voaktivnostite na ovaa organizacija.

Vo sorabotka so SOU “Krste Petkov Misirkov”,Crveniot krst na Demir Hisar, Domot na kulturata“Ilinden”, pod pokrovitelstvo na Gradona~alnikot naOp{tina Demir Hisar, a so u~estvo na CPLIP –PORAKA Demir Hisar, be{e sproveden proektot“Zaedno za podobra idnina”. Celite na proektot beaafirmirawe na humanite vrednosti i raspoznavawetona razlikite na dve oddelni kulturi preku izlo`bana tradicionalnata kujna, pottiknuvawe na mladitelu|e da se hranat zdravo i prezentacija na likovnitvorbi.

Zavr{niot nastan na proektot se odrà na2.03.2012 godina vo Domot na kulturata “Ilinden” voDemir Hisar, na koj u~estvo zedoa u~enicite od SOU“Krste petkov Misirkov” i od OU “Goce Del~ev” koi gipodgotvija {tandovite na mladite od Crveniot krst,potoa prezentacijata na tradicionalna i zdrava hrana,i izlo`bata na likovnite tvorbi.

Realizacija na proektot “Zaedno za podobra idnina”

Svoj {tand so promotiven materijal ima{e iCPLIP - PORAKA Demir Hisar, na koj be{e prezentirani Almanahot na literaturni tvorbi po raspi{anikonkursi vo periodot 2007 – 2010 godina.

Sobranite sredstva od proda`bata napodgotvenite proizvodi bea donirani za AnetaKitanovska od s.Kuretino, lice so intelektualnapopre~enost i ~len na CPLIP – PORAKA Demir Hisar.

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

5


Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, Zdruènieto“Otvorete gi prozorcite” i Komisijata za ednakvimo`nosti na ènite i maìte pri Op{tina Karpo{odràa u{te edna aktivnost vo ramkite na programataAktivni gra|ani vo prostoriite na Kinoteka naMakedonija.

Na nastanot bea pretstaveni aktivnostite koigi sprovedoa u~enicite od ~etirite osnovni u~ili{takoi bea opfateni so ovoj proekt. U~enicite od OOU“Jan Amos Komenski” preku video prezentacija gipretstavija rabotilnicite koi gi sprovedoa zaedno sokorisnicite na dnevniot centar na PORAKA vo Skopje.Mototo na dvete rabotilnici be{e: “Razlikite n#zbliùvaat”. OOU “Petar Pop Arsov” prikaà snimenointervju so dete so Daunov sindrom koe govori za slu~kiod negoviot ìvot. U~enicite od OOU “Dimo HaxiDimov” so svoite prezentacii gi prenesoa sledniteporaki: Otvoreni vrati na u~ili{teto i otvoreni srcaza site; Na{ite srca se otvoreni, vo Dimo Haxi Dimovdiskriminacija nema. OOU “Lazo Trpovski” sepretstavi so pesna koja ja napi{aa i komponiraa u~eniciod ova u~ilili{te. Pesnata nosi naslov “Pod ova sonceisti sme”.

Zavr{noto zaedni~ko druèwe so u~esnicitevo proektot “PORAKA: Otvorete gi prozorcite konop{tina bez diskriminacija”, Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost –PORAKA, Zdruènieto “Otvorete gi prozorcite” iKomisijata za ednakvi mo`nosti na ènite i maìtevo Op{tina Karpo{ go odràa vo prostoriite naOp{tina Karpo{. Nastanot zapo~na so izvedba nadetskata himna “Pod ova sonce isti sme” napi{ana ikomponirana od u~enicite od OOU “Lazo Trpovski”.Potoa slede{e dodeluvawe na blagodarnici na~etirite osnovni u~ili{ta koi u~estvuvaa vo proektot,potoa na Jovana Tren~evska, sovetnik vo

Zavr{ni aktivnosti vo ramkite na proektot“PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon

op{tina bez diskriminacija”

Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Kinotekana Makedonija i SUGS “Nikola Karev” koi dadoa svojapoddr{ka vo realizacijata na ovoj proekt.

Aktivnostite koi se sprovedoa pod mototo“PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tina bezdiskriminacija” imaa za cel da gi zapoznaat u~eniciteod ~etirite osnovni u~ili{ta so Zakonot zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija i da sepottiknat mladite da razmisluvaat i da deluvaat voduhot na aktivno gra|anstvo.

Na 9-ti maj, Britanskiot Sovet vo Makedonijabe{e doma}in na zavr{na konferencija vo ramkite naproektot “Jaknewe na evropskite gra|ani” na koja{tose prezentiraa realizirani aktivnosti od desetinaevropski zemji. Na ovaa konferencija se prezentira{ei proektot “PORAKA: Otvorete gi prozorcite konop{tina bez diskriminacija”, kako uspe{no realiziranproekt vo Republika Makedonija.

Partnerstva vo ramkite na programata “Aktivni gra|ani”

6


Prezemen tekst od “Urban”, broj 16, maj 2012 godina

Pod ova sonce isti sme

Li~no sum ubedena deka samo preku proektite kakov{to e “PORAKA: Otvorete gi prozorcite kon op{tinabez diskriminacija” . mladite i ne samo niv, }e gipottikneme da razmisluvaat i da dejstvuvaat vo duhotna aktivnoto gra|anstvo

So dodeluvawe na pofalnici i prigodni podaroci, konsredinata na izminatiot mesec vo prostoriite naOp{tina Karpo{ se slu~i zavr{niot ~in od proektot“PORAKA: Otvorete gi prozorcite za op{tina bezdiskriminacija”. Istiot zapo~na da se realizira vofevruari 2011 godina vo gimnazijata “Nikola Karev” ivo osnovnite u~ili{ta vo Karpo{, a so cel u~enicite,rakovodniot i nastavniot kadar, naselenieto odKarpo{, da se zapoznaat so Zakonot za spre~uvawe iza{tita od diskriminacija, so Zakonot za ednakvimo`nosti, kako i mladite da se pottiknat darazmisluvaat i da dejstvuvaat vo duhot na aktivnotogra|anstvo. Vo negovata realizacija u~estvuvaa:Komisijata za ednakvi mo`nosti na ènite i maìtepri Op{tina Karpo{, Zdruènieto na gra|ani “Otvoretegi prozorcite” i Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA.

