bilten revii 2014

SOJUZ NA ZDRU@ENIJA NA PENZIONERI NA MAKEDONIJA

HII PENZIONERSKI

FOLKLORNI REVII2014

JUNI 2014Informativen bilten Specijalno izdanieSZPM

POKROVITELIMinisterstvo za kultura na Republika Makedonija

i grad Skopje


REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE.................................3

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO BEROVO...........................20

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO SVETI NIKOLE..............25

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO STRUGA.............................31

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO NEGOTINO.......................37

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO SKOPJESOLIDARNOST - AERODROM...........................................................................................42

REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI VO \ORÊ PETROV...............48

PENZIONERITE AMBASADORI NA MAKEDONSKATA KULTURA...............................54

Komisija za kulturno-zabavenìvot na IO na SZPM:

Milevka Zdravkovska - pretsedatelLeonid Man~ev, NurieKadriu, Vidan Konevski,Slavica Lamba{a, VawaMarkovska, BorivojeBojaxiev, Van|a Peneva,Cvetanka Angelovska

Izdava~: Sojuz na zdruènija na penzioneri na MakedonijaZa izdava~ot: Stanka TrajkovaIzdanieto go podgotvija: Kalina S. Andonova, Mendo Dimovski,Milevka ZdravkovskaKompjutersko-grafi~ko oblikuvawe: Tome AngelovskiFoto: Mendo Dimovski, Zoran AndreeskiPe~ati: RI-Grafika - SkopjeTira`: 800 primeroci

SODR@INA

SZPM

REPUBLI^KA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI 2014

3Specijalno izdanie

QQubovta kon tatkovinata, kon svojotnarod, kon svojata tradicija i iden-titet se izrazuva na pove}e na~ini.

Eden od niv e i preku pesnata i oroto, preku po-

~itta kon tradicijata i konkulturnoto bogatstvo soz-dadeni vo minatoto. ûvs-tvoto na pripadnost konsvoite koreni so dostoin-stvo go pokaàa 250.000penzioneri ~lenovi naSZPM, od cela Makedonija.Tie niz pesnata i igrata sedruèa, u~estvuvaa i pri-sustvuvaa i na 6-te regio-nalni revii na pesni, mu-zika i igri, za celosno damu oddadat po~it i da sepoklonat u{te edna{ nakulturnoto tvore{tvo na 10 juni vo Univerzal-nata sala vo Skopje, na Republi~kata penzio-nerska revija.

Polni so entuzijazam i èlba da go prene-sat ona {to vo sebe go nosat, neskrivaj}i gisvoite ~uvstva, iako vo poodminati godini, tiezapeaja i zaigraa, ottrgnuvaj}i gi od zaboravstarite tradicionalni pesni ispeani vo mi-

natite vremiwa, pesni za qubovta, pesni za ta-gata, pesni za postoeweto i premreìwata nizvekovite. Peeja penzionerite, pee{e sekoj nasvoj jazik. Se peeja pesni razli~ni, no ednakvi i

edinstveni na eden zaedni~kiglas, na glasot na drugaruvawe-to i soìvotot. Site nastapiimaa svoja posebna ubavina.U~esnicite davaa sè od sebe zada pokaàt kolku ~ovekot esilen koga go brani svojot kul-turen identitet, i identitetotna sosedot, na drugarot, na pri-jatelot od svojot grad, zdruè-nieto, naselbata. Peeja i se re-dea na scenata edni po drugisozdavaj}i u{te eden folklo-ren vez vo na{eto kulturno bo-gatstvo, u{te eden folklorenbiser vo na{ata folklornariznica, ispi{uvaj}i u{te ponekoj list vo knigata na neza-

boravot, so radost i so zadovolstvo kon ona {togo ostavaat zad sebe.

I pokraj vozrasta i nate`natite godini,igraa i peeja penzionerite poneseni od pisokotna zurlite i tapanite od koi tupka{e srceto.Izviraa pesnite od nivnite stare~ki grla iletaa kako gulabi na mirot, na drugarstvoto iprijatelstvoto.

So pesna i qubov kon na{eto kulturnobogatstvo, identitet i tradicija


Na 10 juni vo Univerzalnata sala vo Skopje,u{te edna{ penzionerite go pokaàa svojot ne-skr{liv duh, svojot pietet kon na{eto folk-

lorno kulturno bogatstvo pora~uvaj}i deka ni{-to ne e te{ko koga se saka, koga se po~ituva, kogase brani bilo od neprijatelot ili od kanxite nazaboravot. Zatoa so pravo i zasluèno {estepenzionerski regionalni revii i zavr{nata Re-publi~ka revija na pesni, muzika i igri i ovaagodina, po tretpat, se proglaseni za kulturnimanifestacii od nacionalen karakter.

Od ovie pri~ini e i poddr{kata na Minis-terstvoto za kultura na Republika Makedonija ina ministerkata d-r Elizabeta Kan~eska-Mi-levska da bide pokrovitel na ovaa veli~estve-na i masovna kulturna penzionerska manifes-tacija na koja prisustvuvaa okolu 1.500 penzio-neri.

10 juni be{e praznik za penzionerite odMakedonija, no i praznik za gradot Skopje, kade{to i gradona~alnikot Koce Trajanovski, istotaka, mu se pridruì na pokrovitelstvoto sosvoj pridones i poddr{ka.

Igraa i peeja penzionerite pokaùvaj}i in-teresni obi~ai, ìvopisni nosii i narodni ins-trumenti pred mnogubrojnata publika i pred po-krovitelite na manifestacijata, pred svojot

narod i pred svojata dràva so golema blago-darnost i po~it, blagodarni za priznanieto zanivnite golemi napori i usilbi vo namerata dago za~uvaat i da go zbogatat na{eto kulturno bo-gatstvo i da go prenesat na generaciite koidoa|aat.

Izvornite, narodnite, starogradskite pes-ni koi gi peeja u~esnicite na scenata, odvreme-navreme bea prifateni od prisutnite vo salatai toga{ peeja site, sre}ni {to vo nivnata tretadoba pominuva u{te eden ispolnet den so vred-na sodrìna. Burnite aplauzi bea silni kolku ièlbata na site koi bea vo salata, no i na oniekoi ne bea tamu, a go vidoa i doìveaja ova prekumalite ekrani ili go pro~itaa vo vesnicite,vakvi sredbi da ima {to po~esto. Za navremeno-to informirawe ispolneto so po~it kon ovaapopulacija, do site mediumi, do novinarite isnimatelite koi go odbeleàa ovoj na{ zna~aennastan, golema blagodarnost od Sojuzot nazdruènijata na penzionerite na Makedonija koj

be{e organizator na {este regionalni i na Re-publi~kata revija na pesni, muzika i igri, sedumnezaboravni kulturni manifestacii na pen-zionerite vo Republika Makedonija.

Kalina S. Andonova

4 Informativen bilten

5Specijalno izdanie


Skopje glaven i najgolem grad vo Makedonija, a voedno pretstavuva administrativnopoliti~ki, stopanski, kulturen i obrazovno-nau~en centar. Se nao|a vo sredi{niot delna Balkanskiot poluostrov rasprostranet na bregovite na rekata Vardar. Gradot Skopjevo tekot na svoeto postoewe vo zavisnost od istoriskite priliki bil imenuvan so raz-li~ni imiwa. Anti~koto ime mu e Skupi (Scupi).

Imeto na gradot Skopje ima razli~na transkripcija na razli~ni jazici i kulturi.Gradot e poznat kako [kupi na albanski, Skopqe na srpsko-hrvatski jazik, Skopia nagr~ki, Uskup na turski, itn. Najstarite svedo{tva i arheolo{ki pronajdoci tvrdat dekaSkopje e naseleno 4 000 g.p.n.e, no Skopje za prvpat vo dokumenti se spomenuva od KlaudijDiolomej pod drevnoto ime Skupi. Imeto Skupi (koliba, zasolni{te, strea) za prvpat sejavuva kaj Pajonskoto pleme Agrijani, koi ìveele na ovie prostori.

Spored istoriskite podatoci, vo vremeto na imperatorot Oktavijan Avgust, od 13-ta do 11-ta godina pred na{ata era, Skupi od logor (kastrum) na dvete Makedonski legii- 5-ta Makedonska i 4-ta Skitska legija, prerasnal vo grad. Podocna vo 84 ili 85 godi-na imperatorot Domicijan osnoval kolonija Flavija Skupi, grad so rimski samoupravniprava koj bil najgolem na prostorot od Solun na jug do Dunav na sever. Vo toa vreme Sko-pje doìvuva golem razvoj i stanuva grad so svoj biskup. Za àl gradot bil razurnat vokatastrofalniot zemjotres na 28 april 518 godina. Po zemjotresot Skupi ve}e ne sespomenuva, a skopskata kotlina dobiva nov grad so imeto "Justinijana Prima".

Vo 1555 godina gradot povtorno e razurnat od katastrofalen zemjotres, no nabrzo eobnoven i stanuva tursko voeno upori{te. Na 25 i 26 oktomvri 1689 godina gradot go os-voil Avstro-ungarskiot general Silvio Pikolomini koj podocna go zapalil Skopje pora-di epidemija na ~uma.

