Četrtek, 18. oktober 2012

Tri sestre

Četrtek, 18. oktober 2012

O sedmi umetnosti

Ko sta leta 1896 brata Lumière javnosti prvič predvajala kratki film Prihod vlaka na železni-ško postajo, se bržda nista zavedala pomemb-nosti poti, ki jo bo ta nova vizualna umetnost tlakovala moderni svetovni družbi. Lepota pripovedništva skozi gibljive slike je hitro prevzela ljudi raznolikih slojev, filmski reži-serji pa so pričeli razvijat samosvoj umetni-ški jezik ter se tako oddaljevat od pripovedne strukture klasičnih dramskih uprizoritev, čeprav so formalne podobnosti ostale. Na letošnjem Festivalu Borštnikovo sre-čanje so svoj prostor dobile projekcije treh filmov: Placebo ali Komu potok solz ne lije, ki smo si ga lahko ogledali sinoči, Deklica in drevo ter Designated Space. S svojo umesti-tvijo na spored potrjujejo povezanost ter medsebojni vpliv filmske in gledališke ume-tnosti, izbrani filmi pa si zaradi alternativne zasnove gotovo zaslužijo širšo pozornost. In četudi omenjeni trije filmi niso primerljivi niti v žanru niti v vsebini, vas lepo vabimo na bližajoče projekcije!Dandanašnja popularnost filma pa priča tudi o navdušenosti človeštva nad novimi vrstami umetnosti. Vsaka namreč izpove-duje samosvoja čustva ter nudi edinstven doprinos našemu planetu ter kakovosti naših življenj. Srčno upam, da bom kdaj doživel roj-stvo nove umetnosti ter podoživljal občutke neopisljive presunjenosti, ki so jih leta 1896 doživljali izbrani gledalci ob preprostem – a hkrati tako veličastnem – prihodu vlaka na železniško postajo.

Aleš Čeh

18. 10. 201220.00stara dvorana

Prešernovo gledališče Kranj

Predstava traja 1 uro in 10 minut in nima odmora.Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera 15. 3. 2012 Prešernovo gledališče Kranj

Čemu Tri sestre, dramo, ki je zaključila 19. stoletje in utrla pot 20. stoletju, uprizarjati v 21. stoletju? Če bi se danes hotele Olga, Maša in Irina preseliti v Moskvo, bi sedle na prvi nizkocenovni let in čez dobri 2 uri že uživale v radostih svetovljanske Moskve. Hrvaški režiser Oliver Frljić se z režijo kanonične drame Čehova odmika od družbe-nokritičnih predstav, ki so polemizirale s polpreteklo zgodovino. Z režijo v kranjskem gledališču se vrača k čisti poetični moči gledališča na čigar deske politika ne sodi. Dramo Tri sestre zaznamuje motiv hrepenenja. Po Moskvi, po ljubezni, po svobodi, po spremembi. Pa vendar sestre ostajajo ujete v provincialnem ruskem mestecu. Zdolgo-časene od vsakdanjih opravil, neskončnih površnih klepetov in občasnih obiskov voja-kov. Čehov nas s svojo dramo povabi, da se obrnemo vase, raziščemo lastno notranjost in se vprašamo kdo smo, kam gremo in čemu smo sploh na svetu. Smo pripravljeni na spremembo? Bomo naredili prvi korak in odšli v Moskvo?

Gordana Lacić

Morda se sliši izrabljeno, a tokratno atMosfersko sozvočje z vsakdanoM – pa naj bo načrtno ali ne – Meji na srhljivost. zala dobovšek (radio študent)