Toa be{e i povod na stranicite na “Urban” dani gostuva g-|a Biljana Kostova, profesor pomakedonski jazik i literatura vo gimnazijata “NikolaKarev”, edna od glavnite nositeli na ovaa blagorodnaaktivnost.- Bez somnenie, ovoj proekt zasluùva takov epitet,bidej}i so negovata realizacija bea ostvareni klu~niteceli vo sferata spre~uvawe i za{tita oddiskriminacija vo na{ata op{tina. Stanuva zbor zadel od me|unaroden proekt koj e poddràn odBritanskiot sovet, a vo koj, vo na{ata zemja beavklu~eni spomenatite nevladini organizacii,Ministerstvoto za trud i socijalna politika,gimnazijata “Nikola Karev” i pove}e osnovni u~ili{ta.Interesno e da se kaè deka pred da se vpu{time vonegova realizacija bevme na {estmese~na edukacija voramkite na koja bevme na prakti~na obuka vo Bratford(Velika Britanija).

Na{iot proekt be{e najvisoko ocenet, a nieukaànata doverba ja potvrdivme realiziraj}i go prekuteatarska pretstava i niza drugi aktivnosti. So grupau~enici od na{ata gimnazija: Vasko Kostovski, RebekaLevi, Nadica Hristova, Matej Georgievski, AngelaStojoska i Aleksandra Spasovska, a po tekst na BlagicaBaji}, napravivme piesa za slu~uvawata vo ednosemejstvo vo koe ima i lice so posebni potrebi.Prototip na glavnata heroina ni be{e u~eni~kata EmaAnanievska, edna prekrasna devojka so celosno o{tetenvid, devojka koja pokraj ostanatoto, go ima osvoenoprvoto mesto na muzi~ki natprevar po pijano voGevgelija. Preku nejziniot primer e pokaàno so kakvise pre~ki se soo~uvaat roditelite na dete so posebnipotrebi.

Pretstavata ja izvedovme pred u~enicite inastavnicite na pove}e u~ili{ta i prezadovolni smeod odzivot, a na ovoj na~in mnogu u~enici pottiknavme,so svoi proekti, da se vklu~at vo ovaa sfera naop{testvenoto ìveewe. Koristam mo`nost posebnoda gi pofalam u~eni~kite od OU “Lazo Trpovski”, koivo na{iot proekt se vklu~ija taka {to za tri denakomponiraa edna prekrasna pesna. Istata – detskatahimna “Pod ova sonce isti sme” ja interpretiraa nazavr{nata manifestacijaod ovoj proekt.

Bi gi istaknala i video proektot na tri u~eni~kiod OU “Petar Pop Arsov” napraven vo vid na intervju sodete so Daunov sindrom i uspe{nata rabotilnica nau~enicite od OU “Jan Amos Komenski”. Treba da seistakne i video zapisot na u~enicite od OU “Dimo HaxiDimov”, koj pome|u ostanatoto, zboruva za pro{etka nadete so Daunov sindrom vo Zoolo{kata gradina i zatoa kako na negovoto raspoloènie pozitivno vlijaatnekoi ìvotni. Na rabotilnicata vo “Komenski”u~enicite, crtaa, pi{uvaa pesni i sostavi na tema“Spre~uvawe i za{tita od diskriminacija”.

Kako {to moète i samite da vidite, nazavr{nata sve~enost, blagodarnici i skromni podarociim vra~ivme i na g-|a Jovana Tren~evska, sovetnik voMinisterstvoto za trud i socijalna politika i naKinoteka na Makedonija, so ~ija nesebi~na pomo{ bearealizirani sodrìnite od na{iot proekt.

Se razbira, treba da se istakne i pomo{ta ipoddr{kata na op{tinata Karpo{ i gradona~alnikotStev~e Jakimovski koi imaat sluh za vakvi proekti.Inaku, za realizacija na proektot se potro{eni ne{topove}e od 120.000 denari, donirani od Britanskiotsovet.

Va`no e da se kaè, naglasi profesorkataKostova, deka so moite kole{ki Maja Gacoska odPORAKA i Magdalena Dimkova od “Otvorete giprozorcite” }e prodolìme so rabota na nekoj novproekt, se razbira vo istata sfera. Li~no sum ubedenadeka samo taka mladite, i ne samo niv, }e gi pottiknemeda razmisluvaat i da dejstvuvaat vo duhot naaktivnoto gra|anstvo.

Intervju so profesor Biljana KostovaPi{uva: M. Radenkovi}

7


Rezolucija za ~ovekovi prava,na~in za izlez od krizata

Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost (EDF)

Zna~ajnite odredbi od rezolucijata sefokusiraat na su{tinskite pra{awa koi }e bidatopfateni na Samitot na EU vo juni. EDF bara odnositelite na odluki na nivo na EU da gi postavatosnovite za nov dogovor za Evropa, da se promoviraodr`liv rast za site, da se koristi pristapnosta kakopottik za inovacii vo dizajniraweto na IKT aparati iservisni slu`bi za celosna implementacija naDigitalnata agenda za Evropa. Isto taka, neophodno eda se razvie i da se modernizira pristapnatainfrastruktura.

EDF vetuva deka }e gi koristi strukturnitefondovi za poddr{ka na osnovnite prava za licata sopopre~enost, vklu~itelno i preku odrùvawe na ex-ante uslovite. Rezolucijata voedno naglasuva kakovrabotuvaweto moè da se pottiknuva preku razvojotna odr`livi servisni slu`bi koi promoviraatsamostojno ̀ iveewe za site lica so popre~enost, kakoi ̀ ivot vo zaednicata.

Rezolucija za ~ovekovi prava, na~in za izlezod krizata

- Potsetuvaj}i deka ima 80 milioni lica so popre~enostvo Evropskata unija (16% od naselenieto), i deka sekoj~etvrti Evropeec ima ~len vo semejstvoto sopopre~enost;

- Istaknuvaj}i deka pred finansiskata kriza, a poradinedostatok na merki za da se obezbedi ednakov pristapdo vrabotuvawe i obrazovanie, licata so popre~enostse so dva do tri pati pogolema verojatnost da bidatnevraboteni otkolku licata bez popre~enost; {to epogolem stepenot na popre~enost, tolku e poniskou~estvoto vo trudovata sila. Samo 20% od licata sote{ka popre~enost, sporedeno so 68% od onie bezpopre~enost, imaat rabota. Licata so popre~enost seso pomala verojatnost da postignat tret stepen naobrazovanie kako i licata bez popre~enost. 38% odlicata so popre~enost na vozrast od 16 – 34 godini nizcela Evropa imaat zaraboteno prihodi, vo sporedba so64% od licata bez popre~enost. Prihodite na licataso popre~enost se mnogu pomali vo sporedba soprihodite na licata bez popre~enost;

- Potsetuvaj}i deka licata so popre~enost ne seodgovorni za krizata i deka treba da se vospostavat

