K

PRI MEX

L J U B L J A N A , SREDA, 9. JANUARJA 1991 LETO XXXIII • ŠT. 6 • CENA 8 DINARJEV

'M r a j / u / z a 2.60 DEM. 18 ATS. 2.50 CHF. 1970 1TL

MHMMMMMittHMHj

V prilogi Znanje za razvoj: Kakšna je vrednost javnoninenjskih raziskav - Zakaj Slovenci (prezgodaj) umiramo - Ne podaljšuje se starost, pač pa mlado: u h b m m b b h

TEMA DNEVA

Beograjski korobač Je zvezni premier Ante Markovič v času svojega prednovolet-

nega nastopa v zvezni skupščini, ko je spet značilno posplošeno govoril o tem, da »nekatere narodne banke republik z nedovolje-nimi metodami izvajajo emisijo denarja namesto Narodne banke Jugoslavije, poleg tega pa neposredno izdajajo kvazi denar«, le vedel, kaj se dogaja? Je takrat, ko je govoril, da gre za osem do deset milijard na ta način emitiranega denarja, hotel surovemu vdiralcu v jugoslovanski monetarni sistem, torej Srbiji, požugati, ali pa ji znova prizanesti in jo skriti za nekatere povsem miniaturne grehe narodnih bank drugih republik?

Tega nemara nikoli ne bomo natančno vedeli. Toda ukrepi, ki so jih v zvezi z vdorom v monetarni sistem sprejeli zvezna vlada, Narodna banka Jugoslavije in s preglasovanjem tudi svet guverner-jev. zaradi svoje linearnosti verjetno sami po sebi dovolj govorijo. Z njimi so namreč zaprli prodajo deviz in likvidnostnih posojil vsem narodnim bankam oziroma bankam, s tem pa torej gospodarstvu v vseh delih države. Beograjski korobač je spet udaril po vseh enako, krivih in nedolžnih. Po tistih, ki niso nič pridobili, pravza-prav še neprimerno bolj.

Je po vsem tem sploh še mogoče pričakovati, da se bodo zvezne oblasti, ki imajo corpus delicti, srbski tajni uradni list, tako ali tako pri roki, še odločile za edino učinkovito ravnanje - za naglo preiskavo in kazen? Jugoslovanski monetarni sistem ob takem ravnanju sicer ne bi bil rešen, obstajale pa bi možnosti za njegovo funkcioniranje vsaj do morebitnega medrepubliškega dogovora.

Tako pa je opcija izdaje lastnega denarja, s katero se je slovenska vlada še pred meseci komaj upala spogledati, po srbski zaslugi postala edina možnost za obrambo pred uničujočim roparstvom.

MIJA REPOVŽ

Slovenski odgovor na srbski denarni udar t

Slovenska vlada je sklenila, da bo v svoje roke vzela davčni sistem, hkrati pa tudi carinsko zakonodajo - S Srbijo le še gotovinsko poslovanje

Kakovost študija po evropskih merah LJUBLJANA. 8. januarja - Ob odsotnosti gospoda Lojzeta Peter-leta. predsednika republiškega izvršnega sveta (imel je druge obvez-nosti), so se popoldne sestali predstavniki izvršnega sveta in ljubljan-ske univerze (na sliki). Univerza poudarja, da je pripravljena zagoto-viti »evropsko« kakovost ob vsaj nakazanih »evropskih« možnostih. Več na 6. strani. (J. S., foto Zoran Vogrinčič)

LJUBLJANA, 8. januarja - Slovenska vlada danes na izredni seji ni sklenila, naj bi zaradi srbskega vdora v denarni sistem države slovensko gospodarstvo pretrgalo stike z drugimi gospodarstvi, pri-poroča pa mu, naj bo pri sklepanju poslov vendarle previdno. Če že kaj proda, naj to stori za gotovino ali kako drugo blago. Slovenija pa glede na vse to vendarle prevzema v svoje roke davčni sistem (torej tudi temeljni prometni davek), hkrati pa tudi (zvezno) carin-sko zakonodajo. Slovenija sicer še dopušča obstoj carinske unije.