“”

bilten fbs3

ma

re m

uti

ć

2 | Festival Borštnikovo srečanje

anton Pavlovič čehov

tri sestreNaslov izirnika Три сeстры

Prevajalec Milan JesihRežiser in scenograf Oliver FrljićDramaturginja Marinka PoštrakKostumografka Sandra Dekanić Skladateljica Irena PopovićLektorica Mateja DermeljAsistentka lektorice Lena VastlOblikovalec svetlobe Bojan HudernikOblikovalec maske Matej Pajntar

igrajoAndrej Sergejevič Prozorov Aljoša TernovšekNataša Ivanovna, njegova nevesta, pozneje žena Vesna SlaparOlga Vesna JevnikarMaša Darja ReichmanIrina Vesna PernarčičKuligin Fjodor Iljič, gimnazijski učitelj, Mašin mož Peter Musevski

Veršinin Aleksander Ignatjevič, podpolkovnik, komandant baterije Borut VeselkoTuzenbah Nikolaj Lvovič, baron, poročnik Miha Rodman Soljoni Vasilij Vasiljevič, štabni kapetan Tomislav Tomšič k. g. Ivan Čebutikin Romanovič, vojaški zdravnik Sandi Pavlin k. g. Ferapont, sluga Matjaž VišnarAnfisa, pestunja, starka Ivanka Mežan k. g.

Farid ud-din attar,Jean-claude carrière, Peter Brook

Zborovanje ptic Naslova izvirnikov Manteq Al-Teyr, La Conférence des oiseaux

Drama SNG MariborPredstava traja 2 uri in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera 24. 9. 2011 Mali oder, SNG Maribor

Prevajalka Danica GeršakRežiser Jernej LorenciScenograf Branko HojnikKostumografka Belinda RadulovićSkladatelj Branko RožmanAsistent režiserja in koreograf Gregor LuštekOblikovalca svetlobe Jernej Lorenci, Branko HojnikLektor Janez BostičOblikovalka maske Mirjana Djordjević

igrajoČaplja Eva KrašPav Mateja PuckoPapiga Mirjana Šajinović Slavec Zvezdana Novaković k. g.Sokol Matevž BiberGolob Davor HergaSmrdokavra Branko JordanVrabec Viktor MegličSova Matija StipaničNetopir Vladimir Vlaškalić

Iskanje odgovora na večno vprašanje Kdo smo? ob Lorencijevem Zborovanju ptic

Zborovanje ptic ni parodija današnje poli-tične situacije, kar bi v času kitenja poli-tičnega perja marsikdo zmotno, sodeč po naslovu, pripisal Lorencijevi drami. Ta se ne ukvarja s kaotičnostjo časa, v katerem smo se znašli, temveč spregovori o večno aktualnih globljih vprašanjih človeške biti, ki si jih človeštvo zastavlja že iz večnosti.Zborovanje ptic ali v izvirniku Manteq Al--Teyr je alegorična pesnitev v verzih, ki jo je pred skoraj devetsto leti napisal perzijski pesnik Farid un-Din Attar. Ptice na dolgem

potovanju skozi sedem dolin (Iskanja, Lju-bezni, Védenja, Niča, Enosti, Presenečenja in Izničenja) iščejo Boga/ptiča Simorgha ter na koncu potovanja v ogledalu najdejo same sebe. In ravno to, enost Boga in člo-veka, je skriti nauk sufizma v zgodbi o pti-cah ali (če razvozlamo simbol) o človeških dušah. Pesnitev o iskanju resnice življenja in minevanja je leta 1970 navdihnila fran-coskega pisatelja Jeana-Claudea Carrierja ter tako prvič našla pot na gledališke odre. Enainštirideset let kasneje jo je Lorenci-

jeva obsedenost z mitskim in mitološkim (povedano z njegovimi besedami) pripe-ljala v Dramo SNG Maribor. Ptice (Branko Jordan, Mateja Pucko, Eva Kraš, Davor Herga, Vladimir Vlaškalič, Mirjana Šajinović, Matevž Biber, Matija Stipanič, Viktor Meglič in Zvezdana Nova-ković) nam skozi dolgo potovanje nakažejo (Attarjev) odgovor na večno vprašanje: »To si, kar veš, kar govoriš in delaš!«.

Urša Kac

neda r. Bric

Kdor sam do večera potuje sKoZ svet (Simon GreGorčič)

SNG Nova Gorica

Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora.

