DELOVA BORZA DELA torek24. novembra 2009borzadela@delo.si

23

Delavci, ki prihajajo iz drugih čla-nic Evropske unije, imajo na trgudela enake pravice kot domačini.Povsem drugače je s skupino, v ka-tero sodijo delavci iz tretjih držav,ki imajo številne omejitve pri mo-bilnosti – z izjemo imetnikov oseb-nih delovnih dovoljenj namreč nji-hovo usodo krojijo delodajalci.

Delitev na zaželeno in nezažele-no delovno silo je navzoča že dese-tletja, je opozorila dr. Mojca Pajnikz Mirovnega inštituta. »Delo v grad-beništvu, v skrbstvenem sektorju,denimo delo z invalidi ali pomoč nadomu, v čistilnih servisih, opravlja-nje gospodinjskih ali sezonskih delje definirano kot migrantsko. Ured-be med krizo, ki zmanjšujejo kvotein povzročajo etnično razlikovanjedelavcev, so posledica nacionali-stičnih in ksenofobnih diskurzov,ki so jih v javni prostor večinomavnesle nacionalne populističnestranke,« je dejala Mojca Pajnik.

Tujci, ki jih označujemo za nekvali-ficirano delovno silo, pogosto sodi-jo med visoko kvalificirane, a so zu-naj domovine prisiljeni sprejetinižje plačana dela.

Tudi Andrej Zorko, izvršni se-kretar Zveze svobodnih sindikatovSlovenije, je poudaril, da je uredbaprimer neenakega obravnavanjadelavcev in diskriminacije glede naetnično pripadnost. Podsekretar naministrstvu za delo Gregor Malecpa je prepričan, da je zaščita doma-če delovne sile pri nas povsem lo-gična, saj se po njegovih besedahravna po praksi EU.

V pripravi sporazum z BiH»Delavec je neodvisen takrat, ko

je povsem prost na trgu,« je pouda-ril predstavnik nevidnih delavcevsveta Armin Salihović. »Ko je imelmojo usodo v rokah delodajalec, ni-sem mogel izbirati niti, kaj bom je-del; jedel sem tisto, kar so mi naro-

čili. Moj delovni čas je bil odvisenod tega, kdaj je prišlo pome vozilo.A se sploh zavedamo, kaj to pome-ni?« je opozoril na temeljne člove-kove pravice. Prepričan je, da je go-spodarska kriza zaostrila odnosemed delavci, vnesla tekmovalnost,delodajalcem pa dala še več možno-sti za izkoriščanje. Prav zaradi za-dnjega je dejal, da bi moral inšpek-torat za delo tovrstnim kršitvamposvetiti več pozornosti.

»Največ kršitev je v podjetjih, ka-terih lastniki prihajajo iz držav nek-danje Jugoslavije. Direktorji oblju-bljajo ob prihodu skupinam doberzaslužek, ugodne bivalne razmere... Ko res pridejo, pa z delovnimi do-voljenji krojijo njihovo usodo,« jepovedal Zorko. Pogosto delajo zamalo denarja in živijo v nemogočihbivalnih razmerah. »Takšne prime-re je treba čim prej odpraviti. Ta čas

pripravljamo sporazum zaposlova-nja z BiH, s katerim bi delavcem za-gotovili ustrezno raven pravic. Podveh letih bi bili mobilni, prosti natrgu dela. Pretok delovnih migran-tov bi se izvajal preko zavoda za za-poslovanje. S tem bi se radi izognilidivjemu novačenju, ki deluje na žeskoraj kriminalen način,« je dejalMalec.

Predstavnica nevidnih delavcevv socialnem centru Rog dr. PolonaMozetič je opozorila, da se tuji de-lavci o kršitvah učijo na podlagi iz-kušenj. Pogosto podpišejo pogod-bo, ki je ne preberejo ali je niti ne ra-zumejo. Veliko se jih svojih pravicsicer zaveda, a jih ne uveljavljajo,zaradi odvisnosti od delodajalca. Čeizgubijo službo, lahko izgubijo pra-vico do bivanja in se morajo vrnitidomov.