15-toto godi{no Generalno sobranie na Evropskiot forum za popre~enost (EDF) go donese celotodvièwe za popre~enost vo Kopenhagen. Me|u site su{tinski to~ki, 170-te u~esnici se fokusiraa natoa kako da osiguraat deka EU }e pruì rezultati vo odnos na strategijata za popre~enost 2010-2020.Pokraj toa, merkite za {tedewe, kako nikoga{ porano, sega predizvikuvaat alarmira~ki situaciii zalicata so popre~enost vo Evropa. Dvièweto za popre~enost usvoi rezolucija za ~ovekovite pravakako izlez od krizata; pet nedeli pred Samitot na EU na koj fokusot }e bide staven na rastot irazvojot. Celta na ovaa rezolucija e da se obezbedi deka nositelite na odluki na nivo na EU }e givklu~at 80-te milioni lica so popre~enost vo strategijata za rast i razvoj.

mehanizmi, na nivo na EU i na me|unarodno nivo, za dase spre~i ponatamo{na {teta predizvikana od{pekulanti ili neodgovoren finansiski menaxment odstrana na bankite i vladite;

- Potsetuvaj}i deka soglasno brojkite na EU, 80 milionilica vo Evropa se izloèni na rizik od siroma{tija,deka pove}e od 5 milioni lica ja izgubile svojatarabota, a so toa se javuva 10% zgolemenost vo stapkiteza nevrabotenost vo nekoi zemji na EU;

- So ogled deka licata so popre~enost i nivnitesemejstva nesrazmerno te{ko se pogodeni od krizata;

- Izrazuvaj}i àlewe deka Paktot za stabilnost gozanemaril vlijanieto na merkite za {tedewe vrzpravata na licata so popre~enost;

- Izrazuvaj}i àlewe za nedostigot na dolgoro~navizija za nacionalni reformi fokusirani naneposrednoto obnovuvawe na danocite koi najmnogu gizasegnaa niskite i sredni primawa, kako i servisniteslu`bi za naselenieto vo nepovolna situacija, ipotkopuvaj}i go konsolidiraweto na Evropskiotsocijalen model zasnovan na socijalna inkluzija;

- Prifa}aj}i deka merkite za oporavuvawe gizanemarile zna~ajnite pridonesi za rast ivrabotuvaweto koe moàt da go dadat licata sopopre~enost;

- Obvinuvaj}i deka tekovnite ekonomski i socijalnipolitiki usvoeni od dràvite ~lenki i od Evropskataunija dovele do zgolemuvawe vo brojot na lica koiiskusuvaat socijalno isklu~uvawe vo Evropa;

- Zabeleùvaj}i deka dramati~noto namaluvawe nasubvenciite za obrazovanie i vrabotuvawe na licataso popre~enost, zgolemuvaweto na nevrabotenosta iotkaùvawata od u~ili{te, namaluvaweto nasubvenciite za prevoz i servisni slu`bi za licata sopopre~enost, vklu~itelno i zdravstvenite uslugi,popre~uvaj}i im go na licata so popre~enost pravotoda ̀ iveat samostojno i da u~estvuvaat vo op{testvoto;

- Alarmirani od vlo{uvaweto na ̀ ivotniot standardna licata so popre~enost koi se soo~uvaat so vistinskazakana po nivnite socijalni prava, vklu~uvaj}i inamaluvawa vo benefitie i servisnite slu`bi;

prodolùva

8


Aktivnosti na Evropskiot forum za popre~enost (EDF)

- Uviduvaj}i ja potrebata za sledewe i kako odgovorna pri~inite koi stojat pozadi dramati~notozgolemuvawe na o~ajnite dela kako na primersamoubistvo, kade licata so psihosocijalnipopre~enosti e jasno deka predni~at;

- Alarmirani od zgolemuvaweto na diskriminacijataprotiv licata od etni~kite malcinstva, kako iimigranti, a osobeno lica so popre~enost od ovie grupi;

- Prifa}aj}i deka EU e daleku od celite na Evropa2020 i deka }e bide nevozmo`no da se postignat istite,bez pridones na evropskite gra|ani so popre~enost koipretstavuvaat 16% od naselenieto;

- Alarmirani od namaluvaweto na kapacitetot naorganizaciite na lica so popre~enost da u~estvuvaatvo demokratskite procesi, a so toa namaluvaj}i gokvalitetot na evropskite demokratii;

- Istaknuvaj}i go nedostigot na doverba kaj evropskitegra|ani vo nivnite nacionalni vladi i vo evropskiteinstitucii;

- Potsetuvaj}i deka so ratifikuvaweto naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enostod strana na EU i 23 dràvi ~lenki, tie se obvrzanida se vozdrùvaat od deluvaweto vo bilo koj akt napraktika koj ne e vo soglasnost so ovaa Konvencija imora da obezbedat deka javnite vlasti i instituciideluvaat vo soglasnost so Konvencijata;

- Potsetuvaj}i deka ednakvosta e osnovno pravo vodogovorite, no sega treba da se implementira vopraktika preku nejzino vklu~uvawe vo site relevantniodluki na nivo na EU vklu~itelno i javnite finansiii merkite za rast i razvoj;

- Potsetuvaj}i deka soglasno ~len 3.3. od Dogovorot naEvropskata unija, Unijata }e deluva za odr`liv razvoj

na Evropa, vrz osnova na uramnoteèn ekonomski rasti stabilnost na cenite, visoko konkurentna socijalnapazarna ekonomija, i }e se naso~uva kon vrabotuvawe isocijalen napredok i visoko nivo na za{tita iunapreduvawe na kvalitetot na sredinata;

- Izrazuvaj}i àlewe deka instituciite na EU neprezele konkretni akcii i merki da gi za{titat licataso popre~enost od reperkusii od krizata i osuduvaj}igo odnesuvaweto i praktikite na dràvite ~lenki {tone gi isklu~ile licata so popre~enost i nivnitesemejstva od merkite za {tedewe;

- Zemaj}i gi predvid diskusiite za vreme naneformalnata ve~era na evropskite {efovi na vladii dràvi na 23-ti maj vo Brisel, a vo pogled napretstojniot Evropski Samit vo juni, Evropskiotforum za popre~enost gi povikuva:

- Evropskiot Sovet,- Sovetot na Evropskata unija,- Evropskata komisija,- Evropskiot parlament,- Evropskata centralna banka,- Me|unarodniot monetaren fond,- Svetskata banka,- i site Vladi na Evropa

• Otsega pa natamu, da vovedat postroga regulativakoja }e spre~i povtorno slu~uvawe na vakvi nastani;

• Da vospostavi osnova na nov dogovor za Evropskataunija, promoviraj}i odrlìv razvoj za site, ivra}awe na osnovnite prava, investirawe vovrednosta na svoite gra|ani, zapo~nuvaj}i od oniekoi se najmnogu izloèni na posledicite od krizata;

• Da prifatat deka ednakvosta e preduslov za idniotprosperitet, vo drugi uslovi na rast, kako {to sesproveduva od EU i nejzinite dràvi ~lenki;

9


Rezolucija za ~ovekovi prava, na~in za izlez od krizata

• Da bidat ~uvari na op{toto dobro kako i naimplementacijata na obvrskite koi poteknuvaat od~ovekovite prava;

• Da go priznaat pridonesot od gra|anite sopopre~enost kako trudova sila, kako potro{uva~ii kako nositeli na prava, i pridonesot koj go pravatza dobrosostojbata i rastot na op{testvoto;

• Da gi {titat su{tinskite vrednosti i pravata nalu|eto, kako {to tie se propi{ani vo Evropskatapovelba za osnovni prava i vo Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost preku sozdavawena novi mo`nosti za dijalog, razmena i inovacii;

• Da ja ratifikuvaat, za onie koi toa ne go storiledo sega, i da ja implementiraat Konvencijata na ONza pravata na lica so popre~enost i nejziniotfakultativen protokol i da obezbedat soodvetenstandard na ̀ iveewe za licata so popre~enost.