Od ZIS slovenska vlada zahte-va, naj pripravi razmejitev fi-nančnih sredstev in notranjih ter zunanjih dolgov — saj je to v do-bro notranjih odnosov in tudi do tujine. Seveda pa lahko pričaku-jemo tudi dodatne, tako rekoč sprotne ukrepe, če bodo potreb-ni. Na posebno vprašanje je fi-nančni minister dr. Marko Kra-njec odgovoril, da med take ukrepe spada tudi trdno republi-

ni konferenci povedali predsed-nik vlade Lojze Peterle, finančni minister dr. Marko Kranjec in njegov namestnik Stanko Debe-ljak, republiška vlada ocenjuje, da so predlagani ukrepi ZIS mi-lejša različica od možnih, zato je v skladu z ustavnimi amandmaji sklenila, da bo treba zaščititi re-publiške interese - vse do prev-zema jamstva za hranilne vloge občanov v slovenskih bankah.

Tajni srbski uradni list, ki je

Slovensko-hrvaška stališča do vdora • OTOČEC, 8. januarja - Danes sta se na Otočcu srečala predsed-nika slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta Lojze Peterle in Josip Manolič s sodelavci. Na tem že prej dogovorjenem srečanju so se pogovarjali tudi o aktualnem vprašanju srbskega vdora v jugoslovan-ski denarni sistem. Po pogovorih je Lojze Peterle izjavil naslednje:

»Obe delegaciji sta srbsko dejanje ocenili kot kriminalno in neza-slišano, saj ne končuje samo enotnega monetarnega sistema v Jugo-slaviji, ampak ruši celotni gospodarski sistem, možnosti za izvedbo gospodarske reforme, in ima tudi svoje politične posledice. Obe delegaciji sta se dogovorili, da bomo zavarovali gospodarstvi obeh republik in da bomo usklajevali gospodarsko politiko na tem področju. Pri tem smo se posebej dotaknili tudi vprašanja odnosov do federacije, odnosa do minimalnega obsega financiranja glavnih ustanov, in sprejeli skupno stališče, da bomo poslej plačevali samo kotizacijo, ki pa bo neprimerno manjša kot so sedanji prispevki za federacijo. Pripravljeni smo plačati samo polovico administracije na zvezni ravni pa tudi samo polovico diplomacije. Posebej smo se opredelili, v kolikšni vsoti bi financirali J L A , oziroma katere ele-mente proračuna. Strinjali smo se tudi s tem, da mora priti čimprej do dogovora o razdelitvi dolgov oziroma imetja. Pomemben j e še sklep, da po 28. 12. 1990 ne priznavamo več novih dolgov v imenu federacije. Sporazumeli smo se, da bomo skupaj nastopili pred tujino in naposled izrazili protest proti sklepom Narodne banke Jugoslavije, v katerih gre za izrazit poskus centralizacije.«

C. R.

ukrepi uspešni. Tega srbskega dejanja ne jemljemo le kot po-skus gospodarske, temveč tudi politične destabilizacije Jugosla-vije. Zato nočemo dopustiti, da bi posledice povzročenega kaosa zadele tudi Slovenijo.

S posebnim memorandumom, naslovljenim predsedniku Mar-koviču, je slovenska vlada med drugim zavrnile nekatere trdi-tve, da je za začetek destabiliza-cije kriva Slovenija. Memoran-dum v celoti objavljamo na 3. strani.

Kot pa je bilo razumeti misel Lojzeta Peterleta, je srbski izziv še dodatno izostril tudi položaj

• Za v petek, 11. januarja , ob 9. uri j e dr. France Bučar sklical skupno zasedanje vseh zborov slovenskega parlamenta. Poslan-ci bodo obravnavali temo z de-lovnim naslovom Ukrepi Repu-blike Slovenije za urejanje go-spodarskih odnosov v Jugosla-viji.

ško jamstvo za hranilne vloge v slovenskih bankah, medtem ko morajo na drugi strani naše ban-ke izpolnjevati pogodbene (ob-ljubljene) obveznosti tudi do ti-stih, ki so na primer od njih ku-pili republiške razvojne obvez-nice.

Kot so na popoldanski tiskov-

datiran z 28. decembrom, in to, da je zvezna vlada na vse skupaj reagirala šele deset dni kasneje, kaže, je menil predsednik Peter-le, kolikšna je še njena kontrola nad dogajanjem v NBJ. Strinja-mo se sicer z njenimi dobrimi nameni, je nadaljeval Peterle, ne verjamemo pa, da bodo njeni

v poplebiscitni Sloveniji, - z jas-nejšo politično orientacijo k od-cepitvi. Na izredni tiskovni konferenci v Beogradu ki so jo sklicali v Narodni banki Jugoslavije, so srbski vdor v denarni sistem oce-nili kot nezaslišan. Operacijo so v Srbiji izpeljali tako, da je Na-rodna banka Srbije obremenila račun primarne emisije centralne banke in denar nakazala znanim »komitentom« v republiki.