Aktivistka v centru Rog AigulHakimova je poudarila, da je drža-va s svojo migrantsko politikoustvarila desetodstotni delež prebi-valstva brez socialnih, političnih inpravnih pravic. Torej delavce z dna,brez vizumov, neprijavljene, nevi-dne ... Opozorila je, da odprava vi-zumov za Makedonijo, Srbijo in Čr-no goro ne bo spremenila razmer inpravic državljanov teh držav na tr-gu dela. A kljub temu upa, da bovsaj prehod meje resnično odprt,ker je »svoboda gibanja izjemno po-membna«.Mojca Finc

»Delodajalciobljubljajo ob prihodudober zaslužek,ugodne bivalnerazmere ... Ko pridejodelavci sem, pa jim zdelovnimi dovoljenjikrojijo usodo.«

Delovna (i)mobilnost državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik

Nevidni, neprijavljeni, delavci z dnaGospodarska kriza je zaostrila odnose med zaposlenimi, vnesla tekmovalnost, delodajalcem pa dalaše več možnosti za izkoriščanje, opozarjajo predstavniki nevidnih delavcev – Divje novačenje tujcevOb velikem valu brezposelnosti so nekatere države omejile zaposlovanjetuje delovne sile, da bi zagotovile delo lastnim državljanom. »Lani je zapo-slovanje ljudi iz drugih držav članic Evropske unije v Sloveniji začelo upada-ti; med 3000 delavci so prevladovali Bolgari in Slovaki. Plače pri nas niso natakšni ravni kot v Nemčiji ali Angliji, da bi jih bilo še več. Hkrati pa so delo-dajalci bolj naklonjeni zaposlovanju ljudi iz držav nekdanjih jugoslovanskihrepublik, ki sestavljajo 90 odstotkov delavcev migrantov,« je na nedavnirazpravi o pravicah migrantskih delavcev v Sloveniji in EU povedal GregorMalec, podsekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. A ti-sti z območja nekdanje skupne države so zelo omejeni z delovnimi dovolje-nji, ki so v rokah delodajalcev. Ti delavce tako velikokrat izkoriščajo, diskri-minirajo in jim kratijo temeljne človekove pravice.

V bogatem življenjepisu je zbralkakšnih dvanajst držav, kjer je služ-boval. Februarja letos se je z druži-no ugnezdil v Sloveniji. Tukajšnje-mu trgu se predstavlja s podjetjem,ki se ukvarja s prodajo športnih vo-zil znamke Westfield, kot veliki av-tomobilski navdušenec pa bo pri-hodnje leto začel dirkaško akade-mijo s temi vozili.

Računovodjo in ekonomista,predvsem pa poslovneža po svetuženeta popotniška žilica in želja poodkrivanju novih priložnosti. Če bise rodil nekaj stoletij prej, bi si želelpluti po svetovnih morjih in odkri-vati celine. Priznava, da je, ko simlad in brez resnejših obveznosti,mobilnost preprosta, kljub števil-nim oviram. Ko si takšen radove-dnež ustvari družino, pa se stvarinekoliko zapletejo. »Ker ob sebi ni-maš staršev, bratov, sestra, tet, stri-cev, bratrancev in drugih sorodni-kov, na katere bi se lahko zanesel,da ti denimo kdaj popazijo na otro-ke, se moraš znajti sam. Moraš bitibolj trden, odločen in organiziran,ker za vse skrbiš sam, nihče drug,«je razmišljal o eni redkih slabihstrani, ki jih ima po njegovem pre-seljevanje. Prav tako mora prišlekvedno znova usvajati novo znanje održavnem sistemu in pravilih, kiveljajo v skupnosti. A pravi, da navečje ovire ni naletel, saj so muljudje povsod pripravljeni pomaga-ti.