• Da se implementira strategijata “Evropa 2020” naEvropskata unija vklu~uvaj}i go i tretiot stolb,socijalnata inkluzija, so cel da izleze Evropa odkrizata;

• Da se razvivaat merki so cel da se obezbedi pristapza licata so popre~enost do redovniot pazar natrudot, vklu~itelno i preku individualiziraniservisni slu`bi za poddr{ka;

• Da se pokaè raznolikost na socijalnite sistemizasnovani na celite za za{tita na licata i nivnoosposobuvawe da bidat gra|ani vo vistinskasmisla;

• Da se unapreduva vrabotuvaweto preku razvoj naodr`livi servisni slu`bi koi promoviraatsamostojno ìveewe za site lica so popre~enost,kako i ̀ iveewe vo zaednicata, i voedno da se dadepoddr{ka za obrazovanieto;

• Da se dade poddr{ka na licata so popre~enost inivnite semejstva za da se osigura nivnoto u~estvovo op{testvoto;

• Da zapo~nat otvoren i konstruktiven dijalog soorganizaciite koi gi zastapuvaat/pretstavuvaatlicata so popre~enost na site nivoa;

• Vedna{ da zapo~nat so promovirawe na razvojot imodernizacijata na pristapna infrastruktura,transport, dobra i servisni slu`bi, da se unaprediobrazovanieto, vrabotuvaweto, pristapot dokulturata i u~estvoto na licata so popre~enost voop{testvoto;

• Da se koristi pristapnosta kako pottiknuva~ zainovacii vo dizajniraweto na IKT aparati iservisni slu`bi za celosna implementacija naDigitalnata agenda za Evropa, a evropskataindustrija da predni~i vo procesot naistraùvawata za digitalnata pristapnost ipazarite niz celiot svet;

• Da se koristi zakonodavstvoto na EU, politikitei programite za finansirawe so cel da se osigurasocijalen izlez od krizata so toa {to }e se zapo~neso investirawe vo socijalen, inovativen i odr`livrast;

• Da se koristat strukturnite fondovi vopoddr{kata na osnovnite prava za licata so

popre~enost niz cela Evropa. Da se pridrùvaat doop{tite ex-ante uslovi vo pogled na ne-diskriminacijata, ednakvost na rodovite ipopre~enosta soglasno Aneks IV od predlogot naKomisijata za regulativata za zaedni~ki odredbi.

· Da se prestane so osiroma{uvaweto na licata sopopre~enost i nivnite semejstva prekuimplementacijata na merkite za {tedewe na nivona dràvi ~lenki i da se prezemat site potrebniinicijativi, kako i da se vovedat site potrebnipolitiki i akcii za za{tita na licata sopopre~enost i nivnite semejstva od novi formi naisklu~uvawe, siroma{tija i diskriminacija koi ginosi krizata.

EDF i nejzinite ~lenki od blizu }e gi sledat idniterazvitoci i akcii {to }e gi prezemaat vladite i }e semobiliziraat protiv merkite za {tedewe prekuupotreba na site mo`ni demokratski i pravniinstrumenti so cel da se slu{ne glasot na 80 milionievropski gra|ani so popre~enost.

Dvièweto za popre~enost kreira{ezaedni~ka veb strana za najdobri

praktiki

Evropskata lotarija i Evropskiot forum zapopre~enost go objavija zapo~nuvaweto na vebstranata za najdobri praktiki vo odnos na toa kakonacionalnite lotarii niz cela Evropa moàt dapridonesat za podobruvawe na ìvotot na 80milioni evropski gra|ani so popre~enost. Vebstranata For Inclusion – www.forinclusion.org gi sobirana edno mesto najdobrite praktiki od cela Evropa,koi zaedni~ki se identifikuvani od strana na~lenovite na Evropskite Lotarii (EL) i Evropskiotforum za popre~enost (EDF). Veb stranata giispolnuva visokite kriteriumi za pristapnost koise dizajnirani za da se vo soglasnost so nasokiteza pristap do sodrìnite na mreàta. Veb stranata}e bide postojano nadograduvana bidej}i ~lenkitena EL i EDF vo dràvite ~lenki na EU }e pi{uvaatza najdobrite praktiki.

Veb stranata be{e zaedni~ki razviena odstrana na EL i na EDF ~lenkite za vreme nasostanok vo kancelariite na edna od ~lenkite naEL, La Francaise des Jeux, i e del od usoglasenatasorabotka pome|u dvete organizacii vo 2011 godina.

EL i EDF ja pottiknuvaat sorabotkata pome|unacionalnite lotarii vo Evropa i nacionalnitesoveti na lica so popre~enost da rabotat zaedno nanacionalno nivo i da prezemaat konkretniaktivnosti vo ovie poliwa. Vo izminatite godini,~lenki na EL i na EDF odrùvale sostanoci nanacionalno nivo, rabotele zaedno za da vidat kakomoè soodvetnite lotarii da pomognat vo celosnatainkluzija na licata so popre~enost vo op{testvoto.Rezultatite od nivnata rabota }e bidat pretsta-veni na veb stranata “For Inclusion”.

10


Izve{tajot e glavniot ishod na proektot “Prava zasite deca!” voden od Evropskata Inkluzija,Eurochild i Univerzitetot ârls od Praga sofinansiska poddr{ka od DAPHNE III programata naEvropskata komisija.

Evropskiot izve{taj frli svetlina vrzsituacijata na decata so intelektualna popre~enost.

Po dvegodi{no iscrpno istraùvawe, Evropskiotizve{taj za implementacija na Konvencijata na ON zapravata na deteto za deca so intelektualnapopre~enost be{e oficijalno prezentiran nakonferencija vo Brisel.