V NBJ se bojijo, da so v Srbiji porabili že celo vsoto. Zdaj jim preostaja le to, da izvedejo celo-vito kontrolo in o tem obvestijo zvezno skupščino ter konkretno ukrepajo. Kar se tiče bank, bo lažje, saj lahko proti njim cen-tralna banka tudi samostojno ukrepa, težje pa bo z denarjem, ki je porabljen za srbski prora-čun: tu so odvisni od tega, kako bo republika Srbija pripravljena spoštevati dogovore. Več na 3. strani.

STOJAN ZITKO BOJANA JAGER

Albanija dobila drugo, zeleno stranko Dovoljenje za opozicijsko stranko - Svet Evrope bo poslal svoje opazovalce

TIRANA, 8. januarja (Ta-njug, AFP) - ATA je danes sporočila, da je albanski minister za pravosodje Enver Halili do-volil ustanovitev ekološke stran-ke. Včeraj je sprejel predstavni-ke odbora za ustanovitev stran-ke zelenih, ki so ga seznanili s programom in drugimi doku-menti stranke. Minister je ugo-tovil, da so dokumenti v skladu z albansko ustavo, in dovolil ustanovitev in uradno registraci-jo že druge opozicijske stranke v državi.

Generalna sekretarka Sveta Evrope Catherine Lalumiere, ki je na tridnevnem obisku v Grči-ji. je davi v Atenah izjavila, da bo v začetku februarja obiskala Albanijo. Z njo bo pripotoval tudi španski zunanji minister Francisco Fernandez Ordonez, ki predseduje ministrom 24 dr-žav članic sveta. Chatherine La-lumiere se je z grškim zunanjim ministrom Antonisom Samara-som in drugimi grškimi funkci-onarji pogovarjala o množičnem dotoku albanskih beguncev in ci-prskem vprašanju. Sprejela sta jo predsednik Konstantin Kara-manlis in premier Konstantin Micotakis. Svet Evrope je Grčiji že odobril 150 milijonov dolarjev posojila, da bi poskrbela za be-gunce iz Albanije, Evropska skupnost pa ji je odobrila pomoč v znesku 500.000 ekujev. Od 30. novembra je v Grčijo pribežalo skoraj 5000 albanskih državlja-nov, zvečine grškega rodu. Pro-blejn vzhodnoevropskih begun-cev bo tema konference, ki jo organizira Svet Evrope in bo 24. in 25. januarja na Dunaju.

Albanska opozicijska Demo-kratska stranka je imela danes popoldne zborovanje v kraju Fu-suha e Oarrit, za jutri in poju-trišnjem pa je napovedala shoda v Beratu in Podgradcu na zadnji strani Ohridskega jezera.

Tudi na današnjem zborova-nju je opozicija zahtevala, naj bi odložili volitve, napovedane za 10. februar, da bi imela dovolj časa za priprave. Vladajoča al-banska Partija dela je že pred nekaj dnevi začela predlagati kandidate za poslance v albanski skupščini, opozicija pa zamuja.

S sedeža Demokratske stran-ke v Tirani so danes po telefonu sporočili Tanjugovemu novinar-ju, da se je opozicijskih zboro-vanj doslej udeležilo več .kot pol milijona ljudi.

V Pribaltiku divizije: nevaren lov na rekrute »Dodatne sile« zvezne armade naj bi pomagale nanovačiti tričetrt novincev - Protesti in strah O D NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 8. januarja - Armadni krogi se izmikajo podatkom o številu premeščenih vojaških enot v Pribaltiku, Moldovi, Arme-niji, Gruziji, nekaterih območjih Ukrajine in v Karakalpakiji. Nove divizije, med njimi so tudi pripadniki zračno-desantskih enot, naj bi nasilno »popravile« katastrofalen jesenski vpoklic v sovjetsko armado. Zaradi oklepnikov v Pribaltiku se je predsednica litovske vlade Prunskiene že sešla z Mihailom Gorbačovom, obisk pa j e napovedal tudi estonski premier Savisaar. Pribaltik izraža proteste in zaskrbljenost hkrati.