Na 26 juli 1963 godina vo 5:17 ~asot Skopje be{e razurnato od zemjotres. Pod urnati-nite ìvotot go zagubija 1 070 negovi gra|ani, bea povredeni nad 4 000 gra|ani. Pove}e od90 otsto od zgradite bea urnati i nad 20 000 gra|ani ostaveni bez pokriv nad glavata.

Denes Skopje e moderen grad so 10 op{tini: Aerodrom, Butel, Gazi Baba, \or~e Pet-rov, Karpo{, Kisela Voda, Saraj, Centar, âir i [uto Orizari. Vo Skopje ìveat 668.518ìteli.


SSKKOOPPJJEEUniverzalna sala

10 juni 2014 godina


Kruna na 6-te regionalni revii i kvali-tetot na nastapite be{e Republi~kata re-vija na pesni, muzika i igri, koja se odrà

na 10-ti juni vo Univerzalnata sala vo Skopje, nakoja zedoa u~estvo 35 od 57-te zdruènija. Nad 3~asa se isprepletuvaa refrenite od makedonskite

evergrini, se prelevaa boite na nosiite od sitekraevi i od site nacionalnosti, se nièa oro do oro,se prikaàa stari tradicii, se razlea zvukot na

kavalite, gajdite, zurlite, se zaigra oro na dajre.Pesni, ora, tradicii, koreografii i burni aplauzi jaispolnija salata.

So svoeto prisustvo i obra}awe, u~esnicite igostite vo Univerzalnata sala vo Skopje gi udostoi-

ja ministerskata za kultura pri Vladata na Repu-blika Makedonija Elizabeta Kan~eska-Milevska,gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski, kom-pletnoto rakovodstvo na SZPM i golem del od pret-sedatelite na zdruènijata na penzioneri.

Vo po~etokot na gostite, prisutnite i u~esni-cite im se obrati i im posaka uspe{ennastap pretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski, koj ne go krie{e zadovolstvo-to od ona {to e sraboteno vo poslednitetri godini, od rezultatite na regional-nite i Republi~kata revija. Toj istaknadeka Sojuzot na zdruènijata na penzio-nerite na Makedonija i ovoj pat so ovaaRepubli~ka revija na pesni, muzika i igripokaùva deka dostoinstveno gi ~uva ipo~ituva kulturnite obele`ja na site koiìveat vo na{ata zemja, osobeno vo fol-klorot kako biten del od identitetot itradicijata.

Svoe obra}awe ima{e i gradona~al-nikot na Skopje, Koce Trajanovski, kojisto taka izrazi golema blagodarnost do

penzionerite koi neumorno tragaat i go ~uvaat na-{eto folklorno tvore{tvo za da go ostavat vo ama-net na generaciite {to doa|aat. Toj se navrati i na

naporite {to gi pravi gradot Skopje i tojkako gradona~alnik, glavniot grad da nizali~i na evropska prestolnina i brojotna stranski turisti da ja nadmine dose-ga{nata brojka od koja sme zadovolni.

Ministerkata za kultura pri Vlada-ta na Republika Makedonija, d-r Eliza-beta Kan~eska - Milevska, vo svoeto ob-ra}awe najnapred go istakna zadovols-tvoto {to moè da bide del od edna va-kva kulturna manifestacija {to ja pri-reduvaat gra|anite od treta ìvotna do-ba - penzionerite, manifestacija kojaima golemo kulturno zna~ewe vo za~uvu-vawe na na{eto kulturno bogastvo i nana{iot identitet. Vo svoeto obra}awe,

ministerkata potencira{e deka penzio-nerite najubavo gi poznavaat na{ite obi~ai i tradi-cii, najdobro znaat da gi otpeat starite vikoi~ipesni, da gi zaigraat izvornite ora, a sè so ednaèlba da im gi ostavat vo amanet na onie koi }e doj-dat kako novi generacii penzineri, za tie da ja pro-


Ubavi pesni, ora, koreografii i burni aplauzi


dolàt ovaa ubava tradicija. Po oficijalnoto obra}awe zapo~na da se niè

u{te edna biserna folklorna niza od pesni, ora,obi~ai, tradicii i instrumentalni izvedbi. Sè voeden prekrasen sjaj.

Vo revijalniot nastap site u~esnici vo progra-mata se potrudija da pokaàt del od ona {to go rab-otat, {to go postignuvaat vo ovie penzionerskigodini, da pokaàt kolku pesnata, muzikata i igritene priznavaat razliki vo godinite, vo etni~katapripadnost, vo verata i jazikot. Vistinsko uìvawepriredija site u~esnici bez isklu~ok.

Programata zapo~na so pesna i orona penzionerite od ZP „\or~e Petrov”,oble~eni vo prekrasnite nosii od ege-jskiot del na Makedonija, a zavr{i soedno ìvo romsko oro, so ìvopisniteobleki na romite. I site ostanati me|univ, ni go pokaàa bogatstvoto i ubavi-nite na makedonskite izvorni i narodnipesni i ora, ìvopisnite narodni nosii,dobro so~uvanite obi~ai, kako obi~ajot„@enski Vodici” od ZP Probi{tip, ilialbanskiot obi~aj, „Doveduvawe na oble-~ena nevesta“ od ZP Tetovo, potoa obi-~ajot „Se~ewe oblak da ne zavrne grad”,na ZP Vinica i drugi. A za pesnite i ig-rite, }e kaème deka bea odbrani najdob-rite, najkarakteristi~nite za kraevite od koi do-a|aat penzionerite. Taka [tipjani ja ispeaja poz-natata {tipska pesna „Don~o [tipjan~eto”, pen-zionerite od Bitolskoto zdruènie „Bi-tola Baban Bitola”, od Stru{koto „NaStruga du}an da imam”, ZP Kru{evo, pes-nata „K-Tu{a” na vla{ki jazik... Ubav na-stap imaa ZP Gostivar, horovite na ZPKarpo{ i ZP Gazi Baba, odli~na inter-pretacija ima{e solistkata od KiselaVoda, znameto makedonsko go razveaja vo-enite penzioneri...

Penzionerite na revijata peeja, kakoda se natpejuvaat, igraa kako da se nadi-gruvaat. Igraa duri i mnogu brzi i ìviora, bez vo nieden mig da se po~ustvuvatovarot na godinite. Taka go odigraa naprimer oroto „Crnogorka” penzioneriteod ZP „Solidarnost - Aerodrom”, ma{ko-to oro „Potr~ano” Ko~an~ani, „Kalajxis-koto” Kumanovci, „Palane~kata trojka” penzioneriteod ZP Kriva Palanka, no i mnogu drugi. Za soìvotot{to go imaat penzionerite vo Sojuzot najubav primerbe{e nastapot na ZP Debar i @upa: pee{e Makedo-nec makedonska pesna vo muzi~ka pridru`ba na Al-

banec i Rom. Se razbira deka site nastapi bea poz-dravuvani so burni aplauzi od prisutnite.

Be{e toa izvonredna programa, bogat koloritod izvorni i starogradski pesni. Site 35 zdruènijase pogriìja da im priredat na prisutnite prijatnimigovi na koi dolgo }e se se}avaat.

Revijata ja sledea pove}e od 1500 gra|ani, amo{ne inspirativno i profesionalno ja vode{epoznatata novinarka Cvetanka Ilieva.

Druèweto na penzionerite prodolì vo ho-telot „New Star”, kade na u~esnicite blagodarnici

im dodelija pretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski i pretsedatelot na SZP na grad Skopje KrsteAngelovski, kako doma}in na Republi~kata Revijata

na pesni, muzika i igri 2014.Druèweto vo prijatno vreme i atmosfera go

zbogati poznatata peja~ka grupa “Molika# i KrumeSpasovski, peja~ veteran.

Milevka Zdravkovska

7Specijalno izdanie


Po~ituvani prisutni i ceneti gosti: dobro ni dojdovte naovaa, za nas penzionerite, najzna~ajna kulturna manifestacija -Republi~kata revija na pesni, muzika i igri.

Dozvolete mi najnapred da gi pozdravam Ministerkata zakultura vo Vladata na Republika Makedonija Elizabeta Kan~es-ka - Milevska i Koce Trajanovski, gradona~alnik na gradot Sko-pje, koi ni napravija ~est da bidat pokroviteli na ovoj na{ naj-golem penzionerski kulturen nastan. Go pozdravuvam i pris-

ustvoto na generalniot sekretar na Crveniot krst na RepublikaMakedonija Sait Saiti, direktorkata na Univerzalna sala Vera Bo{kovska i drugi gosti.

Po~ituvani penzionerki i penzioneri, dragi gosti, dami i gospodaSojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija i ovoj pat so ovaa Republi~ka revija na

pesni, muzika i igri pokaùva deka dostoinstveno gi ~uva i po~ituva kulturnite obele`ja na sitekoi ìveat vo na{ata zemja, osobeno vo folklorot kako biten del od identitetot i tradicijata.