Služboval je v različnem delov-nem in etničnem okolju. V Afriki je

v naftni družbi delal s temnopolti-mi, ki jih je vodil menedžment bel-cev. »Vsi so se sovražili, nihče ni ni-komur zaupal. Razmere za delo ni-so bile ugodne. Nastajali so velikikonflikti,« je opisal. Zato je zaposle-nim poskušal dopovedati, da jih ta-kšen pristop ne bo nikamor pripe-ljal. Uporabil je znanje, tudi nekajpretkanosti, jih opozoril, da jimprav delo prinaša dohodek, s kate-rim preživljajo družine ... S podob-no izkušnjo se je srečal na območjunekdanje Jugoslavije, kjer je delal vekipi, katere člani so bili Hrvati, Bo-sanci, Albanci in Srbi. »Kozarček ra-kije ali belega vina ter glasba prilju-bljene skupine Bijelo dugme so jihzdružili. Grdi pogledi so izginili, vsiso plesali in se veselili brez pred-sodkov, postali so prijatelji. Navse-zadnje so bili vsi v enakem položa-ju, ne glede na nacionalnost,« jenjegov recept sobivanja.

Kot velik ljubitelj hitrosti je predleti ustanovil podjetje, ki se ukvarjas prodajo avtomobilov znamkeWestfield. V delavnici v Vidmu priPtuju, kjer si je z ženo Malezijko, si-cer odvetnico, in dvema otrokomaustvaril dom, vedno kaj ropota, ve-čji del tedna pa je na poti po državi,kjer sklepa posle. »S športnimi av-tomobili, prijaznimi do okolja, birad dosegel ves trg nekdanje Jugo-slavije. Slovenija je odlično izhodi-šče za to. Tu se vse hitro spreminjain napreduje. Okolje je odprto, po-sel temelji na ustrezni komunikaci-ji, izmenjavi idej in razmišljanju, kije drugačno kakor na Balkanu,« jerazmišljal Škot.

S komunikacijo v tujem jezikunikoli ni imel težav, saj, kakor pra-vi, ljudje povsod govorijo angleško.»V humanitarnih organizacijah jevodilni jezik angleščina, saj jih po-navadi financirajo Britanci, Ameri-čani ali Skandinavci. Kjer so govori-li jezik, ki ga nisem razumel, semimel s seboj prevajalca, zaradi česarsem postal prelen, da bi se učil tuje-ga besedišča. V Sloveniji težav ni-mam, čeprav je jezik neverjetno za-pleten in težko kaj razumem. V av-tomobilskem poslu namreč prevla-dujejo angleški in nemški izrazi, kardelo zelo olajša,« je povedal. Edinajezikovna ovira, s katero se je spo-prijemal, je bila, ko se je v megli vo-zil po srbskih vaseh in ni znal bratikrajevnih prometnih znakov, napi-sanih v cirilici.Mojca Finc

Po delu v humanitarnih organizacijah na Balkanu v Slovenijo – Škotski poslovnež Ben Marr je služboval v 12 dr-žavah. V Sloveniji se zdaj ukvarja s prodajo športnih avtomobilov, prihodnje leto načrtuje dirkaško akademijo.

Foto

IztokFran

ko

»Odhod v tujino je pomembnareferenca v vsakem boljšem življe-njepisu. Omejitve pri odhodu vdrugo državo so le v naših glavah.Jaz se v Dublinu počutim povsemdomače,« je izjavil 33-letni MatejPremzl, ki je zaposlen v eni od le-karn vodilnega britanskega farma-cevtskega podjetja v irskem glav-nem mestu. V Slovenijo se mu nemudi – v deželi guinnessa bo ostal,dokler se mu ne bo ponudila pri-vlačnejša delovna ponudba, praviposlovodja lekarne, ki dobi na de-lovnem mestu vsako leto kakšnonovo odgovornost.

Najteže je bilo na začetku, ko se jeprivajal na klinično naravnano le-karniško okolje in pridobival zna-nje, ki ga po njegovih besedah izo-braževanje v slovenskem okolju neponuja. A je kljub uvodnim obre-menitvam že na začetku z veseljemdelal. »Predvsem so mi bile všeč od-prtost, fleksibilnost in možnost na-predovanja,« je pripovedoval far-macevt, čigar poklic je na zelenemotoku zelo zaželen.

Delovnim razmeram in komuni-ciranju v angleščini se je hitro pri-vadil. Veliko razliko v odnosu delo-dajalca do zaposlenega med Slove-nijo in Irsko opaža predvsem na po-govorih za zaposlitev, ki jih opra-vlja tudi sam. »Po 30 minutah pogo-vora ponavadi vem, ali bom člove-ka zaposlil, v eni uri pa tudi, kakšnoizobraževanje potrebuje za uspešnodelo. Kaj več je zapravljanje mojegain kandidatovega časa. Vse je zelostroškovno učinkovito,« je pojasnil.