Predstavniki obrambnega mini-strstva se sklicujejo na ukaz sovjet-skega predsednika, ki ga je Mihail Gorbačov izdal 1. decembra lani. Ukaz razveljavlja republiške akte, ki ne spoštujejo zvezne obrambne zakonodaje. Dobri dve leti je zlasti pribaltske oblasti nenehno drama-tično svaril sam obrambni minister

• Obrambno ministrstvo opozar-ja, da imajo takšne razmere negati-ven vpliv na popolnitev oboroženih sil ZSSR in da ogrožajo uresničitev zelo pomembnih vprašanj za obrambno sposobnost ZSSR. Prav na današnjem zasedanju vrhovnega sovjeta ZSSR je predsednik plan-sko-proračunske komisije zveznega parlamenta Viktor Kučerenko po-jasnil, da je predvidena višina le-tošnjega proračuna 276 milijard rubljev. Od tega naj bi šlo za finan-ciranje armade 98,6 milijarde. Na poslansko vprašanje, ali ho vendar-le kdo že enkrat določno odgovoril, kaj pomeni doktrina razumne za-dostnosti in kaj so razumni stroški za sovjetsko armado, pa ni bilo ustreznega odgovora.

da Kremelj stremi k prelivanju kr-vi. Hkrati je državljane Litve poz-val, naj ostanejo mirni. Latvijski parlament pa je lansko pomlad sprejel zakon o alternativnem slu-ženju vojaškega roka in ga po bese-dah republiškega vodstva ne name-rava odpraviti. Ne gre prezreti, da se je predsednik latvijskega parla-menta Anatolij Gorbunov pred dnevi sešel z načelnikom general-štaba sovjetske armade Mihailom Mojsijevom. Latvijski notranji mi-nister Aloiz Vaznis pa je povedal, da mu je poveljnik pribaltskega vo-jaškega območja Kuzmin zatrdil, da bo 75 odstotno premajhno števi-lo vpoklicanih rekrutov dopolnil »prisilno«, ministra pa je prosil, naj dopolnilnih vojaških enot ne razu-me kot vojaški prevrat.

MIHA LAMPREHT

Herman Rigelnik nepreklicno zapušča velenjsko Gorenje? LJUBLJANA, 8. januarja - Herman Rigelnik, dolgoletni pred-sednik poslovodnega odbora Gorenja, j e po nekaterih informa-cijah nepreklicno odstopil.

V času njegovega več kot osemletnega dela na tem me-stu je Gorenje doživelo po-memben gospodarski vzpon.

HERMAN RIGELNIK

Tako se ie na primer izvoz zvečal s 84 milijonov na sko-raj 400 milijonov dolarjev. V svoji odstopni izjavi je Her-man Rigelnik zapisal, da je že dovolj dolgo v Gorenju, da so

potrebni kadri z novimi moti-vi, med drugim pa je omenil tudi zdravstvene razloge. O novih kandidatih za pred-sednika pa po teh informaci-jah potekajo pogovori z ustreznimi organi v repu-bliki.

Republiški sekretar za in-dustrijo in gradbeništvo Izi-dor Rejc je te informacije da-nes potrdil. Kot je dejal, je Rigelnikovo odstopno izjavo po pošti dobil včeraj, v njej pa so navedeni omenjeni raz-logi. Rejc je tudi povedal, da je bil Rigelnik pri njem pred približno štirinajstimi dnevi, vendar takrat takih namer ni omenjal.

O razlogih za odstop in o tem, ali od njega res ne namerava odstopiti, se bo ju-tri s Hermanom Rigelnikom pogovarjal podpredsednik re-publiške vlade dr. Jože Men-cinger z nekaterimi svojimi sodelavci.

J. V.

Dmitrij Jazov, kot kaže, pa so vod-stvu armade popustili živci. Raz-dražljivosti ponazarjajo s statistiko, ki govori o tem, da so na območju celotne ZSSR jesenski vpoklic v oborožene sile izpolnili 78,8-od-stotno. Prvega januarja letos je bil ta delež za Armenijo 28,1, za Gru-zijo 10,0. Moldovo 58,9, Latvijo 25,3, Litvo 12,5 in Estonijo 24,5 odstotka.