Kako {to vi e poznato, vo izminative dva meseca se odràa {est regionalni revii na pesni,muzika i igri na koi uspe{ni doma}ini bea Zdruènijata na penzionerite Berovo, Sveti Nikole,Struga, Negotino, \or~e Petrov i Solidarnost - Aerodrom - Skopje. Preku ovie revii se so~uvu-vaat od zaborav mnogu izvorni i starogradski pesni i ora, izvezenite nosii vo razni boi, narod-ni obi~ai i unikatni stari instrumenti, {to so vekovi se naplastile vo na{ata kultura. Seto ovae pridones od nas penzionerite za zbogatatuvaweto na folklornata riznica na Republika Make-donija, na na{eto muzi~ko bogastvo i potvrda na na{ata nadaleku poznata kultura i identitet.

Za odbeleùvawe e deka na regionalnite revii zedoa u~estvo rekorden broj kvalitetni iz-veduva~i, taka {to selektorot Tom~e Stojkov i Komisijata za kultura pri SZPM imaa te{ka za-da~a da gi izberat najdobrite.

Denes na ovaa na{a republi~ka revija na pesni, muzika i igri se o~ekuva poseben kvalitet iposebno doìvuvawe. I denes najstarite ìteli na na{ata zemja }e igraat i }e peat so srce i ra-dost pokaùvaj}i deka za pesna i igra godinite ne se pre~ka. Tie u{te edna{ }e pokaàt kako se~uva i saka ona najdragoto, najvrednoto i najskapocenoto za ~ovekot, zdravjeto, pesnata, muzika-ta i oroto. Pritoa i denes }e pokaàt deka site se edno, deka imaat edna edinstvena cel: da goneguvaat makedonskiot melos, da go afirmiraat folklorot, tradicijata i obi~aite i da go osta-vat kako amanet na generaciite koi doa|aat.

Za da se prikaè i pokaè najubavoto i najkvalitetnoto, penzionerite od site zdruènijavloìja golemi usilbi, posvetenost i entuzijazam. Na{ite postignuvawa na ovoj plan se o~igled-ni, zatoa Ministerstvoto za kultura na Vladata na Republika Makedonija, penzionerskite reviii ovaa godina gi proglasi za kulturno bogastvo od nacionalen interes na dràvata.

Denes penzionerite }e peat i }e igraat, no ovie revii se samo del od mnogute penzionerskiaktivnosti i druèwa. Kulturnite aktivnosti, sportskite natprevari, ekskurziite i pikniksredbite {to gi organizira Sojuzot i negovite ~lenki, pridonesuvaat penzionerite vo na{atazemja da imat aktiven i zdrav ìvot, da uìvaat vo sekoj mig vo tretoto ìvotno doba, da bidatveseli, nasmeani i zadovolni.

Ako saka{ da ja po~uvstvuva{ du{ata na eden narod, da ja zapoznae{ negovata kultura ivrednost, slu{ni ja negovata pesna. Da ja slu{neme site zaedno!

Blagodaram!


Univerzalna sala vo Skopje na 10. juni 2014

Obra}awe naDragi Argirovskipretsedatel na SZPM


Po~ituvan Minister za kultura vo Vladata na RM, Eliza-beta Kan~eska - Milevska,

Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdruènijata na pen-zioneri na RM, Dragi Argirovski,

Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdruènijata na pen-zioneri na Grad Skopje, Krste Angelovski

Po~ituvani penzioneri, po~ituvani prisutniDozvolete mi da ve pozdravam i da go izrazam moeto zado-

volstvo {to denes prisustvuvam na Republi~kata revija na pesni,muzika i igri, koja ja organizira Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija.

Ovaa Revija gi obedinuva aktivnostite na 57 zdruènija na penzionerite vo dràvata, i e odisklu~itelna va`nost za penzionerite vo Makedonija, ne samo poradi pridonesot koj go ima voza~uvuvaweto na kulturnata tradicija, so neguvawe na folklorot, tuku e zna~ajna i poradi toa{to dava mo`nost za druèwe, socijalizacija i podolg i pokvaliteten ìvot na penzionerite.

Tokmu zatoa i Ministerstvoto za kultura ovaa revija ja proglasi za manifestacija odnacionalen interes za kulturata na dràvata.

Dozvolete mi da ja istaknam odli~nata sorabotka koja Gradot Skopje ja ima ostvareno izmi-natite godini so Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Skopje i toa preku vzaemno u~estvovo realizacija na razni programi i aktivnosti koi imaat za cel ostvaruvawe na pokvalitetenìvot na penzionerite.

Nakratko moàm da go spomenam slednoto:Potpi{uvawe na memorandum za sorabotka na nivo na SZPM i ZELS; Podobruvawe na uslovite za rekreacija i druèwe na penzionerite vo Rekreativniot

Centar Katlanovo, negovo renovirawe i osposobuvawe za funkcionirawe. Renovirano e foajetona odmorali{teto, kompletno se obnoveni hodnicite na dvata kata, renovirani se kupatilata vosobite na odmorali{teto. Vo dvorot na objektot postaveni se klupi i osvetluvawe. Sleduva ob-novuvawe na betonskite pateki okolu Rekreativniot centar;

Organiziran grupen prevoz na penzioneri na destinacii na podra~jeto na Skopje i terito-rijata na Republika Makedonija;

Besplaten prevoz tri dena vo nedelata - vtornik, petok i sabota, a od 22 juni i i vo nedela; Besplatni slobodni legitimacii za javniot gradski prevoz za invalidskite penzioneri; Poddr{ka na sportski manifestacii kako {to e tradicionalniot 13-to Noemvriski

{ahovski turnir i drugo; Sorabotkata na Gradot Skopje so Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Grad Skopje

prodolùva i ponatamu i toa preku poddr{ka vo organizaciskoto jaknewe na Sojuzot odnosno zaponatamo{nata rabota na Sojuzot i zdruènijata koi se negovi ~lenki.

Gradot Skopje vo ramkite na svoite mo`nosti }e izleguva vo presret na barawata na pen-zionerite, }e gi razgleduva nivnite predlozi, sugestii i inicijativi i }e raboti na re{avawe nakonkretni problemi. Isto taka }e bara formi i }e prezema merki koi }e pridonesat za zbogatu-vawe na sekojdnevniot ìvot na penzionerite.

Vi blagodaram.

9Specijalno izdanie


Obra}awe naKoce Trajanovskigradona~alnik na Grad Skopje


Po~ituvan Gradona~alnik na grad Skopje, g. Koce Trajanovski,Po~ituvan pretsedatel na Sojuzot na zdruènijata na pen-

zionerite, g. Dragi Argirovski,Dragi penzioneri, dami i gospoda,

Dozvolete mi da go izrazam moeto golemo zadovolstvo {to de-neska imam mo`nost da vi se obratam na sve~enoto otvorawe na 12-tata po red revija na pesni, muzikai igri na penzionerite, manifestacija koja e odraz na va{ata silna èlba, posvetenost, istrajnost idlaboka po~it kon trajnite vrednosti na kulturata kako na{e nacionalno obele`je. U{te na po~etokotbi sakala da upatam golema blagodarnost do Sojuzot na penzionerite i do site 57 zdruènija koi prekuovaa manifestacija, ve}e 12 godini, davaat svoj iskren pridones vo neguvaweto na bogatata makedonskaetnokoreolo{ka tradicija, na{iot starogradski folklor i izvornoto tvore{tvo. Revijata na pesni, mu-zika i igri gi afirmira nasledenite vrednosti koi go potvrduvaat na{iot kulturen identitet i tvo-re~kata avtenti~nost na makedonskoto podnebje. Sekoja godina, bogatata programa na manifestacijata vo~ija {to realizacija u~estvuvaat penzioneri od site gradovi vo Republika Makedonija, e odli~na mo`-nost da se potsetime na na{ata bogata kulturna tradicija, da se druìte me|u sebe, intenzivno da komu-nicirate i da im go prenesete na mladite generacii, najubavoto, izvorno makedonsko tvore{tvo.

Po~ituvani prisutni,Revijata na pesni, muzika i igri e proekt od nacionalen interes i e edna od mnogubrojnite aktiv-

nosti i programi na Sojuzot na penzionerite so koi generalno se zbogatuva na{iot kulturen i javenìvot. Tokmu zatoa, i vo ovaa prilika bi sakala da ja istaknam cvrstata opredelba na Ministerstvotoza kultura za otvorena sorabotka so Sojuzot i zdruènijata na penzionerite vo Republika Makedonija.Vie ste na{ata gordost, vie pokaàvte i dokaàvte kako se po~ituva i neguva sopstvenata kultura.

Vo izminatiot period Vladata na RM sprovede pove}e merki so koi go podobrivme statusot napenzionerite, a osobeno raduva i podatokot {to so sproveduvaweto na del od ovie merki se ovozmoìpogolemo prisustvo na penzionerite na golem broj kulturni manifestacii i nastani koi se odrùvaatvo na{ata zemja.

Po~ituvani prisutni, Bi sakala u{te edna{ da istaknam deka site instutucii od oblasta na kulturata se otvoreni za

site gra|ani na Republika Makedonija, za site vas koi dadovte svoj golem vlog vo gradeweto na dos-toinstvoto na makedonskata kultura. Va{eto prisustvo e pove}e od dobredojdeno vo na{ite instituciikoi imaat navistina bogati programi i sodrìni koi {to veruvam deka }e bidat vistinsko zadovolst-vo i uìvawe za site vas.