Pri tem delu je zelo pomembentudi odnos do kupcev, ki ga na Ir-skem dojemajo precej drugače kot vSloveniji. Stranke imajo tam na-mreč vedno prav. »Pomembno je le,kako se zaposleni posvečajo stran-kam. To pa je za priseljence iz vzho-dne Evrope kar nekakšen kulturnišok. Prav zato potrebuje novozapo-sleni dodaten trening oziroma izo-braževanje,« je povedal sogovor-nik.

Med njegovimi sodelavci so po-leg Ircev Angleži, Poljaki, državljanibaltskih držav, Avstralije, Nove Ze-

landije in afriških držav. »Ni po-membno, od kod prihajaš, edinimerili sta, kaj znaš in koliko si spo-soben,« je poudaril Štajerec, ki je naIrsko prišel v času, ko je država zodrtimi rokami sprejemala delov-no silo iz tujine, zdaj pa se že drugoleto bojuje z drastičnim gospodar-skim padcem – prejšnji mesec je bi-la brezposelnost 12,5-odstotna (zaprimerjavo: konec leta 2007 je zna-šala 4,7 odstotka), za prihodnje letopa strokovnjaki napovedujejo rastna 15 odstotkov.

A Premzl sodi, da so takšne raz-mere lahko tudi priložnost za novizačetek. »Podjetniki lahko v tem ča-su dosežejo precej več kot v umirje-nih razmerah. Pravzaprav je recesi-ja nekakšno olajšanje, saj je bilamanj kot štiriodstotna brezposel-nost na odprtem evropskem trgudelovne sile nevzdržna,« je opozorilin nadaljeval: »V velikem gospodar-skem razcvetu nismo mogli obdrža-ti zaposlenih, saj je lahko vsakdočez noč dobil drugo, boljšo zaposli-tev. Višina plač, življenjskih stro-škov in nepremičnin so letele v ne-bo. Farmacevte smo, denimo, naje-mali za urno postavko 65 evrov.Eno poletno nedeljo se mi je celozgodilo, da nisem mogel odpreti le-karne, ker kratko malo nisem mo-gel dobiti farmacevta, ki bi delal zaomenjeno plačilo.«

Zdaj je drugače: najti službo, kičloveku ustreza z delovnega in pla-čilnega stališča, je skoraj misija ne-mogoče.Mojca Finc

Farmacevti so na Irskem iskani tu-di med krizo – Matej Premzl je četr-to leto zaposlen v eni izmed dublin-skih lekarn.

Foto

oseb

niarhiv

Po zadnjih, oktobrskih podatkihje na kočevskem uradu za delo 1464brezposelnih. Številka je zelo viso-ka, zato je to območje še vedno navrhu po brezposelnosti. Avgusto-vski izračuni so kazali 17,4-odsto-tno stopnjo brezposelnosti, na ura-du pa je bil prijavljen 1401 človekbrez službe. Za primerjavo: v sose-dnji Ribnici je avgusta ta stopnjaznašala 7,3 odstotka, slovenskopovprečje pa je bilo 9,4, torej skorajpolovico manj kot na Kočevskem.

Brezposelni so tam v še slabšempoložaju zaradi geografske oddalje-nosti tega območja od večjih mest,kjer je možnost zaposlovanja večja,in zaradi slabih cestnih povezav. Najugu meji Kočevska na Hrvaško,kjer ni možnosti zaposlovanja, oddrugih večjih slovenskih mest –Ljubljane in Novega mesta –, pa jeoddaljena vsaj uro vožnje z avto-mobilom oziroma uro in pol z avto-busom.