Premiera15. 9. 2011 Veliki oder, SNG Nova GoricaKrstna uprizoritev

Biografska drama o pesniku Simonu Gre-gorčiču odpira poglobljen pogled v njegovo razklanost med cerkveno institucijo, ume-tniškim ustvarjanjem, v katerem se kaže prizadevanje za ohranjanje slovenskega jezika ter želja po dvigu narodne zavesti in neizživeto ljubeznijo zaradi duhovniškega poklica. Kljub univerzalnosti dilem, ki jih zlahka prepoznamo v aktualnih družbe-nih dogodkih, so zgodbi dodani drobni, a učinkoviti fiktivni elementi, ki tematiko delno umeščajo v sedanjost. Režiserka je odrsko postavitev dokumentarne biografije

razgibala z vizualnimi posnetki, ki pripo-vedujejo o zdajšnjih posledicah prepove-dane ljubezni, v uprizoritev pa je vpletla tudi kombinacijo fragmentov starih zgodb, dokumente iz preteklosti in citate iz Gre-gorčičevih pesmi. Kot nakazuje že sam naslov drame, pa zgodbo prešiva rdeča nit pesnikove osamljenosti v notranjih bojih s samim sabo in okolico.

Petra Bratušek

tako saM seM tukaj, prijatelj, tako saM! (siMon GreGorčič)“”

18. 10. 201221.30mali oder

18. 10. 201218.00velika dvorana – tribuna

18. 10. 201220.00stara dvorana

Četrtek 18. oktober 2012 | 3

Poročilo o ...

Die MandićMaschine Če lahko kdo prikaže 37 dramskih likov v uri in pol, je to Marko Mandić. Man-dićstroj je zadnji del trilogije Mandić in prikazuje like iz predstav od leta 1996 do 2010. Vsaka trenutek posebej je bila nabit z energijo, vsak je odražal določeno čustvo (ali več čustev), ki je dobesedno kipelo iz igralčevega telesa. Predstava je posebna zaradi visoke stopnje koncentra-cije, ki je zahtevana od gledalca, zaradi številčne vpletenosti publike (vsakič, ko je šel med nas, sem prosila »O, bog, naj ne zvleče mene na oder!«), zaradi čiste suro-vosti prikazanih emocij in seveda zaradi golote. Oblečen Mandić pač ni pristen Mandić. Četudi predstava nima enotne zgodbe, ki bi se povezovala, zagotovo ima svojo rdečo nit. Zame je bila ta rdeča nit igral-čeva strast v igranju vsake od 37 vlog. Izbočenih oči, rdečih prsi od udarcev, prepotenega čela, masturbiranja ... se ne da opisati z drugo besedo. To je strast na odru. Ko sem zapuščala dvorano, je za mano hodil starejši par. Gospa je poko-mentirala gospodu: »Ja na kakšno pre-stavo pa si nas peljal?« Na čustveno pred-stavo, gospa, natančneje, na uprizoritev čustev, ki jih ne vi, ne vaš gospod, niti jaz in prav tako velika večina populacije ne bo nikoli upala izraziti.

ViktoriJa Aleksovska

Placebo ali KoMu potok solz ne lijeCelovečeren dokumentarec Placebo ali Komu potok solz ne lije ima izrazito raz-dvojeno zgradbo – približno polovico filma predstavljajo monologi Karmine Šilec, kjer avtorica skozi tankočutne besede predstavi intimen pogled na scen-ski koncert Placebo v izvedbi Carmine Slovenice. Spregovori o različnih vidikih koncerta, največ pozornosti pa posveti svoji ekipi, ki jo skozi sodelovanje vidno navdihuje ter vizualno dopolnjuje njeno videnje zgodbe o Marijinem trpljenju ter njeni postopni preobrazbi, kjer zgodba tudi zapusti okvirje znanega krščan-skega izročila. Avtoričino pripovedovanje vseskozi dopolnjujejo izbrani posnetki ter citati iz dejanskega koncerta. Film izjemno ujame vzdušje koncerta ter ogled slednjega celo nadgradi s predstavljenimi niansami, razloženimi simboli ter skritimi pomeni projekta. Režiser Rudi Uran pa uspe posredno dodobra predstaviti tudi katoli-ško sekvenco Stabat Mater, ki je Karmino navdihnilo ob ustvarjanju koncerta. To ganljivo besedilo o Mariji so skozi zgodo-vino priredili ter uglasbili številni znani skladatelji, interpretacija Karmine Šilec pa zaradi močne vizije ponosno stoji v njihovi družbi. Aleš Čeh