Ubedena sum deka i dene{nata revija }e bide ubav nastan za site vas, mo`nost da prosleditemnogu novi koreografii, igri i pesni od na{ata bogata muzi~ka tradicija. U{te edna{ golema blago-darnost do Sojuzot i posebno do pretsedatelot Dragi Argirovski za posvetenata rabota i anga`manotvo realizacijata na manifestacijata.

Po~ituvani prisutni,Nema stabilna i perspektivna idnina za dràvata bez umetnost... bez kultura... Zatoa na krajot }e

posakam va{iot trud, va{iot pridones i vo idnina da ostane na makedonskata kulturna scena kakotrajna vrednost od koja mladite generacii }e crpat ~uvstvo na pripadnost, na identitet.

Vi blagodaram za vnimanieto!



Obra}awe naElizabeta Kan~eska- Milevskaminister za kultura vo Vladata na RM


11Specijalno izdanie

ZDRU@ENIE NA PENZIONERI

\OR^E PETROV

„Mori momi kostur~ankira{irete go oroto” - igraorna grupa„Dve kitki” - solist Stevo \urovski


GOSTIVAR

„Mori ru`o {umsko cve}e”albanska pesna - duet


PROBI[TIP

„@enski vodici“ - obi~aj i pesna


BITOLA

„Bitola baban Bitola” - me{ana peja~ka grupa




SVETI NIKOLE

"Vru}ina brate tu`nina”narodna pesna - trio


[TIPI KARBINCI

„Don~o {tipjan~eto” - peja~kata grupa


KRU[EVO

„K’tu{a” vla{ka pesna- peja~ka grupa


NEGOTINO

„Koga si bevme mladi”- me{ana peja~ka grupa




DEMIR HISAR

„Beran~e” - ma{ko oro


DEBAR I CENTAR @UPA

„Jano mori jano”- solist Xevat Limanovski


STRUMICA

„Da mi pukne{ mila mamo” - peja~kata grupa


KRIVA PALANKA

„Palane~ka trojka” - me{ana igraorna grupa




KUMANOVO

„Kalajxisko oro”- me{ana grupa


VALANDOVO

„Prosteno ti e prosteno”- me{ana grupa


KISELA VODA

„Brala moma kapini” - solist Dragica

Simonovska i folklorna grupa


TETOVO

„Ogreala mese~ina” makedonskata pesna -

me{ana grupa




TETOVO"Doveduvawe nevesta iigrawe oro” - obi~aj - grupa Albanki

ZDRU@ENIE NA

VOENI PENZIONERI

„Narode makedonski” - peja~ka i igraorna grupa


VINICA

„Se~ewe oblak da nezavrne grad” - obi~aj - peja~ka grupa


KAVADARCI

„Devoj~ence, devoj~ence,qubi{ li me...”- me{ana peja~ka grupa




KO^ANI

„Ma{koto oro” i „Potr~ulka”

- igraorna grupa


GEVGELIJA

„Gevgelija cvetna gradina” - me{ana peja~ka grupa


STRUGA„Na struga du}an da imam”

- peja~ka grupa


SOLIDARNOST- AERODROM

„Crnogorka” - folklornata grupa




KARPO[

„Ej mori leno, bela leno...” - hor “Serenada”


BOGDANCI

„Zedov `ena mrzeliva” - peja~ka grupa


VELES

„Zarobile edno mome” - me{ana peja~ka grupa


BEROVO

„Vetar mi duva zanade`ite” - solist Grkovski sopeja~ka gupa




RADOVI[ I KON^E

„Ajde mi legnala Liljana” - peja~ka grupa


OHRID I DEBRCA

„Ohridska pesna i oro” - me{ana grupa


KRATOVO

„Devoj~e kratov~an~e” - ma{ka peja~ka grupa i

orkestar


GAZI BABA

„Ne mi go la`i \or|imometo”

- me{ana peja~ka grupa




PRILEP

„Edna pesna imame” - me{an hor KUD„Penzioner”


KIÊVO

„Angelino mome“ - peja~ka i folklorna grupa


[UTO ORIZARI

„Romsko ènsko oro” - folklorna grupa

DODELUVAWEBLAGODARNICINA UÊSNICITE



Berovo e grad vo isto~niot del na Republika Makedonija, koj e smesten pod padi-nite na Male{evskite planini. Vo negova blizina se nao|a i Berovskoto Ezero.Berovo se nao|a na 161 km od Skopje. Za toa kako go dobilo Berovo svoeto ime, posto-jat dve legendi. Spored prvata, go dobilo svoeto ime po imeto na nekoj si sto~ar Bero.Argument za ova e postoeweto na takanare~enata Berova livada, vo atarot me|u sela-ta Ma~evo i Robovo, za koja se smeta deka mu pripa|ala na toj sto~ar. Spored vtoratalegenda koja e poverojatna, imeto Berovo proizleglo od toa {to lu|eto se berele (sesobirale) na toa mesto. Se postavuva pra{aweto od kade se berelo naselenieto. Paod starite naselbi vo mesnosta Turtela, Selca, Ribnica, Razdolo, Klepalo, DobriLaki i drugi, a podocna i od drugite Male{evski sela.

Vo okolinata na Berovo ima bogatstvo od bukovi, borovi i dabovi {umi. Op{tin-skiot centar Berovo i selskite naselbi se smesteni na periferijata na Male{evska-ta kotlina. Inaku, Berovo ima umereno-kontinentalna klima so modifikacija naklimata vo visokite planinski i ramninski delovi. Naselenieto vo gradot i celataMale{evska oblast se zanimava prete`no so zemjodelstvo. Poradi specifi~nosta nazemji{teto vo Male{evijata najmnogu se odgleduva kompir po koj Berovo e prepoz-natlivo. Isto taka Berovo e poznato i po Berovskoto belo sirewe. Vo seloto Razlovcivo blizinata na Berovo, vo 1876 godina e dignato poznatoto Razlove~ko vostanie na~elo so legendarniot makedonski revolucioner od ovoj kraj, Dimitar Pop-GeorgievBerovski. Berovo ima ~etiri crkvi, dve kapelni crkvi plus edna crkvi~ka vo mesnos-ta Turtela, kade monahiwite od manastirot "Sveti Arhangel Mihail# poseduvale man-astirski imot, kade {to ~uvale stoka. Site crkvi se gradeni vo 18 i po~etokot na 19vek. Manastirot "Sv. Arhangel# {to se nao|a vo Berovo e edinstveniot manastir kaj nasvo koj neprekinato se odviva mona{ki `ivot ve}e 153 godini, tokmu kolku {to sestari i konacite.

So svojata mestopolo`ba, klimatskite uslovi i ekolo{kite pogodnosti za zdra-vo `iveewe, Berovo se pove}e privlekuva interes i stanuva glavna turisti~ka des-tinacija vo Male{evijata.

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI

BBeerroovvooDom na kulturata3 maj 2014 godina

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - BEROVO

Centarot na Male{evijata, istoriskotograt~e Berovo, na 3-ti maj 2014 godinabe{e centar na najzna~ajnata i najma-

sovna kulturna sredba na penzionerite od grado-vite: Vinica, Del~evo, Ko~ani, Makedonska Kame-nica, Peh~evo i Berovo. U~esnicite na ovaa 12-taregionalna revija na pesni, muzika i igri, oble~e-ni vo narodni nosii so koloritni boi i otsjaj napodnebjeto na koe im pripa|aat, najprvo vo sve~enakolona trgnaa od sedi{teto na Berovskoto zdru-

ènie na penzio-neri i minuvaj}iniz centarot seupatija kon Domotna kulturata, kade{to be{e odrànarevijata. Tamu,prigodno ukrasen-ata golema salabe{e pretesna zaprisutnite, me|ukoi vo prviot redsedea visokitegosti: pretsedate-lot na SZPM Dra-gi Argirovski, po-tpretsedatelot na

IO na SZPM Meto-dija To{evski, gradona~alnikot na op{tina Bero-vo Dragi Naxinski i pretsedatelot na Sovetot naOp{tinata Jovan Mateni~arski.

Dobredojde na u~esnicite, na gostite i nasite prisutni im posaka pretsedatelot na ZP Be-rovo Qup~o Gotovski, koj izrazi posebno zado-vostvo i blagodarnost do SZPM {to mu be{e uka-àna doverba tokmu na nivnoto zdruènie da bidedoma}in na ovaa zna~ajna kulturna manifestacija

na penzionerite od ovoj region. Pozdraven govor odrà i gra-

dona~alnikot na Berovo Dragi Na-xinski, naglasuva}i ja dobratasorabotka na zdruènieto so loka-lnata samouprava.

- I natamu }e se obiduvame dapodrùvame takvi proekti {to }e gopodobruvaat kvalitetot na ìvototna gra|anite, a posebno na penzio-nerite. Sekoga{ nastojuvam da imizlezam vo presret na penzionerite,kako {to e i ovaa revija i da se ~us-tvuvaat sre}ni i zadovolni. Vo taanasoka e i proektot {to treba da seostvari so pomo{ na holandska do-nacija, da se izgradi dom za starilica vo Berovo. Toa vie penzione-


Neguvawe i ~uvawe na kulturnite tradicii

Qup~o Gotovski Metodija To{evski Dragi Naxinski


rite go zasluùvate. Nie treba da u~ime od vas -re~e, pokraj drugoto, gradona~alnikot Naxinski.