Finančna in časovnaobremenitev

Zaposlitev v Ljubljani ali Novemmestu je rešitev za marsikateregaprebivalca občin kočevsko-ribni-škega območja. Po lanskih podat-kih statističnega urada je bilo v Ko-čevju 6792 delovno aktivnih ljudi sstalnim prebivališčem v tej občini,od tega jih je bilo 4263 zaposlenih vobčini, 1244 pa jih je delalo v Lju-bljani. Na tretjem mestu je bila Rib-nica, kjer je bilo zaposlenih 455 Ko-čevcev, v Novo mesto pa se jih je vo-zilo 99. V Ribnici, kjer je bilo lani3842 delovno aktivnih prebivalcev,jih je 1951 delalo v občini stalnegabivališča, 1077 se jih vozilo na delo vLjubljano, na tretjem mestu pa je bi-lo Kočevje, kjer je bilo zaposlenih286 Ribničanov.

Toda prevoz na delo je finančnaobremenitev za delodajalce, saj zdajše plačujejo te stroške. Za človeka,

ki se vozi, pa je vožnja časovna inpsihofizična obremenitev. To šeposebno velja za vožnjo po cesti, ka-kršna je G2-106 oziroma povezavaKočevje–Škofljica, ki je tudi pomnenju stroke nevarna, saj se je nanjej v letih 2005–2008 zgodilo 47prometnih nesreč s hudo ali smrtnopoškodovanimi udeleženci.

»Ta dejstva bi morali upoštevatipri brezposelnih, ki iščejo delo, šezlasti pri tistih, ki lahko glede nasvojo izobrazbo dobijo le nižje pla-čana delovna mesta, in pri posebnoranljivih skupinah brezposelnih,kot so invalidi, matere samohranil-ke in starejše osebe,« je dejala Ro-mana Lapajne, vodja Urada za deloKočevje-Ribnica.

Podatki so namreč neizprosni: nakočevskem uradu za delo je bilo ok-tobra med 1465 ljudmi, ki so brezdela, več kot polovica oziroma 51,8odstotka takih, ki imajo prvo indrugo stopnjo izobrazbe, se pravi,da so končali največ osnovno šolo.Skupaj z ljudmi, ki imajo tretjo inčetrto stopnjo izobrazbe, se deležpovzpne na več kot 77 odstotkovvseh brezposelnih, ki so prijavljenina tem uradu za delo. Ti ljudje lah-ko iščejo delo samo na kočevsko-

ribniškem območju, saj zaradi po-tnih stroškov, ki jih je dolžan plača-ti delodajalec, niso konkurenčniiskalci zaposlitve v bolj oddaljenihkrajih.

Slab javni prevoz»Na kočevskem uradu za delo

opažamo, da imajo težave s prevo-zom na delo tudi brezposelni, ki ži-vijo v odročnejših krajih, kot soOsilnica, Draga, Fara, Koprivnik. Vteh krajih so slabe javne prometnepovezave s Kočevjem oziroma jihsploh ni, zato je človek odvisen odlastnega prevoznega sredstva. Če-prav je danes osebni avto skoraj ne-pogrešljiv, je še vedno veliko brez-poselnih, ki si ga ne morejo privo-ščiti,« je opozorila Romana Lapaj-ne.

Povsem drugačen odnos do mo-bilnosti imajo mladi iskalci zaposli-tve z visoko, univerzitetno in podi-plomsko izobrazbo. »Vse kaže, daimamo tako kot na drugih podro-čjih življenja tudi pri mobilnostidve skupini ljudi, med katerima jevsak dan večja razlika,« je dodalaRomana Lapajne.Simona Fajfar

Težave z mobilnostjo na trgu dela

Kočevci imajo vLjubljanimalomožnostiVeč kot dva tisoč ljudi se s kočevsko-ribniškega območja vsak dan vozi na delo v glavno mestoBrezposelni na Kočevskem, ki nimajo izobrazbe, niso zanimivi za delodajalce iz bolj oddaljenih krajevPodatka o natančnem številu prebivalcev kočevsko-ribniškega območja, kise vsak dan vozi na delo v druge kraje, ni. Veljajo pa ocene, da se po nevarnicesti Kočevje–Ljubljana vsak delovni dan zapelje od 2500 do 3000 ljudi. To-da na tako možnost ne more računati večina brezposelnih na Kočevskem,ker delodajalci v oddaljenih krajih, kjer je večja ponudba delovnih mest – vLjubljani ali Novem mestu –, za nižje plačana delovna mesta niso pripravlje-ni prevzeti plačila prevoza.