Evropskiot izve{taj zaedno so individualnitenacionalni izve{tai koi gi opfa}aat 22 dràvi ~lenkina EU }e sluì kako alatka za lobirawe za NVOi koirabotat za zajaknuvawe na za{titata na decata sointelektualna popre~enost vo nivnite zemji.

Izve{tajot e glavniot ishod na proektot “Pravaza site deca!” voden od Evropskata Inkluzija, Eurochildi Univerzitetot ârls od Praga so finansiskapoddr{ka od DAPHNE III programata na Evropskatakomisija.

Proektnoto istraùvawe dlabinski gi pregledaprezemenite akcii od strana na evropskite vladi zaimplementirawe na Konvencijata na ON za pravata nadeteto vo oblasta na zloupotreba, obrazovanie, semejnapoddr{ka i ̀ ivot vo zaednicata, zdravstvo i u~estvo;so osoben fokus na decata so intelektualnapopre~enost.

Izve{taite bea oficijalno prezentirani predjavnosta na zavr{na konferencija vo Brisel voprisustvo na regionalniot pretstavnik na VisokiotKomesar za ~ovekovi prava pri ON, delegati od Sovetotna Evropa, UNICEF i Agencijata za osnovni prava naEU kako i NVOi koi deluvaat vo oblastite na prava nalica so popre~enost i deca.

Implementirawe na pravata na decata

Rezultatite pokaùvaat deka 22 godini pousvojuvaweto na Konvencijata za pravata na detetonejzinata implementacija vo odnos na decata sointelektualna popre~enost e daleku od zadovolitelnavo site pet oblasti. Za{titata od zloupotreba nadecata so intelektualna popre~enost e oceneta kakoprose~na od strana na nacionalnite eksperti i voednokako najslaba oblast (21 procent) na koja slediunapreduvawe, u~estvo i anti-diskriminacija (27procenti) i semejstvo i deinstitucionalizacija (31procent). Oblastite obrazovanie (34 procenti) izdravstvo (35 procenti) dobile malku pove}e vnimanieod vlastite.

Procenkata na implementacijata na Konvencijataza pravata na deteto se zasnova na pristapot koj goimaat dràvite potpisni~ki kon podobruvaweto nasituacijata na decata so intelektualna popre~enost,

vlijanieto na konkretnite planovi, zakonodavstvotoi nivnoto vlijanie (primena) vrz ̀ ivotot na ovie decai pretstavuva postojana potraga po podobruvawe narelevantnite strategii.

Eden od klu~nite problemi, za koj ukaùvaatnacionalnite eksperti, e nedostatokot od dokazi iinformacii za deca so intelektualna popre~enost iliza prezemeni akcii za za{tita na nivnite prava. Setoova go pravi skoro nevozmo`no implementiraweto naKonvencijata i monitoringot za ovaa “nevidliva” grupana deca. Iako se dokumentirani odreden broj narelevantni i dobri praktiki, pilot proekti i programiza obuka, sistemskata promena vo implementacijatana pravata na decata vo odnos na ovie deca e o~iglednodeka nedostasuva. Vladite treba da ja prezematodgovornosta i da obezbedat za{tita na ranlivitedeca, a ne da se potpiraat na proekti od NVOi i nivniinicijativi.

Semejna poddr{ka i ìvot vo zaednicata

Konvencijata na ON za pravata na deteto iKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enostgo priznavaat pravoto na deteto da ìvee vozaednicata i vo semejna sredina. Sepak, semejstvatakoi se griàt za svoite deca ne ja dobivaat soodvetnatapoddr{ka. Iako navistina postojat odredeni servisnislu`bi vo mestoto na ̀ iveewe, nivnata dostapnost ineramnomerna geografska raspredelenost pretstavuvaproblem za pove}eto semejstva. Sli~no na toa, sovetu-vaweto, vremenoto opfa}awe ili li~nata asistencijakako servisni slu`bi se krajno ograni~eni ili voop{tone postojat. I pokraj dadenoto vnimanie na deinstitu-cionalizacijata, nema soodvetna strategija i investi-cija vo inkluzivna alternativna grià, osobenozgriùva~kata. “Finansirawe na poddr{kata zasemejstva i servisni slu`bi vo mestoto na ìveewe,vklu~itelno i mo`nosti za {koluvawe imaatsu{tinska uloga vo stopirawe na smestuvaweto nadeca so intelektualna popre~enost vo instituciite”,se zaklu~uva vo izve{tajot.

Inkluzivno obrazovanie?

Vo site zemji, ekspertite notirale odredenonivo na “zalo`bi” za inkluzivnoto obrazovanie vonacionalnoto zakonodavstvo ili politiki. Sepak, kogastanuva zbor za deca so intelektualna popre~enostvladite ne uspevaat da gi prenesat ovie politiki vopraktika, a toa e u{te ponaglaseno kaj srednotoobrazovanie. Zemjite izvestuvaat za uspesi voinkluzivnoto obrazovanie kaj poedini u~enici, noo~igledno e deka nedostasuva sistemski pristap.

Nedovolnata poddr{ka vo redovnite u~ili{tai nedostatokot na obu~en personal i resursi moàtda dovedat do situacija decata da se {etaat napred-nazad pome|u redovnite i posebnite u~ili{ta. Sli~no

POSEBEN FOKUS: Prava za site deca!

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

11


na toa, ograni~eniot pristap do redovno obrazovaniena sekundarno nivo i otsustvoto na poddr{ka vopreminot pome|u osnovnoto i srednoto obrazovanie sesu{tinski faktori koi ~estopati doprinesuvaat zanaru{eni obrazovni pati{ta na decata sointelektualna popre~enost vo sporedba so drugiteu~enici. Kako dopolnenie, vo nekoi zemji, poddr{kataza inkluzivno obrazovanie ve}e e vo nezavidnasituacija poradi kratewata vo javnite tro{oci {to sevovedoa za spravuvawe so ekonomskata i finansiskatakriza.

Pristap do zdravstvena grià

Decata so intelektualna popre~enost, voprincip, go imaat istiot pristap do zdravstvena griàkako i drugite deca. Sepak, vo zemjite so niskauniverzalna zdravstvena opfatenost, tro{okot zazdravstvena grià za deca so intelektualnapopre~enost mora da go snosat roditelite. Vo odnosna obezbeduvaweto zdravstveni servisni slu`bi,semejstvata se poàlile za nedostatok na svesnost ikompetentnost na medicinskiot personal da se griìza nivnoto dete so intelektualna popre~enost, osobenovo slu~ai na deca so sloèni potrebi ili kombiniranipopre~enosti.

Poradi problemi vo sorabotkata i barieri vokomunikacijata pome|u doktorot i deteto, dentalnatagrià pretstavuva vistinski predizvik. Problemiteso mentalnoto zdravje kaj decata se ponekoga{prevideni ili prepi{ani poradi popre~enosta.