Vo ime na organizatorot - SZPM, u~esnicitei prisutnite gi pozdravi potpretsedatelot na IOMetodija To{evski, koj go istakna zna~eweto naovaa manifestacija od aspekt na neguvaweto i ob-novuvaweto na kulturnite tradicii i ostavawetoamanet na mladite generacii za natamo{no ~uva-

we na kulturnoto bo-gatstvo na na{ata ze-mja. Izrazuvaj}i pose-bno zadovolstvo {tosesijata na regional-nite revii zapo~nuvatokmu vo grat~eto {tomnogu go saka, toj japroglasi revijata zaotvorena.

Potoa, so pesni,muzika i igri, po~naada se pretstavuvaatu~esnicite vnesuvaj}iraspoloènie i inte-res kaj publikata zaizvedbite {to se ka-rakteristi~ni za kra-jot od kade doa|aat.Najprvo nastapi ZPVinica so obi~ajnapretstava "Se~eweoblak, da ne zavrnegrad# niz koja prikaàinteresni obi~ajnipostapki.

Penzionerite odDel~evo se pretstavija so muzi~ka grupa. Bogatmuzi~ki repertoar ponudi ZP Ko~ani, koe se pret-stavi so izvedbi na pove}e pesni i ora. ZP Make-donska Kamenica se pretstavi so pove}e izvedbina ènskoto trio, a igraornata grupa so nekolkuora. Penzionerite od ZP Peh~evo se pretstavijaso peja~ka grupa koja ispolni ubavi pesni. Kakodoma}ini, berovskite penzioneri so horski nas-

tap go najavija krajot na revijata. Ni-vnoto pretstavuvawe kako i naprethodnite, be{e nagradeno so ra-kopleskawe na publikata.

Blagodarnici na u~esnicite voime na oganizatorot SZPM im vra~i\or|i Serafimov, ~len na Izvr{-niot odbor na Sojuzot, a revijatamo{ne uspe{no ja vode{e novinar-kata Jasmina Dimovska. Dvanaeset-tata revija na pesni, muzika i igrina zdruènijata na penzioneri odisto~niot region zavr{i so pove}e-~asovna prijatna zabava i druèwena u~esnicite.

Mendo Dimovski





VINICA

Peja~ka grupa: "Se~ewe oblak da ne zavrne

grad” - obi~aj


DEL^EVO

Mirko Stojmenovski:„Kade se sprema{ mlad beDoj~in”Spire Trajanovski:„Divna Juda”Igraorna grupa:Splet ora od Pijane~ko


KO^ANICanko Minev: „Ajde red se

redat ko~anski sejmeni”Me{ana igraorna grupa:

„Potr~ulka”, „Na tripati”,„Eleno mome”

Tode Stojmenov: Deneska mi e sabota” i„Majko }e odam jabana”

Mitko Petrov: „Doma}ine”Milica Petrova i

Slavka Stojmenova:„Doma li si Sevdo, sama li si”




MAKEDONSKAKAMENICAPeja~ka grupa:„Mnogu si ja sakam tateAlimena” i„Nara~a Ratka pora~a”Me{ana igraorna grupa:„Sasansko”, „Bate Gero”,„Zapojas” i „Sitnoto”Du{ko Bogatinoski:„Mitra odi navoda”„Ubava Stojna komita bila”


PEH^EVO

Peja~ka grupa:„Bla`ena goro zelena”,

„Trgnala Rumena za vodastudena”

„Brala moma kapini” i„Rum dum dum”


BEROVO

Peja~ka grupa so solistGrkovski:„Ajde Milke da begame”, „Ne odi mome kraj bregot”,„Ergen sam odel”, „Pesna zaDimitar Pop \or|iev” i „Jana grlo zabolelo”



Sveti Nikole e grad vo centralniot del na Republika Makedonija, vo kotlinataOv~e Pole, i e centar na Op{tina Sveti Nikole. Spored edna legenda povrzana za ovamesto: vo Sveti Nikole postoele okolu 40 crkvi. Za vreme na turskoto ropstvo site cr-kvi bile uni{teni samo najubava i edinstvena koja ostanala e crkvata Sveti Nikola,pa zatoa i imeto na ovoj grad e Sveti Nikole. Inaku Sveti Nikole kako naselba kon-tinuirano postoelo od mnogu odamna. Najstarite tragi na ìvot vo kotlinata se od pe-riodot na neolitot, {to e potvrdeno i so arheolo{ki istraùvawa. Postojat indiciideka vo Ov~e Pole bil centarot na Peonskata dràva, ~ij najgolem grad, voedno i se-di{te na peonskite kralevi, bil gradot Bilazora i se nao|al na lokalitetot Gradi{tevo selo Kne`je. Najstari ìteli na ovie krai{ta bile Peoncite, koi go naseluvaleprostorot me|u rekite Aksij (Vardar) i Strimon (Struma).

Sveti Nikole, postoel kako naselba i vo anti~kiot period. Prvobitno naselbatabila locirana severoisto~no od dene{nata crkva Sveti Stefan. Poradi mo~urlivotozemji{te i nezdravite uslovi za ìvot kon krajot na 3 vek p.n.e. naselbata bila dis-locirana nekolku pati. Najverojatno anti~koto ime na naselbata bilo Probaton. Vo 7vek taa go promenila imeto vo Ov~e Pole.

Vo srednovekovnite pi{ani izvori, prvpat, Ov~e Pole kako naselba (tvrdina), ipo{iroko, se spomenuva vo 13 vek. Vo 1246 g. nikejskata vojska, pokraj drugite mesta voMakedonija, go zazela i Ov~e Pole. Vo 1292 g. vo naselbata, koja se u{te go nosi imetoOv~e Pole, bila izgradena crkvata posvetena na ~udotvorecot sveti Nikolaj. Za crk-vata e povrzana legendata za ~udotvornoto izlekuvawe na Stefan De~anski. Vo {e-esetite godini na 17 vek, turskiot patepisec Evlija êlebija na dva pati prestojuvalvo Sveti Nikole. Do sedumdesetite godini na 19 vek, koga patot za Solun minuval pre-ku Sveti Nikole, toa bilo edno od zna~ajnite ekonomski mesta od levata strana na re-kata Vardar. Pu{taweto vo soobra}aj na vardarskata èleznica vo 1873 godina nepo-volno se odrazilo na gradot. Denes naselenieto prete`no se zanimava so zemjodelst-vo, a od industrijata zastapeni se prehranbenata, tekstilnata i industrijata za gra-de`ni materijali. Spored popisot od 2002 godina, Sveti Nikole broi 13 746 ìteli.


SSvveettii NNiikkoolleeDom na kulturata #Krste Misirkov"

9 maj 2014 godina

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SVETI NIKOLE

Na 9 maj vo Domot na kulturata „Kr-ste Misirkov”, svetinikol~aniimaa mo`nost da uìvaat vo prek-

rasnite izvedbi na solo peja~i, ansambli,kulturno-umetni~ki dru{tva, peja~ki grupi,vikoi~ki izvedbi i drugo, kako i da vidattradicii i obi~ai koi se ve}e podzaborave-ni, a se vo koloritot na makedonskite nosiina u~esnicite od zdruènijata od Probi{-tip, Lozovo, Novo Selo, [tip, Strumica,Zletovo, Radovi{ i Sveti Nikole.

Najnapred, vo polnata sala na Domot nakulturata, na u~esnicite i gostite toplo isrde~no dobredojde vo srceto na Ov~epoli-eto, im posaka pretsedatelot na Sobranietona zdruènieto-doma}in Nikola Atana-sov.

Od imeto na Lokalnata samouprava ob-ra}aweto na gradona~alnikot Zoran Tasevbe{e srde~no. Toj gi pozdravi prisutnite vosalata i im se zablagodari na penzioneritena nivnite aktivnosti za zacvrstuvawe iodrùvawe na na{ata bogata folklornariznica i im upati topli i ubavi èlbi zadobro zdravje, za u{te pouspe{no druèwei za~uvuvawe na duhot na tradicijata, kako

i vo nivnoto ce-lokupno dejstvu-vawe. Toj ukaài na dobrata so-rabotka na lo-kalnata samoup-rava so zdruè-nieto na penzio-neri.

Revijata zaotvorena ja pro-glasi pretseda-telot na SZPMDragi Argirov-ski, koj gi poz-dravi i gostite i

doma}inite, i seosvrna na zna~eweto na reviite, koi i godi-nava, Ministerstvoto za kultura gi pro-glasi za nacionalen interes vo kulturatana na{ata dràvata.

- Na ovaa revija }e imate mo`nost daprosledite bogata i interesna programa, anajdobrite }e peat i }e igraat na republi~-kata zavr{na revija koj }e se odrì na 10 ju-ni vo Univerzalnata sala vo Skopje. Dene{-nata manifestacija se sovpa|a so Denot naEvropa i pobedata nad Fa{izmot. Site pen-zioneri treba da se ~ustvuvaat gordi zatoa{to go ~uvaat od zaborav na{eto folklornobogatstvo i go prenesuvaat na idnite gene-racii, a voedno se druàt, gradat novi i gizacvrstuvaat starite prijatelstva, - re~eme|u drugoto pretsedatelot Argirovski.