Vsak dan med Ljubljano in KočevjemBranka Mrak (na fotografiji) je enatistih prebivalk občine Kočevje, ki sevozi na delo v Ljubljano, v eno odbank v središču mesta. Že 19 let. Nazačetku je še iskala možnost zaposli-tve bliže domu, potem pa je odne-hala. »Teh 57 kilometrov ceste medKočevjem in Ljubljano prevozim vuri in petnajstih minutah, največ vuri in pol, največ, kar sem porabilaza pot, pa so bile tri ure.«Veliko voznikov s kočevsko-ribni-škega območja se zjutraj odpelje vLjubljano skozi Grosuplje, BrankaMrak pa ponavadi izbere pot skoziŠkofljico ali Ig. V skorajda dveh dese-tletjih je zaradi prometnih nesreč inobvozov spoznala vse vzporedne ce-ste ob glavni cesti Kočevje-Ljublja-

na, s tem, dodaja, da je bilo prva le-ta, ko še ni bilo ljubljanske obvozni-ce, huje, kot je zdaj. Takrat je bila

Škofljica križišče, kjer se je prometrazdelil na smeri proti Novemu me-stu in Kočevju, zato je bil promet ze-lo upočasnjen.»Zadnjih 15 let se vozim z avtomobi-lom in do pred treh let je bil prometše dokaj tekoč, zdaj pa je avtomobi-lov veliko več. To velja tako za čas,ko grem v Ljubljano, kot za pot iznje,« je dejala Branka Mrak. V službose odpravi okoli šeste ure zjutraj inpride domov med peto in pol šestouro zvečer. »Če je vse normalno,« jedodala.V parkirni hiši blizu službe ima naje-to parkirno mesto, zato se ji ni trebaukvarjati še z iskanjem prostora zaavto. To se ji splača, pravi, ker sezdaj z njo vozi sin in se stroški še po-

krijejo. Toda če bi bil med Kočevjemin Ljubljano urejen železniški pro-met, bi se vozila z vlakom, seveda četa za pot od Kočevja do Ljubljane nebi potreboval preveč časa. »Leta1984 so nam obljubili, da bo kmaluspet začel voziti potniški vlak,« jespomnila na eno od najbolj razširje-nih pravljic na Kočevskem. O toliko-krat obljubljeni obvoznici na Škoflji-ci, kjer je na poti iz Kočevja v Ljublja-no največ prometnih zamaškov, parazmišlja zelo praktično: »Več mo-žnosti smo imeli pri nogometu z Ru-si kot s to nesrečno obvoznico. A kersem zdaj nekje na polovici delovnedobe, vendarle pričakujem, da sebodo stvari spremenile.«Simona Fajfar

Foto

Simon

aFajfar

Na kratko

Kriza spremenila strukturo brezposelnihOktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih približno 94.600brezposelnih, skoraj tretjina več kot v istem času lani. Z več kot 15.000 nanovo prijavljenimi je bil oktobrski priliv največji letos. Delež žensk med brez-poselnimi se je zmanjšal pod polovico; v primerjavi z oktobrom lani se jezmanjšal z 52,2 odstotka na 48,9 odstotka. Delež brezposelnih, starih od 15do 25 let, se je v primerjavi z istim časom lani povečal s 15,7 na 16,4 odstot-ka, povečal se je tudi delež v skupini od 26 do 39 let (s 30,1 na 33,3 odstotka).Trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev podjetij je bilo28,9 odstotka, oktobra lani pa 22,7. Konec oktobra letos je bila brezposelnaoseba brez službe v povprečju več kot poldrugo leto. STA

Hrvati o zaposlovanju s pomočjo znancevRaziskava avstrijske marketinške agencije MindTake, ki je proučevala mobil-nost Hrvatov, je pokazala, da je 84 odstotkov od 700 vprašanih pripravlje-nih iskati delovne izzive v tujini. Kar 95 odstotkov anketiranih je namreč pre-

pričanih, da na Hrvaškem ustrezno zaposlitev lahko dobijo le s političnimiali družinskimi zvezami ter poznanstvi. Zato je vsak drugi pripravljen na po-slovno priložnost zunaj domovine, vsak tretji pa bi spremenil stalno bivali-šče z usmeritvijo v notranjost Hrvaške. Pri izbiri zaposlitve se zdi južnim so-sedom najpomembnejši mesečni dohodek, nato samostojnost pri delu,ustreznost delovnega mesta izobrazbi in prilagodljiv delovni čas. M. F.