al dente Režiserji Tin Grabnar, Žiga Divjak, Juš A. ZidarDramaturgi Iza Strehar, Alenka Mrakovčič, Irina Lešnik, Anja Krušnik Cirnski, Evelin Bizjak, Tadeja Ažman, Eva JagodicigrajoFilip Samobor, Miranda Trnja-nin, Tines Špik, Gregor Prah, Žan Perko, Matic Lukšič, Klara Kaste-lec, Eva Jesenovec, Anita Grego-rec, Sara Gorše, Iztok Drabik Jug

Študentje so snov za svoj študijski proces poiskali v različnih časopisih in revijah. Intervjuji, črna kronika, novice, rumene strani, dogajanje po svetu in doma … Cilj je bil poiskati neko idejo, izhajajočo ali iz resnične osebe ali iz resničnega dogodka in jo nato dograditi, postaviti v drug kon-cept, variirati in interpretirati na vse možne načine.

Danes je prikazan del končnega izdelka iz procesa II. semestra dramske igre, gle-dališke režije in dramaturgije.

Iza Strehar

Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja ...

»Resnica, lepota, kritičnost«Povsem nepričakovano: ista soba kot vče-raj. Le z nekaj knjigami manj. Noč. Oseba A ležim v postelji s prenosnikom v naročju. Gledam v belo steno. (Kot da) razmišljam.Preklop v dogajanje pred dobrimi petimi urami. Velika gledališka dvorana, polna lepo oblečenih oseb. Četrta vrsta, deseti sedež. Redki sedeži so prosti. Recimo na moji levi, kjer ni nikogar, na desni pa dve dami v črnem. Vse je fino. Na oder pride Umetniška vodja, ki z dobe-

sedno svetlim pogledom v prihodnost predstavi 47. Festival Borštnikovo sreča-nje. »Resnica, lepota, kritičnost,« zapišem na zadnjo stran vstopnice. Pa še: » […] Si želimo vrhunske umetnosti?« »Si, seveda si,« kimam sama sebi! In: Bravo! Aplavz! Na oder stopi Župan. In govori. O Mari-boru, o festivalu, o projektu Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012. Ja. Govori. Sledi aplavz. Dve na desni ne plo-skata. Na levi pa še zmeraj ni nikogar. Še zmeraj je fino.Na oder stopi Minister za marsikaj. Pravi, da se v Mariboru dobro počuti. In dlje kot govori, bolj je jasno, da temu ni tako. Minister govori. Nekdo zakašlja. Minister nadaljuje. Nekdo spet zakašlja. Naenkrat jih kašlja vse več. Minister pa še zmeraj govori. Tudi ko mu že plo-skajo. Seveda zato, da bi šel dol. Ampak on vztraja. Kajti »gledališču kriza ne more do živega«. Tako tudi njemu ne, si

mislim. Ko končno odide, sledi aplavz. Dve na desni spet ne ploskata. Zdaj tudi oseba A ne ploskam. Le kaj bi naredila oseba neznanega spola na levi? (Tega žal nikoli ne bomo vedeli.) Fino enostavno ni več prava beseda. To je bilo dramatično. V najboljšem možnem smislu. Velika dvorana misli, velika dvorana se odziva, velika dvorana prebija gledališko rampo! Na oder pride zbor vokalnega gledališča Carmina Slovenica. Čas je za otvoritveno predstavo, glasbenogledališki projekt When the Mountain Changed Its Clothing,