Odstop litovske vlade • Predsednica litovske vlade Kazimira Prunskiene je na ve-černi seji parlamenta predložila odstop celotne vlade. Za odstop j e glasovalo 72, proti 8, vzdržalo pa se je 22 poslancev. Predsed-nica je odstop pojasnila z neso-glasji oziroma razlikami v stališ-čih med vlado in parlamentom.

Komsomolskaja pravda piše, da je poveljnik pribaltskega armadne-ga območja generalpolkovnik Kuz-min latvijskemu premieru Ivarsu Godmanisu sporočil, da bodo v Pri-baltik premestili nekaj divizij. Krat-ko telefonsko obvestilo je prejelo tudi litovsko vodstvo, estonsko pa so seznanili latvijski kolegi. Po Vil-niusu so medtem že razmestili nove vojaške oklopnike. Predsednik li-tovskega parlamenta Vytautas Landsbergis je vojaške premike oz-načil kot hudo provokacijo in dejal.

VELIKI ROP

Karikatura: Franco Juri

Baker strnjuje vrste Gre za zadnje poskuse ameriške diplomacije pred ženevskimi pogovori - ZDA vztrajajo pri iraškem umiku, Francija pa se spogleduje z dialogom

Hokejisti Medveščaka zmagali v Tivoliju UUBLJANA, 8. januarja - Hokejisti Olimpije (v belih dresih) so v tekmi 8: kola drugega dela I. A ZHL doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu na domačem ledu. Premagal jih je državni prvak Medveščak s 5:4 (3:0, 1:2,1:2). Zagrebčani so na prvenstveni lestvici po točkah dohiteli Ljubljančane na prvem mestu. Moštvo iz Tivolija je več napadalo, zagrebški hokejisti pa so bili učinkovitejši in so se domačim oddolžili za decembrski poraz z 1:2 v Zagrebu. Tekme med Crveno zvezdo in Jesenicami ni bilo. ker se na beograjskem ledu ni pojavil glavni sodnik Šaravanje iz Subotice, manjkaj pa je tudi linijski sodnik Gavrovič iz Beograda. Na sliki: prizor s tekme v Tivoliju. Z leve: B. Lomovšek. Vnuk, Drčar in Beribak. (Foto: Marjan Zaplatil)

O D NAŠEGA DOPISNIKA ŽENEVA, 8. januarja - Zadnji poskus ameriške diplomacije, da pred jutrišnjim srečanjem zunanjih ministrov Jamesa Bakerja in Tarika Aziza v Ženevi strne zavezniške vrste in s tem jasno opozori Bagdad, da je vojaška akcija mednarodne skupnosti neogibna, če Irak do 15. januarja ne umakne svojih čet iz Kuvajta, se končuje uspešno, a brez iluzij o popolni identičnosti stališč do vseh točk washingtonske analize zalivske krize.

Še največ razhajanj je čutiti med Washingtonom in Parizom. Po pogovorih, ki jih je James Baker danes najprej imel s kole-go Rolandom Dumasom, nato pa — poldrugo uro — s predsed-nikom Frangoisom Mitterran-dom, je namreč jasno, da se Francija strinja s tistim delom ameriške strategije za rešitev krize, ki v ospredje postavlja spoštovanje vseh resolucij var-nostnega sveta OZN, njihovo bi-stvo pa je v jasni zahtevi, da Irak

• B A G D A D , 8. januarja (Ta-njug) - Uradni Bagdad je danes zagrozil, da t]0 v primeru vojne uporabil anic/tske izstrelke, za-pienjene v Kuvajtu. V dobro ob-veščenih krogih pa trdijo, da je v svet že poslal teroriste, ki bo-do nemudoma sprožili akcije v državah, ki bodo sodelovale v morebitni vojni v Zalivu. Pod-predsednik iraškega poveljstva revolucionarnega sveta Izat Ibrahim pa j e odpotoval v Tehe-ran na pogovore o krizi in spravi med državama. Iraški podpred-sednik j e izjavil, da bodo pogo-vori med drugim posvečeni »in-teresom islama«.

območju. Francija pa je mnenja, da iraškega prostovoljnega umi-ka ne bo mogoče doseči, če Ba-gdadu ne ponudijo vsaj načelne-ga soglasja o načinu reševanja njegovih ekonomskih zahtev in bližnje vzhodne krize.