Bidej}i obezbeduvaweto na poddr{ka vozdravstenata grià e oskudna, roditelite ~estopatise potpirale na grupi za samo-pomo{ koga baraleinformacii ili “soveti” za “dobri” doktori ili kakoda go obezbedat najdobriot zdravstven tretman zasvoeto dete.

Zloupotreba

I pokraj priznanieto deka decata sointelektualna popre~enost se visoko ranliva grupapodlo`na na fizi~ko, mentalno ili seksualnonasilstvo, ne postojat specifi~ni strategii ilipolitiki za spre~uvawe i borba protiv zloupotrebatana deca so intelektualna popre~enost ili drugi decaso popre~enost. Op{tite detski i preventivniprogrami ne gi zemaat predvid specifi~nite uslovina decata so popre~enost.

Ponatamu, premalku se znae za formite nazloupotreba kaj decata so intelektualna popre~enost.Problemite so komunikacijata, razbiraweto,pretstavuvaweto ili koncentracijata gi zajaknuvavkorenetite predrasudi. Kako rezultat,kredibilitetot na deteto ~estopati e doveden vopra{awe, a storitelite ne se goneti.

Edukacijata na deca so intelektualnapopre~enost za prepoznavawe na zloupotreba ne edostapna vo najgolemiot broj na redovni u~ili{ta,posebni u~ili{ta ili servisni slu`bi za lica so

popre~enost. Niti postoi dokaz deka roditelitedobivaat takvi informacii. Najgolemiot broj na studiina slu~ai za maltretirawe koi gi prijavilesemejstvata ili samite deca vsu{nost se slu~uvalevo u~ili{tata. Stravot na roditelite odmaltretirawe vodi kon nezdravo ograni~uvawe nainterakciite na nivnite deca so vrsnicite bezpopre~enost.

Decata treba da se slu{nat!

Misleweto na decata so intelektualnapopre~enost mora da se slu{ne i da se zeme predvid,kako i {to e ovekove~eno vo Konvencijata za pravatana deteto. Decata mora da se vodat kon u~estvo i da sevklu~uvaat u{te od rana vozrast. Ve}e vo osnovniteu~ili{ta decata treba da se obu~uvaat zasamozastapnici i polnopravni ~lenovi na op{testvoto.Ova e eden na~in na borba protiv stigmata i predra-sudite kon decata so intelektualna popre~enost.

Rabotata so mediumite e u{te edna oblast kadeima u{te mnogu da se pravi; sorabotkata so mediumitee nezamenliva za podobruvawe na imixot na licata sointelektualna popre~enost vo op{testvoto iovozmoùva poitivna slika.

[to moè da se stori

Sekoja zemja ima sopstveni predizvici pripromoviraweto i unapreduvaweto na pravata na decaso intelektualna popre~enost kako i razli~nimo`nosti za inicirawe reformi i promeni. Sepak,postojat sli~ni barieri vo realiziraweto na pravatana deca so intelektualna popre~enost vo site zemji. Ipokraj pozitivnite promeni ili postignatiot napredok,celosnata inkluzija se u{te e iluzorna bidej}imerkite za implementacija ne se soodvetno dizajniraniili sledeni, a i resursite se nesoodvetni.

Pri zatvaraweto na evropskata konferencija,pretsedatelot na Evropskata Inkluzija, MaureenPiggot, gi ohrabri site eksperti vklu~eni vo proektotda gi podnesat svoite rezultati do Komitetot zapravata na deteto, no i do Komitetot za pravata nalica so popre~enost, Univerzalniot periodi~enpregled i drugi Komiteti na ON so cel da se poddrìvklu~uvaweto na popre~enosta vo redovnite tekovikako pra{awe na ~ovekovi prava: “Iskoristete jasvojata ekspertiza i rabota na efikasen na~in!Pridruète se na koalicii na NVOi za da rabotitezaedno vo partnerstvo so cel izgotvuvawe na izve{taivo senka. Se nadevame deka ovoj proekt i izve{taite}e sozdadat pozitiven impuls za sorabotkata pome|uNVOi koi deluvaat vo oblastite za pravata za lica sopopre~enost i pravata na decata vo sledewe naimplementacijata na dvete konvencii i vo podgotovkitena alternativni izve{tai.”

Prenesenite iskustva od nekolku eksperti ja dokaàakorista od proektot i zaedni~kata sorabotka zazastapuvawe vo nivnite zemji.


12



Strategiite za zgolemuvawe na mo`nostite zavrabotuvawe na rabotnicite so intelektualnapopre~enost na redovniot pazar na trudot bea vofokusot za vreme na godi{nata konferencija naEvropskata inkluzija odràna vo Brisel minatatanedela.

Na konferencijata u~estvuvaa nad 150 u~esniciod pove}e od dvaeset zemji, lica so intelektualnapopre~enost, nivni poddrùva~i, ~lenovi nasemejstvata, profesionalci, pretstavnici na javnatavlast i obezbeduva~i na servisni slu`bi.

Licata so intelektualna popre~enost moàtmnogu da pridonesat za ekonomiite na svoite zemji.Sepak, nedostigot na soodvetno obrazovanie i obuka,li{uvawe od delovnata sposobnost, negativnitestavovi za nivnite sposobnosti ili ednostavnonedostig na razbirawe za nivnite posebni potrebi seme|u glavnite faktori {to stojat zad visokata stapkana nevrabotenost kaj vozrasnite so popre~enost.

Vrabotuvaweto vo za{titnite rabotilnici ilispecijalizirani pretprijatija dolgi godini be{eglavnata opcija za licata so intelektualna popre~enostkoi baraa rabota vo mnogu evropski zemji. Konvencijatana ON za pravata na lica so popre~enost bara promenakon vklu~uvawe na rabotnicite so popre~enost naotvoreniot pazar na trudot kako klu~ za nivnatasamostojnost i socijalna i ekonomska inkluzija.

Vo odnos na aktuelnata te{ka ekonomskasituacija, tranzicijata kon inkluzivni rabotni sredinimora da se pravi postepeno so cel da se obezbedi dekapostojat soodvetni alternativni za rabotni mesta naotvoreniot pazar. Za toa da se ostvari, Evropa trebada donese politiki za inkluzivno vrabotuvawe {to }eizgradi silna vrska pome|u obrazovanieto,pottiknuvawata za vrabotuvawe i socijalniot sistem.

Razvivawe na ve{tinite za vrabotuvawe

Inkluzijata na rabotnoto mesto zapo~nuva u{tena u~ili{te. Inkluzivno i kvalitetno obrazovanie ivokaciona obuka na rabotno mesto koja e orientiranakon pazarot na trudot e neophodna za da se zgolemnikonkurentnosta na licata koi baraat rabota naotvoreniot pazar na trudot. Doìvotnoto u~ewe eosobeno relevantno za rabotnicite so intelektualnapopre~enost za tie da go zadràt svoeto rabotno mesto,da gi odràt svoite ve{tini i sposobnosti, idolgoro~no gledano da gi razvivaat svoite karieri.