ki (ironično na prejšnje dogajanje) se začne s ponavljanjem misli, da je vse v redu. Impresije zgodb iz obdobij otroštva ter odraščanja (koncept, ki ga je zasnoval Heiner Goebbels) ter brez dvoma odlična vokalna spremljava (pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec) razbijejo vesele mladostniške podobe, ki jih hrani moj selektivni spomin. Deklice in dekleta govorijo o smrti, denarju, razmerju med bogatimi in revnimi, celo o atomski bombi. Kot da razumejo nekaj, česar še ne bi smele. Na koncu pa bučen aplavz. Najdaljši, seveda. Preklop nazaj v posteljo s prenosnikom. Še zmeraj je noč.Oseba A zapišem: Festival Bor-štnikovo srečanje se je začel! Z resnico, lepoto in kritičnostjo!

AnJa Bunderla, SiGledal

velika dvorana Misli, velika dvorana se odziva, velika dvo-rana prebija Gledališko raMpo!“”

18. 10. 201220.00štuk

kle

men

dv

orn

ik

Kdo smoAlja Predan, umetniška direktorica

Primož Jesenko, selektor

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Špela Lešnik, organizatorka

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Nevenka Pašek, marketing

Darko Štandekar, tehnični vodja

Nenad Cizl, oblikovalec

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Franci Rajh, arhivar

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina

Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

Maribor, oktober 2012

mat

ej k

riSt

ov

ič, B

ošt

jan

la

H

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

internet video agencija d.o.o.

Spremembe v programu

⇢ Predstava Astrov vstopi v tovarno (20. oktober 2012) odpade. ⇢ Pogovor o uprizoritvi Europeana odpade (23. oktober ob 11.00). Pogovor o uprizoritvi Dantonova smrt ostaja nespremenjen (ob 12.00). ⇢ Delno spremenjen je program Češkega fokusa: predavanje o sodobnem češkem gledališču in drami je namreč odpovedano. ⇢ V času festivala bo v preddverju Malega odra SNG Maribor na ogled tudi razstava Mete Vranič Portreti igralcev SNG Drame Ljubljana.

Bi ubijali, zato da bilahko ostali doma?

Sredi Atlantskega oceana leži otok. Sam zase, pozabljen od vseh, ki ga vsakih 6 mesecev obišče ladja, ki otočanom prinese nekaj najnujnejše hrane, ki je prebivalci ne morejo pridelati sami. Preostanek leta otoška skupnost živi od jastogov, ki jih ulovi v morju, ali od krompirja, ki ga pridela na svojih njivah. In tako živijo v miru in sožitju, z jasno določenimi odnosi med seboj in z naravo, ki jih obkroža. Vse dokler se le-ta ne zaroti proti prebivalcem. Krompir ne obrodi, jate jastogov v morju se preselijo drugam, ladje pa vojna vihra zadrži na tujem. Hrane je čedalje manj, število lačnih ust, ki jih je potrebno nahraniti, pa ostaja enako. Pomanjkanje zahteva svoje žrtve, ki se morajo žrtvovati v imenu skupnega dobrega. Da bi večina preživela, se je potrebno odkrižati manjšine. Ker dom je le eden, pa čeprav je to otok, ki za svoje prebivalce ne skrbi ravno najbolje. Junaki včeraj videne predstave Dlje od najdlje se tako znajdejo v hudi moralni dilemi, ko se morajo zato, da bi sami ostali doma, posloviti od svojih domačih. Sestre, moža, otroka, prijatelja …Dom je en sam. Kamorkoli greš, kjerkoli si, si vse življenje želiš, da bi se vrnil domov. Pa čeprav v krsti. Dom je vrednota, ki jo moraš negovati, ker je tisto, kar te določa, kar ti daje oporo in varno zavetje v življenju. Vsak bi naredil karkoli, da bi ga obranil. Tudi ubijal …Pa ti, bi ubijal zato, da bi lahko ostal doma?

Gordana Lacić