Krajši delovni tedenPo podatkih Eurostata je v drugem četrtletju leta 2009 redno zaposlenaoseba v kateri od držav članic Evropske unije v povprečju delala 40,3 ure nateden, kar je za 0,7 ure manj kot v istem obdobju lani. Za primerjavo: v letih2007 in 2008 se je ta delež povečal za 0,3 ure. Tedenski delovnik se je najboljskrajšal v Estoniji (za 1,5 ure), Avstriji, Slovaški in Finski (po 1,4). V Slovenijiso redno zaposleni letos delali za 1,1 ure manj kot v istem obdobju lani. Za-posljivost nižjeizobraženih se je zmanjšala za 4,9 odstotka, pri visokoizobra-ženih pa se je povečala za tri odstotke. M. F.

Delodajalci in skrb za sprostitev zaposlenihKljub gospodarski krizi številni delodajalci skrbijo za zadovoljstvo zaposle-nih z različnimi sprostitvenimi programi, med katerimi je najbolj priljubljenwellness, poroča tiskovna agencija Reuters. Za uspešno delovanje podjetjaje namreč pomembno, da so zaposleni srečni in zadovoljni na delovnemmestu. Vodstva to dosegajo s programi, ki zmanjšujejo tveganje zaradi nez-dravega življenja, nezdrave prehrane, zdravstvenih težav in stresa, vključu-joč cepljenje proti gripi ali organizirane rekreativne športne vadbe. Anketamed več kot tisoč podjetniki iz 45 držav je pokazala, da se 64 odstotkovvprašanih odloča za ponudbo programov dobrega počutja. To je najboljznačilno za Severno Ameriko, kjer to možnost izvaja 75 odstotkov delodajal-cev. M. F.

Ben Marr

Foto

Aleš

Gačnik

Kako tuji delavci na Irskem čutijo recesijo?

Glavnomerilo je sposobnostSogovornik, ki se je na Irsko preselil v času gospodarskega razcveta,ne čuti težav zaradi visoke brezposelnosti – Priložnost za nov začetek?Gospodarska kriza je z valom brezposelnosti povzročila množično vračanje priseljencev v domovino, saj se je do-mača politika osredotočila na zaposlovanje »svojih« državljanov, vendar pa nekateri tuji delavci tega niso občutili.Mnogi opozarjajo, da ta čas ni pravi za odhod v tujino, drugi v mobilnosti vidijo izhod iz krize. Slovenci sicer veljajoza najmanj geografsko mobilne državljane v Evropi; po raziskavah Eurobarometra jih v prihodnosti manj kot dvaodstotka razmišljata o selitvi v drugo državo EU. A je tudi precej takih, ki se zaradi želje po drugačnem okolju, pri-dobivanju novega znanja in širjenju obzorij podajo na tuje. Med njimi je farmacevt Matej Premzl, ki četrto leto delain biva na Irskem.

Življenjepis z delovnimiizkušnjami v vsaj 12 državahZdajšnje delovno okolje Škota Bena Marra je SlovenijaS komunikacijo v tujem jeziku nima težav, saj večina ljudi govori tudi angleškoEnainštiridesetletni Škot Ben Marr je velik radovednež, ki je pred 20 leti v želji po lovu za novimi izkušnjami zapustilOtok in sledil svojim ciljem. Želel si je novega življenjskega poglavja. Odpravil se je v Kenijo in se tam preizkušal kotvodnik na safarijih, pozneje je v Nigeriji urejal finance za naftno družbo, v Liberiji je služboval v humanitarni orga-nizaciji ... Na začetku novega stoletja ga je pot privedla na območje nekdanje Jugoslavije, kjer je delal pod okriljemšvedske fundacije; ta je v BiH med drugim zgradila 20.000 domov za ljudi, ki so zbežali zaradi vojne in se poznejevrnili v domovino.

!""#$%%&"'()*+(,-*+&)!"#$%"&'()$"*'+,&'-,

&'./*'