Rabota so rabotodavcite

Evropskata inkluzija i nejzinite organizacii ~lenkise svesni deka rabotata so rabotodavcite e su{tinskaza otvorawe na novi mo`nosti za vrabotuvawe na

Gra|anite so intelektualna popre~enost sakaat realnaplata za realna rabota

licata so intelektualna popre~enost. Toa opfa}apomagawe na rabotodavcite da gi razberat unikatnitetalenti i posebni potrebi na rabotnici sointelektualna popre~enost i da im se pomogne da giobezbedat potrebnite razumni prilagoduvawa.Uspe{nite prikazni od razli~ni zemji {to beaprezentirani na konferencijata dokaàa deka so malipersonalni prilagoduvawa, rabotnicite sointelektualna popre~enost moàt da vr{at sloènii zna~ajni rabotni mesta, {to zna~i so po~etnainvesticija vo dopolnitelna poddr{ka se isplatatdolgoro~nite dividendi vo biznisot.

Spravuvawe so zamkata na benefiti

Unapreduvawata vo vklu~enoto vrabotuvawebaraat dobro osmisleni politiki za sistemskapromena. Obrazovanieto, vrabotuvawe i socijalnitepolitiki mora me|usebno da bidat povrzani i da giohrabruvaat licata so intelektualna popre~enost davlezat na pazarot na trudot. Socijalnite sistemitreba da go priznavaat dopolnitelniot tro{ok zapopre~enosta i da obezbedat kompenzacija bez ogledna rabotniot status na liceto.

Novite lideri vo dvièweto za inkluzija isamo-zastapuvawe

Za vreme na konferencijata, privremeniotpretsedatel na Evropskata Inkluzija Maureen Piggotod Menkap be{e potvrdena na nejzinata pozicija do2014 godina, a Senada Halil~evi} od Asocijacijata zasamozastapuvawe vo Hrvatska be{e izbrana kako novlider na Evropskata platforma na samozastapnici.

13


Podgotovkite za odbeleùvawe naveligdenskite praznuvawa zapo~naa od sredinata namart. Vo dogovor so Organizacijata na ̀ eni na Op{tinaStrumica i Centarot za poddr{ka na nevladiniorganizacii be{e isplanirano zaedni~koodbeleùvawe vo prostoriite na Domot na ARM na 7-mi april. Od sredinata na mart pa se do denot kogabe{e odbeleàn Veligden decata i mladincite beakreativno angaìrani vo boewe na vazni so veligdenskatematika, boewe na veligdenski jajca i ureduvawe nako{ni~ki so veligdenski jajca, no i kreativnoizrazuvawe preku izrabotka na predmeti koi ne sepovrzani so veligdenskata tematika, kako na primerdrà~i za molivi, izrabotki od slama vo razli~ni boi,drà~i za sliki.

Na 7-mi april vo prostoriite na Domot na ARM,pod mototo “Od decata za decata”, izrabotkite nadecata i mladincite od CPLIP – PORAKA Strumicabea izloèni na posebno podgotveni {tandovi iposetitelite moèa da kupat izrabotki po simboli~nacena. Osven decata i mladincite od CPLIP - PORAKAStrumica, na veligdenskoto odbeleùvawe svoiizrabotki imaa izloèno i u~enicite od pove}e lokalniosnovni u~ili{ta, kako od gradot, taka i od ruralnitesredini. Isto taka ~lenovite na CPLIP – PORAKAStrumica u~estvuvaa i na Veligdenskiot hepeningorganiziran vo sabotata -14 april na koj decatau~estvuvaa vo boewe i ukrasuvawe na veligdenski jajca

Odbeleùvawe na veligdenskite praznici vo Strumica

zaedno so u~enicite od osnovnite u~ili{ta voStrumica. I dvata nastani bea mediumski pokrieni.

Ovaa mo`nost be{e iskoristena od strana napretsedatelkata i volonterite na CPLIP - PORAKAStrumica zaradi pottiknuvawe na komunikaciite ikontaktite me|u decata i mladincite so intelektualnapopre~enost i decata i mladincite od redovniteu~ili{ta. Od ova iskustvo moème da zaklu~imeprili~no lesno prifa}awe na decata i mladincite sointelektualna popre~enost od strana na nivnitevrsnici bez popre~enost kako i postoeweto na èlbaza zaedni~ko druèwe.

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Tematski ~asovi: „[to e intelektualna popre~enost?”Edna od celite na proektot „Dneven centar za

lica so intelektualna popre~enost” na CPLIP -PORAKA Radovi{, poddràn od Institutot za~ovekovi prava „Ludvig Bolcman”, e podignuvawe najavnata svest vo odnos na pravata i potrebite na licataso intelektualna popre~enost. Za ispolnuvawe naovaa cel, me|u ostanatite aktivnosti predvideno e iodrùvawe na tematski ~asovi „[to e intelektualnapopre~enost?” koi se sproveduvaat vo osnovnite isrednoto u~ili{te vo Op{tina Radovi{.

Na 28.05.2012 godina, vo prostoriite na SOU„Kosta Susinov” se odrà tematski ~as so u~enici odprva godina. Celta na ovoj tematski ~as be{e da sezapoznaat u~enicite so licata so intelektualnapopre~enost, nivnite potrebi i mo`nosti, da se objasnirazlikata me|u intelektualna popre~enost i mentalnabolest vo nasoka da se namalat stereotipite i predra-sudite za licata so intelektualna popre~enost. Mnoguod informaciite {to im bea prezentirani nau~enicite ve}e im bea poznati bidej}i vo ovoj klasima vklu~eno dete so intelektualna popre~enost.Samite u~enici go kaùvaa nivnoto iskustvo soprifa}awe na ovaa u~eni~ka vo klasot i na koj na~intie i pomagaat vo sovladuvawe i izvr{uvawe nasekojdnevnata nastavna programa i nejzinotoprifa}awe vo u~ili{nata sredina.

Na 30.05.2012 godina se odrà tematski ~as voprostoriite na OU „Nikola Karev” so u~enici odpettite oddelenija. Zainteresiranosta na u~enicitei nastavniot kadar za vakov vid na predavawa be{egolema i ja pokaàa so postavuvawe na golem brojpra{awa vo vrska so karakteristikite na licata sopopre~enost, kako da gi prepoznaat i kako da impomognat. Najgolem akcent se stavi na obrazovanietona decata so intelektualna popre~enost, kako i zarabotata so vozrasnite lica koi se opfateni vodnevniot centar -PORAKA- kako servisna slu`ba inivnata obuka za samostojno ̀ iveewe.