Po uradnem francoskem mne-nju bi kazalo razmisliti, kaj stori-ti, če jutrišnje srečanje Baker-Aziz naleti na trde čeri oboje-stranske nepopustljivosti, zato Mitterrand. ki poudarja, da je treba do 15. januarja izkoristiti vse možnosti za mirno rešitev zalivske krize, razmišlja o lastni posredniški akciji. Najprej je tre-ba ugotoviti, ali je Irak zasedel

Kuvajt, ker si ga želi priključiti, ali pa je ta korak smo jamstvo za protikoncesije. Če gre za sled-nje, bi kazalo še pred vojaško akcijo dognati, kakšne so prikri-te namere Bagdada in ali jih je možno uresničiti.

O novi mirovni pobudi, ki bi jo Francija sprožila sama, ali pa skupaj z nekaterimi arabskimi državami, še preden poteče ulti-

• B E O G R A D , 8. januarja (Tanjug) - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar j e prejel poslanico državnega se-kretarja Z D A Jamesa Bakerja, v kateri so pojasnjena ameriška stališča in pogledi pred jutriš-njim srečanjem v Ženevi.

mat varnostnega sveta Iraku, bo Mitterrand morda spregovoril že jutri popoldne, neposredno po srečanju Jamesa Bakerja in Tari-ka Aziza v Ženevi.

BOŽO MAŠANOVIČ

D A N E S V D E L U • Davki

po novem Za dohodnino jih bo-do odštevali vsi

• Pravila posezonskih razprodaj Razprodaja jesen-sko-zimske konfekci-je se bo začela 10. ja-nuarja

• Dobro plačana poslušnost Upornikov na beo-grajski TV je vse več

• Socialisti so za spremembe v vladi Viktor Žakelj pravi, da bi zlahka naštel imena ministrov, ki niso dobro delali

stran 2

i »Iraške« metode Beograda Vdor Srbije v finanč-ni sistem je svojevrst-na repriza Huseino-vega vdora v Kuvajt

stran 5

) Laški gren ni hmeljni napitek - ovadbe so že napisane Laboratorijska anali-za je pokazala, da gre za pivo z malo alko-hola

stran 9

zapusti kuvajtsko ozemlje, sicer se bo soočil z nevarnostjo med-narodnega vojaškega posega. Po izglasovanju datuma resolucij ni mogoče razmišljati o pogajanjih, še pred umikom Iraka, je po raz-govoru v Elizijski palači zatrdil Baker.

Po vvashingtonskem prepriča-nju za mirno rešitev zalivske kri-' ze ni druge možnosti od brezpo-gojnega umika iraških čet iz Ku-vajta. Šele potem bi lahko priče-li pogajanja, na katerih bi raz-pravljali o trajni rešitvi obmejne-ga spora in o utrditvi sistema varnosti na celotnem zalivskem

LOTO 1. kolo 2, 6, 17, 19, 26, 30, 32 in dodatna 8. INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862!

* ~ ** Se vedno sledovi lanskih povodnji

LJUBNO, 8. januarja - Posledice lanskih katastrofalnih povodnji so v krajevni skupnosti Ljubno še vedno hude. Z delom cestarjev in vodarjev so Ljubenci sicer zadovoljni, skrbi pa jih, da se doslej še niso lotili regulacije Savinje in Ljubnice. Tudi večina mostov je popravljena samo začasno. Na sliki: V Podvolovljeku pospešeno odstranjujejo zemeljski plaz, kije zasul rečico Lučnico. (Foto: Igor Modic)

Parlamentarna kriza v makedonskem sobranju Prenovitelji hočejo poleg predsednika vlade imeti tudi predsednika republike - Celo rezerva O D NAŠE DOPISNICE SKOPJE, 8. januarja - Ker so v medstrankarskih dogovorih o deli-tvi oblasti v Makedoniji izločili albansko Stranko za demokratični napredek, j e še včeraj kazalo, da zna priti do resne parlamentarne krize. Danes se j e izkazalo, da j e nova parlamentarna kriza že tu. Prenovitelji namreč zdaj hočejo poleg kandidata za predsednika vlade imeti še svojega kandidata za predsednika republike, čeprav so se z reformisti in makedonsko nacionalno stranko V M R O - D P M N E že dogovorili, naj bo kandidat za predsednika republike vladika makedonske pravoslavne cerkve Mihail.