Inaku, programskiot del na revijata za-po~na so nastapot na ènskoto trio: Len~eDoneva, Jagoda Stoj~eva i Makedonka Mila-nova od ZP Sveti Nikole, so dve vikoi~kitradicionalni pesni.

ZP Probi{tip, ima{e ubav nastap soobi~ajot „@enski vodici” i nekolku pesni.ZP Lozovo se pretstavi so nekolku pesni ili~ni tvorbi na Marija Monevska. ZP Novo


Se redea pesna do oro, se prelevaaboite na nosiite

Nikola Atanasov Dragi Argirovski Zoran Tasev


Selo nastapi so duet isolo pesna vo pridru`bana kavali i gajda. Vesela-ta atmosfera ja nadopol-ni ZP [tip so nastapot name{ana peja~ka grupa. ZPStrumica se pretstavi sohorska izvedba na dve pe-sni vo pridru`ba na har-monika, tapan, gitara, ka-val i klarinet. Uspe{ennastap imaa i pretstavni-cite od ZP Zletovo sotrio peja~ka grupa. Za ZPRadovi{ i Kon~e, nastapipeja~ka grupa so pesna ioro od Iwevo, vo pridru-

`ba na gajda, kaval, tamburai tapan.

Dva i pol ~asa proletaaza mig. Se redea pesna dopesna, oro do oro. Se prel-evaa boite i starinskiteukrasi na narodnite nosii.Na krajot Milevka Zdrav-kovska vo imeto na SZPMim vra~i blagodarnici nau~esnicite, a na doma}inotmu ~estita{e za uspe{naorganizacija.

Po zavr{uvaweto naplaniranite aktivnosti vo

Domot na kulturata, dru`e-weto prodol`i vo restoranot„Ilinden” vo s. Crnili{te,kade prestedatelot na SZPMDragi Argirovski mu vra~ipodarok na pretsedatelot naZP Sveti Nikole Mirko Da-nailov, kako priznanie zanegovata dolgogodi{na uspe-{na rabota vo ZP Sveti Ni-kole.

Vukica Petru{eva





PROBI[TIP

KUD „Veseli penzioneri”:„@enski vodici” - obi~aj,„Mita mete ramni dvori”,

„Arnaut”- oro, „Zimata pomina, pak svadba ima”

i "Razbole se katerina”- solist


LOZOVO

Vena Velkova:„Niko, Niko meanxiko”,

Tozo Mil~ev:„Devoj~e tenko visko ne odaj

sitno pred mene”,Marija Monevska

- li~ni tvorbi:„Kopne`” i „Dojdi vo Lozovo”


SVETI NIKOLE

@ensko trio:„Vru}ina bate tu`nina”,„Sva no} sedev vo ladna

meana”




[TIP IKARBINCI

Me{ana peja~ka grupa:„Don~o {tipjan~eto”, „Oj, prirodo” i„Bitola baban Bitola”


ZLETOVO

Trio:„Sonce mi zastanalo”, solo gajda i Muzi~ka grupa od gajda,tambura, dudu~e i tapan


NOVO SELO

Atanas Pertenov iDimitar U{inovski:„Ka`i Rajne”Ivan Cekov: „Mome stoi vo livadi”




STRUMICA

Me{ana peja~ka grupa:„Trgnala moma na voda”

„Da mi pukni{ mila mamo”


RADOVI[ I KON^E

@enska peja~ka grupa:„Na srce, na srce mi”,

„Ajde legnala e Liljana”Folklorna grupa Iwevo

- pesni i ora:„Ajde An|o da pove~eramo”

i „Iwevsko oro”



Struga - Anti~koto ime na gradot e Enhalon, od starogr~kiot zbor {to vo prevodzna~i jagula. Duri mnogu podocna naselbata go dobiva imeto Struga, koe proizleguva od~ist i karakteristi~en slovenski zbor. Narodot na Stru{ko i Ohridsko dava dve svoiobjasnuvawa za potekloto na ova ime.

Spored prvoto narodno tolkuvawe, imeto Struga doa|a od otvorenata geografskapolo`ba na gradot: mesto kade {to postojano struè (duva) veter.

Vtoroto e sosem poinakvo: Odamna nekoga{ makedonskite Sloveni (Brsjaci i Mi-jaci) vo Stru{ko se zanimavale so sto~arstvo i vo to~no opredeleno vreme gi doteru-vale mnogubrojnite ovci na strig (strièwe volna) vo blizina na istekot (Ustata) naCrn Drim od Ohridskoto Ezero. Imeto moè mnogu pologi~no da se povrze so preminotniz ograda za molzewe ovci, nare~en struga (straga, stronga). Postoi i objasnuvawedeka Struga zna~i re~en rakav, pritoka i toa na mesto so uredi za ribolov.

Za prvpat pod slovenskoto ime Struga, gradot se spomenuva vo eden dokument od XIvek. Vo drug dokument od XVI vek (Kalimanovata gramota) e dadena carska povelba vokoja pi{uva: "prihodite od ribnoto lovi{te na grad Struga da se ispra}aat na Zogra-fskiot manastir#.

Arheolo{kite naodi i otkrienite pi{uvani spomenici zboruvaat deka ìvototovde datira u{te od praistorijata. Struga e stara naselba koja poteknuva od neolit-skiot period. Prvata neolitska naselba e registrirana okolu 3.000 godini p.n.e. Voantikata, Struga ima mnogu profitirano zaradi toa {to se nao|ala na patot Via Igna-cija, koj gi povrzuval Isto~noto i Zapadnoto rimsko carstvo. Vrz osnova na nekoi arhe-olo{ki naodi, se pretpolaga deka anti~kiot grad Enhalon, najverojatno e osnovan odpripadnicite na ilirskoto pleme Desareti, vo neposredna blizina na dene{nata re-ki~ka Klimetica. Spored geografskata polo`ba na Struga ima suptropska klima, novlijanie imaat i vozdu{ni strui od okolnite planinski predeli. Spored podatociteod popisot na naselenie sproveden vo 2002 godina, vo Op{tina Struga imalo 63.376ìteli. Strukturata po pol e 31 743 (50%) èni i 31 633 (50%) maì. Prose~nata sta-rost na naselenieto, 33,1 godini i toa naselenie do 20 godi{na vozrast ima 36,2%. Na-selenie so starost pod 40 godini ima 67,2 % dodeka nad 60 godini ima samo 11.7%.


SSTTRRUUGGAADom na kulturata11 maj 2014 godina

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - STRUGA

Vo Struga, vo gradot na poezijata iturizmot, vo organizacija na SZPM,na 11-ti maj 2013 godina, vo Domot

na kulturata, se odrà 12-ta regionalna re-vija na pesni, muzika i igri. Na ovaa kultur-na manifestacija na penzionerite od ~etvr-tiot region nastapija pretstavnici na zdru-ènijata na penzioneri od: Struga, Kru{evo,Ohrid i Debrca, Prilep, Ki~evo, Bitola, De-bar i Centar @upa, Demir Hisar i Makedon-ski Brod. Vo ime na doma}inot - ZP Struga,dobredojde na u~esnicite i na gostite im po-saka pretsedatelot na zdruènieto LimanPoloàni, koj posebno gi pozdravi pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovski so pot-pretsedatelot na Sobranieto Besnik Poces-ta i gradona~alnikot na Op{tina Struga, Zi-jadin Sela. Gradona~alnikot na Struga Zija-din Sela vo svoeto obra}awe na albanski ina makedonski jazik izrazi voodu{evuvaweza masovnosta i podgotvenosta na penzioner-ite vo organiziraweto vakvi sredbi, na koise manifestira kulturnoto bogatstvo i negu-vaweto na tradiciite vo opredelenite regi-oni i multietni~ki sredini. Pritoa toj re~edeka }e se zaloì lokalnata samouprava inatamu da gi poddrùva penzionerite za da

moàt podosto-instveno i pos-re}no da ìveat,da im pomagaatna svoite deca i{to podolgo daim se raduvaatna svoite vnuci.

Isto taka, namakedonski i naalbanski jazik,na prisutnite imse obrati i pot-presedatelot naSobranieto naSZPM BesnikPocesta, koj vo

ime na organizatorot SZPM, zboruva{e zazna~eweto i pridonesot na revijata vo negu-vaweto na tradiciite i ~uvaweto na kul-turnoto bogatstvo kako izraz na identitetoti zaedni~koto ìveewe vo na{eto multiet-ni~ko op{testvo.

- Ovaa revija na pesni, muzika i igri, nasite penzioneri ni ovozmoùva zabava i pri-jatno druèwe, bez ogled na nacionalnosta iveroispovedta. Ovde sme dojdeni da pomine-me u{te eden sre}en den, da slu{ame pesni imuzika, da se raduvame na folklornite iz-vedbi od site pretstavnici na zdruènijata ina site jazici i obi~ai koi se praktikuvaatvo Jugo-zapadniot region, so {to se zapoz-navame so posebnostite na kulturnoto bogat-stvo i go zacvrstuvame multietni~koto ìve-ewe vo ovaa na{a zaedni~ka tatkovina, Re-publika Makedonija”, - poso~i vo svoeto ob-ra}awe potpretsedatelot Pocesta i ja pro-glasi Revijata za otvorena.