14


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Radovi{

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Bebe saem

Ve}e ~etiri godini po red firmata “PANEKS”ja organizira manifestacijata “Bebe saem”. Ovaagodina se odrà vo periodot od 04-ti do 06-ti maj voS.C “Boris Trajkovski”.Kako i site izminati godini iovaa korisnicite na uslugite na dnevniot centarPORAKA Skopje bea prisutni so svoite izrabotki ipromotiven materijal. Zadolèni za funkcionirawetona {tandot na PORAKA bea roditelite na korisnicitei angaìranite lica.

Sorabotkata so PANEKS se nadevame deka }eprodolì i preku drugi zaedni~ki aktivnosti.

Rekreacija i odbojka

Sportsko - rekreativnite aktivnosti koi preddve godini bea zapo~nati so Grad Skopje, Sektor zajavni dejnosti – Oddelenie za sport, a semanifestiraat kako sportuvawe odbojka i rekreacijana korisnicite na gradskite plaì na rekata Vardarprodolùvaat i ovaa godina. Korisnicite na dnevniotcentar PORAKA Skopje od po~etokot na mesec junizapo~naa da posetuvaat igrali{te za odbojka na pesok.

Se nadevame na prodolùvawe iprodlabo~uvawe na ovie aktivnosti so Oddelenietoza sport.

Bibliotekata “Bra}a Miladinovi” od Radovi{preku Erste Fondacijata dobi proekt za obuka zakompjuterski ve{tini za marginalizirani grupi nagra|ani (nevraboteni lica, penzioneri, samohranimajki) kako i za lica so popre~enost. Toa ovozmoì ikorisnicite na dnevniot centar na PORAKA vo Radovi{da se vklu~at vo ovoj proekt.

Prvi~nata sorabotka so ovaa institucija kakomesto kade CPLIP – PORAKA Radovi{ gi odrùva{esite javni tribini ili kampawi za promovirawe napotrebite i mo`nostite na licata so intelektualnapopre~enost, sega prodolùva vo povisoka nasoka kadelicata so intelektualna popre~enost se direktniu~esnici.

Preku obukite za usvojuvawe na kompjuterskive{tini korisnicite bi se socijalizirale, a prekuedukativnite igri }e se raboti na usvojuvawe nakognitivni ve{tini, razvoj na govorot i motorikata.

Zadovolstvoto e golemo kaj korisnicite i sosekoj odminat ~as se zapoznavaat so novi ve{tini koisekoj spored individualnite sposobnosti gi usvojuvaso razli~en intenzitet.

Korisnicite na dnevniot centar – PORAKA Radovi{ naobuka za kompjuterski ve{tini

Golema blagodarnost do bibliotekata “Bra}aMiladinovi” za uspe{nata sorabotka i vklu~uvawetovo ovoj proekt so {to se ovozmoùva pristap nakorisnicite na dnevniot centar do informati~katatehnologija.

15


Socijalni aktivnosti na dneviot centar - PORAKA Skopje

AEGE pretstavuva mladinska, volonterskaorganizacija koja go promovira volonterstvoto vopove}e evropski zemji. Vo Makedonija funkcionira odsredinata na 90-tite godini od minatiot vek i dosegaima realizirano golem broj na aktivnosti.

Vo ramkite na programata “Mladi vo akcija”, AEGEMakedonija vo mesec april realizira{e razmena isteknuvawe na iskustvo vo volonterstvo kaj mladiteod nekolku evropski zemji vo Makedonija. Me|u drugiteplanirani aktivnosti be{e i realizirawe naaktivnosti so lica so intelektualna popre~enost.

Na 20.04.2012 godina korisnicite na uslugite nadnevniot centar PORAKA Skopje zaedno so mladite od

Vospostavenata sorabotka so dvajcata akteriMakedonka i Zlatko vo odnos na sozdavawetoteatarska pretstava kako eden mal finalen produktizleze na povr{ina na 30-ti Maj vo prostoriite naMakedonskiot naroden teatar (Teatar Centar).

Imeno, se ona {to be{e podgotvuvanoizminative pet meseci od strana na ovie akteri zaednoso korisnicite na dnevniot centar PORAKA Skopjebe{e pretstaveno kako mal sublimat vo teatarskatapretstava “Maliot Princ”. Istata be{e pretstavenapred roditelite, angaìranite lica i pretstavnicitena RCPLIP-PORAKA.

Zaedni~ka be{e ocenata deka ovaa aktivnostmora da prodolì i kako finalna verzija da sedoraboti pretstavata koja bi se prikaàla predpo{iroka publika.

Vo ramkite na odbeleùvaweto na golemiot hristijanski praznik Veligden, na 10.04.2012 g. korisnicitena uslugite na dnevniot centar PORAKA Skopje realiziraa rabotilnici so studentite od Fakultetot za umetnost– Otsek Vajarstvo. Ova vsu{nost pretstavuva prodolùvawe na sorabotkata so ovaa institucija, koj uspe{nozapo~na pred dve godini. Rabotilnicite se odràa vo prostoriite na Fakultetot, a se sostoeja od izrabotka naukrasni jajca od gips, glinamol i hartija (tehnika ka{irawe). Izrabotenite dekoracii bea postaveni kako izlo`bavo prostoriite na fakultetot.

Makedonija, Malta, Kipar, Grcija, Ukraina i Francija realiziraaa prakti~ni aktivnosti vo prostoriite nadnevniot centar. Se nadevame na ponatamo{ni pozitivni iskustva od ovoj vid.

Pretpremiera na “Maliot princ”

Vo ramkite na aktivnostite za odbeleùvawena golemiot hristijanski praznik Veligden be{erealizirana rabotilnica so mladite od Crven krst nagrad Skopje. Aktivnostite se sostoeja od bojadisuvawei dekorirawe na veligdenski jajca vo prostoriite nadnevniot centar PORAKA Skopje.

Korisnicite na dnevniot centar zaedno sopodmladokot na Crven krst boeja i ukrasuvaa jajca odkoi del bea izloèni vo prostoriite na dnevniotcentar a del bea donirani kaj stari lica od strana naCrven krst. Aktivnostite so ovaa organizacijaprodolùvaat i vo idnina.

Veligdenska rabotilnica so Crven krst na grad Skopje

Aktivnosti so AEGE

Prodolùva sorabotkata so Institutot za Vajarstvo



CM

YB

CM

YB

CM

YB

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXV

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB



Skopje, juni 2012 g.Skopje, juni 2012 g.





1 2 3

4 5 6

7 8 9

10 11 12

13 14 15

b pred i potoa cmyb bporaka.org.mk/wp-content/uploads/2012/07/glasilo... · pred i potoa tekot na...

Documents