pokazalo, da CK, predsedstvo CK in predsednik prenoviteljev niso enotnega mnenja

Medstrankarski dogovori se bo-do morali nadaljevati že jutri. 87 poslancev sobranja od 120-tih si je oddahnilo vsaj zaradi tega, ker so za predsednika sobranja izvolili re-formista Stojana Andova. (Poslanci VMRO-DPMNE so bili pri glaso-vanju vzdržani). Predsednik make-donske nacionalne stranke VMRO-DPMNE Ljupčo Georgi-evski je danes popoldne sklical ti-skovno konferenco, na kateri je po-jasnil, da so se prenovitelji po si-nočnji zaprti seji CK znova zavzeli, naj bo kandidat za predsednika re-publike njihov kandidat - Kiro Gligorov. »Takšna poteza govori«, je dejal Georgievski, »da nekdo (Petar Gošev - op. J. G.) daje prednost osebnim interesom name-sto interesom države. Mi smo imeli mandat svojega članstva za dogo-varjanje z ZKM-SDP, zdaj pa seje

Petar Gošev je na seji sobranja razlagal, da so se morali posvetova-ti s CK. Res je, da so se z obema vodilnima strankama že dogovorili, naj bo kandidat za predsednika vla-de Petar Gošev, za predsednika so-branja pa reformist Stojan Andov, toda slišali so, da bo imel vladika Mihail težave pri ločitvi cerkvene od politične funkcije. Zato so pred-lagali Kira Gligorova. VMRO-DPMNE je vseskozi pet minut pred dvanajsto predlagal svoje kandidate, je dejal Gošev. tu-di rezervnega kandidata za pred-sednika republike - dr. Blaže Ri-stovskega, ki pa še ni bil verificiran na centralnem upravnem odboru VMRO-DPMNE.

JELENA GAČEŠA

V jeseniški železarni spet delajo Proizvodnja skoraj v vseh obratih - Do konca meseca seznam odvečnih delavcev

JESENICE, 8. januarja - Po štirinajstih dneh so v Železnarni Jesenice v začetku tedna začeli de-lati v skoraj vseh obratih, v hladni valjarni Bela in v jeklarni 2 pa že konec prejšnjega tedna. Za januar imajo naročenih 20.000 ton izdel-kov, to pomeni kar dve tretjini zmogljivosti, računajo pa, da bodo do konca meseca še dobili nekaj naročil. Domači kupci so doslej naročili 15.000 ton izdelkov. Pov-praševanje je večje, vendar pa Že-lezarna dela le za zanesljive plač-nike.

Ta čas je zaradi pomanjkanja de-la doma 800 delavcev, seznam od-večnih delavcev pa naj bi bil znan do konca meseca. Vršilec dolžnosti glavnega direktorja Železarne Hol-ding d.d. Jesenice Boris Bregant je včeraj imenoval direktorje štirinaj-stih delniških družb z omejeno od-govornostjo (ki bodo delovale v krovni delniški družbi Železarne Holding), v sodelovanju s svetoval-no organizacijo McKinsey pa bo še v tem mesecu odločeno, kateri deli Železarne bodo lahko delali še na-prej. V. F.

Zakon o plačah v Sloveniji delno že velja Štirje pomembni členi pa bodo začeli veljati šele prvega februarja

LJUBLJANA. 8. januarja - Danes je začel veljati slo-venski zakon o plačah, z izje-mo štirih pomembnih členov, ki jih bo treba upoštevati šele s prvim februarjem. Tako bo šele takrat začel veljati 3. člen. ki določa višino mesečnih akontacij (podlaga za izračun bo povprečje april-junij 1990) v podjetjih s 50 in več odstotki družbenega kapitala.

Ta člen določa tudi, kako se bodo lahko mesečne akontaci-je plač zvišale glede na rast živ-ljenjskih stroškov v Sloveniji. Februarja bodo začeli veljati tudi 5. člen, ki bo dopuščal možnost, da bodo javna po-djetja s polovico ali več druž-benega kapitala in tista, ki so financirana iz proračuna, izpla-čevala akontacije na podlagi iz-

l plačil iz obdobja december 1989-maj 1990, 7. člen, ki bo dopuščal izplačilo čistih plač v okvirih poslovnih rezultatov, in 9. člen, po katerem najvišja mesečna akontacija ne bo sme-la presegati 15-kratnega zajam-čenega OD. S. Č.