Prvi na scena stapija doma}inite so pe-ja~ka i me{ana igraorna grupa i se pretsta-vija so karakteristi~ni pesni za stru{kotopodnebje. Zdruènieto na penzioneri od Kru-{evo se pretstavi so tri pesni na makedons-ki i na vla{ki jazik, a ZP Ohrid i Debrca so


Izraz na multikulturnoto bogatstvo

Liman Poloàni Besnik Pocesta Zijadin Sela


pesni i ora koi potsetija naneguvaweto na obi~aite istarogradskata muzika voohridsko i okolinata. Pret-stavnicite od Prilep na Re-vijata u~estvuvaa so peja~kigrupi od dvete kulturno-umetni~ki dru{tva - „Pen-zioner” i „Penka Koteska”,koi ispolija patriotski inarodni pesni karakteris-ti~ni za prilepskoto podne-bje. ZP Ki~evo nastapi so hori igraorna grupa, koi se pre-tstavija so izvorni narodnii patriotski pesni i tradi-cionalnoto oro "Nevestin-sko”.

Bitolskite penzioneri,isto taka, nastapija so peja-~kata grupa i ja prezentiraastarogradskata pesna i mu-zika {to e specifi~na zaova podra~je, a posebno vni-manie privlekoa so „himna-ta” na gradot pod Pelister.ZP Debar i Centar @upa sepretstavi so izveduvawemakedonski i albanski iz-vorni pesni, a ZP Demir Hi-sar so me{an hor i igraornagrupa koi ispolija po dve-tri pesni i ora. Isto taka, iZP Makedonski Brod nastapiso peja~ka grupa, no i sosolisti i instrumentalisti,koi prezentiraa pesni i oraod Pore~ijata.

Blagodarnici na u~es-nicite vo ime na oganizato-rot SZPM im vra~i Cvetan-ka Angelkovska, ~len naKomisijata za kuturno-zaba-ven `ivot pri Sojuzot, a re-vijata mo{ne uspe{no na ma-kedonski i albanski jazik javodea Vesna Ba{tovanska iKendime Mehmedi.

M. Dimovski





OHRID I DEBRCAPeja~ka i folklorna grupa:

„Oj Zarino prva sevdo”, „Tri godini Kate bolen leàm”,

„Moma kraj izvor sede{e” i orata: „Sirto”, „âm~eto“ i

„Ohridska devetorka” Lazo Zmejkoski:

Splet ora na gajda i Velika Nastoska:

„Oj devoj~e rambel moj”


STRUGA

Peja~kata grupa„Raspeani struàni”:

„Ima eden grad na ezero” i me{anata igraorna grupa


KRU[EVO

Peja~ka grupa:„Se sozdade republika”,„K’tu{a” - vla{ka pesna i „Podigni si bre

neveste dula~eto”




BITOLA

Peja~ka grupa:„Bitola baban Bitola”,„Magde mori Magdelino”i „Makedonijo, `alna lemajko”


PRILEP

Horot od KUD „Penzioner”:„Edna misla imame” i „Kiten mi kiten devere”Peja~kata grupa od KUD„Penka Koteska”„Kowa vodam” i „Makedonec sum jas”


KI^EVO

Peja~kata grupa „Raspeani ki~ev~ani”:

„Sadila Tinka bosilek” i„Se sobrale 30 be}ari”

Igraorna grupa - „Nevestinsko”




MAKEDONSKI BROD

Peja~ka grupa vo duet i soloizvedbi:

„@irovnice pusta ostanala”, „Ne se beli Mare mori ne se crvi”

(duet na Anastasija Milovanoskai Stojmirka Noveska),

Branislav Markoski:„Zajdi, zajdi, jasno sonce”

Stojan Minoski na kaval iQup~o Najdoski na gajda:

„Pore~ko oro”


DEBAR I CENTAR @UPA

Peja~ka i igraorna grupa: Debarsko svadbeno oro” vo

albanska izvedba so poddr{ka na ~ivterija

na Zini FidaSolist Xevet Limanoski:

„Jano mori Jano”


DEMIR HISAR

Me{an hor i igraornagrupa:„Ne se beli Mare mori, nese crvi”, `enskoto oro „Marica” i ma{koto oro „Beran~e”




NNEEGGOOTTIINNOODom na kulturata #Aco \or~ev"

15 maj 2014 godina

Negotino e grad vo Makedonija, smesten vo srednoto Povardarie, od dvetestrani na rekata Vardar i zazema zna~itelen prostor vo Tikve{kata kotlina.Klimata i po~vata se idealni za odgleduvawe na grozje i dobivawe na vino. OdSkopje Negotino e oddale~eno 95 km, a najblizok grad e Kavadarci koj e na rasto-janie od 10 km.

Imeto Negotino e slovenizirano od anti~kata naselba Antigonea koja {to vo 3vek p.n.e. ja formiral makedonskiot vladetel Antigon Gonat posle vojnata ispro-vocirana od Grcite, poto~no od atinskiot vladetel Hremonid. So ovaa pobeda An-tigonovata mo} porasnala. Antigon iznenadno ja opsadil Atina i ja drèl podopsada duri i koga Aleksandar Epirski ja napadnal Makedonija, a isto i spartan-cite se obidele da go pobedat Antigon, no i tie gubat, pri {to zaginuva i spartan-skiot kral. Po dolgo vreme Antigon ja osvojuva Atina so {to Hremonid prebeguva voEgipet.

Taka Grcite u{te edna{ bile posrameni od Makedoncite. Gr~kiot istori~arPolib za vojnata napi{al: Nikoj ~ovek dosega ne postavil tolkava hegemonija vrzGrcija kako Antigon, makedonskiot kral.

Denes na teritorijata na op{tina Negotino postojat golem broj arheolo{ki lo-kaliteti. Dene{niot grad Negotino kako zanaet~iska naselba e formiran vo doc-niot sreden vek. Poznata gradba podignata vo otomanskiot period, poto~no vo 1821godina e Saat kulata, a vo toa vreme bile izgradeni i xamija i bezisten.

Kako den na Op{tinata se praznuva 8 noemvri, Den na osloboduvaweto naNegotino od fa{isti~kite okupatori vo 1944 godina. Negotino svojot najgolem po-dem go postignuva vo vtorata polovina na 20 vek koga prerasnuva vo moderna grad-ska naselba so razviena infrastruktura.

Vo Negotino ìveat 13 284 ìteli (spored popisot od 2002 godina). Nasele-nieto glavno se zanimava so lozarstvo i vo Negotino ima pove}e vinarii.

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - NEGOTINO

Dvanaesettata revija na pesni muzi-ka i igri na zdruènijata na pen-zioneri od Povardarskiot region,

vo organizacija na SZPM, se odrà na 15-timaj vo Negotino. Na ovoj vrne`liv proletenden, vo gradot na vinoto i poznatata negotin-ska pita, vo Centarot za kultura „Aco \or-~ev”, vo sve~eni koloritni nosii na scenatase pojavija u~esnicite od ZP od Negotino,Kavadarci, Valandovo, Gevgelija, Veles iBogdanci. Po~etokot na najmasovnata penzi-onerska manifestacija vo ovoj region be{enajaven so karakteristi~ni muzi~ki refreniod poznati makedonski festi-vali, a Revijata dobi nazna~ewe i so prisustvoto napretsedatelot na SZPM DragiArgirovski i gradona~alnikotna op{tina Negotino, Van~oApostolov.

Dobredojde na u~esnicitei na gostite prv im posakapretsedatelot na ZP NegotinoPetar Zahar~ev, koj izraziposebno zadovolstvo {to narevijata prisustvuvaat pret-sedatelot na SZPM i gradona-~alnikot na Negotino, i poz-dravuvaj}i gi poimeni~no idrugite gosti i pretstavnicina ZP, toj im se zablagodari i

na site im posakaprijaten prestojvo gradot doma-}in.

Gradona~al-nikot na Negoti-no, Van~o Apos-tolov vo pozdra-vnoto obra}aweistakna deka ma-nifestacijata gosvrte vnimanietona po{irokatajavnost i prediz-vika interes zanejzino sledewe.Izrazuvaj}i gozadovolstvoto

{to e prisuten, tojja potencira{e odli~nata sorabotka so op{-tinskoto zdruènie, a kako re~e, negovatakruna ja o~ekuvaat so izgradbata nov penzio-nerski dom kade {to pripadnicite na treta-ta doba }e imaat prijatno kat~e za pominu-vawe na del od slobodnoto vreme.

Vo ime na SZPM na prisutnite im se ob-rati sekretarot na IO Stanka Trajkova. Taaod site aspekti go istakna zna~eweto na Re-vijata i poso~i deka na delo }e se pokaèkolku pesnata, muzikata i igrata ne prizna-vaat razliki vo godinite i so pravo se velideka se tie lek od predvremeno stareewe.


Pesnite - lek za du{ata i srceto

Petar Zahar~ev Stanka Trajkova Van~o Apostolov


Pokraj drugoto, taa naglasi deka ovie kul-turni manifestacii imaat za cel i se mo`-nost penzionerite da izlezat od svoite do-movi, da go smenat ambientot i da ja razbijatsekojdnevnata monotonija. „Zatoa, muzikatatreba da se saka, da se ceni i po~ituva i dase neguva so poseben pietet”, - naglasi nakrajot Trajkova i ja proglasi Revijata za ot-vorena.

Potoa, scenata be{e otstapena na u~es-nicite. Zdruènieto doma}in se pretstaviso peja~ka grupa koja giispolni pesnite „Ogan gorivo planina”, „Koga si bevmemladi” i „Na srce mi leìmila mamo”. I sosednotozdruènie od Kavadarci,isto taka, nastapi so peja~kagrupa i pesnite: „Devoj~ence,devoj~ence, qubi{ li memene”, „Vo no}ta tivka somese~ina” i „So maki sum serodila”. ZP Valandovo sepretstavi so me{ana peja~kagrupa, koja gi ispolni pes-nite: „Kaì Rajne, kaì du-{o”, „Prosteno ti e, proste-no” i „Fati se Boe mori naoro”. Penzionerot Traj~eLazarov so solo nastap gipretstavi invalidskite penzioneri od Ka-vadarci. Toj gi ispolni pesnite „Dali znae{libe” i „Jano Jninke”.

Na scenata povtorno vidovme horskinastapi na ostanatite zdruènija. Taka, gev-geli~ani se pretstavija so pesnite „Gevge-

lija, cvetna gradina”, „Eleno }erko, Eleno” i„[to si naluteno libe”. Vele{ani se pret-stavija so patriotskite pesni „Gradel Ilijamanastir” i „Zarobile edno mome”, a revijatazavr{i so nastapot na ZP Bogdanci so pes-nite „Na srce mi star merak leì”, „Kaì,kaì }erko Slavko” i „Zedov èna mrzeliva”.

Vo imeto na organizatorot SZPM, blago-darnici na u~esnicite im vra~i pretsedate-lkata na Komisijata za kultura MilevkaZdravkovska, a Revijata uspe{no ja vode{e

Gordana Stojanovska - asistent vo kance-larijata vo Centarot za kultura. Ovaa kul-turna manifestacija zavr{i so sredba i pri-jatno druèwe na gostite i u~esnicite vohotelot „Park” vo Negotino.

M. Dimovski



NEGOTINOPeja~ka grupa:„Ogan gori vo planina”,„Koga si bevme mladi”i „Na srce mi leì milamamo”




KAVADARCI

Peja~ka grupa:„Devoj~ence, devoj~ence,qubi{ li me mene”,„Vo no}ta tivka so

mese~ina” i Marijana Pe{i} - solist:„So maki sum se rodilo”


VALANDOVO

Peja~ka grupa:„Ka`i Rajne, ka`i du{o”,„Prosteno ti e prosteno”i „Fati se Boe mori naoro”

ZDRU@ENIE NA INVALIDSKIPENZIONERI

KAVADARCITraj~e Lazarov - solist:„Dali znae{ libe„ i „Jano Janinke”




GEVGELIJA

Peja~ka grupa:„Gevgelija cvetna gradina”,

„Elemo }erko Eleno” i „[to si naluteno libe”


VELES

Peja~ka grupa:„Gradel Ilija manastir”i „Zarobile edno mome”


BOGDANCI

Peja~ka grupa:„Na srce mi star merak leì”,

„Kaì, kaì }erko Slavko” i „Zedov èna mrzeliva”



Skopskata op{tina Aerodrom imeto go dobila po voeniot aerodrom. Aero-dromot bil nare~en "Skopje", a se nao|al sosem na krajot od gradot, kaj dene{natanaselba "Aerodrom#. Prviot patni~ki avion sletal vo Skopje na 15 juni 1928 godi-na. Avionot bil od tipot "Potez-29#, a prevezuval 5 patnici.

Vo 1929 godina bila vospostavena avionska linija Solun-Skopje-Belgrad.Vremeto na trgnuvawe bilo taka planirano {to na patnicite i trgovcite od Solunim ovozmoùvalo za{teda na vreme. Avionite poa|ale od Skopje vo 07:00 ~asotnautro.

Esenta vo 1926 godina bil odràn prviot aeromiting so u~estvo na voeni avi-oni i prigodna programa. Sekoja godina se odrùvale aeromitinzi na Zaj~ev rid ivo stariot Aerodrom. Posetitelite na aeromitinzite moèle da probaat da letaatso avion. Kako kuriozitet starite skopjani go smetaat sletuvaweto na Emi Xonson,edna od prvite èni-piloti vo svetot, na skopskiot aerodrom vo 1930 godina prinejzinoto vra}awe od Avstralija za London. Vo 1937 godina, vo dogovor so avionsko-to dru{tvo "Aeroput" i Sidna, Ministerstvoto za soobra}aj vospostavilo avionskisoobra}aj i so stranstvo. So ovaa linija stignuval i vesnikot "Pravda# od Belgrad.

Granici na op{tinata: od mostot na èlezni~kata pruga na rekata Vardar -trome|e na Op{tina Aerodrom, Centar i Gazi Baba i se dviì dol` Transportencentar "Skopje#, èlezni~kata pruga vo pravec kon Veles do mostot Markova reka,prodolùva po nadvore{nata granica na katastarska op{tina Dolno Lisi~e dorekata Vardar i svrtuva sprotivno do mostot na èlezni~kata pruga na rekata Var-dar. Op{tinata Aerodrom ima 20 km² teritorija i toa urban del 10,4 km² ili 60% iruralno zemji{te 9,6 km² ili 40%

Vo op{tinata ima 6 788 registrirani delovni subjekti so golem broj prijavenirabotnici. Vkupen broj na naselenie: 98 382 ìteli i po broj na ìteli e najgolemaop{tina od 10 koi gi ima vo Skopje. Interesen podatok e i toa {to vo ovaa op{tinare~isi ednakov e brojot na dvata pola: ènski 49 487 i ma{ki 48 895.


##SSoolliiddaarrnnoosstt -AAeerrooddrroomm"" -SSkkooppjjeeDom na ARM

20 maj 2014 godina

HII REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI - SKOPJE

Vo organizacija na SZPM na 20 maj voprisustvo na golem broj gleda~i vopolnata sala na Domot na ARM vo Sko-

pje se odrà 12-tata regionalna revija na pes-ni, muzika i igri na koja ZP "Solidarnost - Ae-rodrom#, be{e uspe{en doma}in. Pretsedatelotna Izvr{niot odbor, Dimitrija Bogatinoskina po~etokot gi pozdravi site prisutni i imposaka dobro raspoloènie zablagodaruvaj}ise na SZPM i na pretsedatelot za ukaànatadoverba, {to e prifatena so zadovolstvo, bi-dej}i zdruènieto od Aerodrom godinava ja od-

beleùva petgo-di{ninata od os-novaweto, a 2014godina e progla-sena i za godinana solidarnosta.Za izvr{uvawena zada~ite zauspe{na podgoto-vka na revijata sezablagodari i nagolem broj akti-visti.

Prigodno ob-ra}awe ima{e igradona~alnikotna Op{tina Ae-rodrom Ivica Ko-

nevski, naglasuvaj}i go zadovolstvoto {to senao|a me|u najvozrasnite ìteli vo ovie sve-~eni migovi i deka sorabotkata so penzioner-skata organizacija }e prodolì i vo naredniotperiod.

I vo ovaa prigoda pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski go naglasi zna~eweto i pri-donesot na ovie penzionerski kulturni mani-festacii vo neguvaweto na kulturnite tradi-cii. Na toj na~in penzionerite se dokaùvaatkako vistinski ~uvari na kulturnata riznica

na na{ata zemja, na tradicijata i namakedonskiot kulturen identitet,zna~itelno pridonesuvaj}i zavra}awe od zaborav na mnogu uba-vi izvorni i starogradski pesni iora, na razni narodni obi~ai i nadrugi kulturni obele`ja. Na{itepostignuvawa na ovoj plan se o~i-gledni poradi {to Ministers-tvoto za kultura na Vladata naRerpublika Makedonija regional-nite revii i Republi~kata revijana pesni, muzika i igri 2014 godi-na gi proglasi za kulturno bogast-vo od nacionalen interes.

U~estvo vo kulturno umet-ni~kata programa vo Domot na ARMvo Skopje imaa: ZP Kratovo; ZP


FFoollkklloorrnniittee nnaassttaappii ppoozzddrraavveennii ssoo ssiilleenn aappllaauuzz vvoo DDoommoott nnaa AARRMM

DimitrijaBogatinoski Dragi Argirovski Ivica Konevski


Kriva Palanka; ZP "Kisela Vo-da# Skopje; ZP Kumanovo; ZP"Voeni penzioneri” - Skopje; ZP"Gazi Baba# - Skopje; ZP "Cen-tar# - Skopje i doma}inot na re-vijata ZP "Solidarnost - Aero-drom# Skopje. Vo dvaipol~asov-nata programa bea ispolnetigolem broj narodni pesni i ora,svadbeni obi~ai i humor. Revi-jata nema{e natprevaruva~kikarakter, no zdruènijata prekusvoite mnogu kvalitetni nasta-pi iskaàa golema èlba zapresti` vo ve{tinata za igra,svirka i pesna, vo scenska izve-dba, vo kolorit na narodni imoderni nosii, koristej}i na-rodni ili moderni instrumenti.Na prisutnoto stru~no ìri odSZPM ne mu be{e lesna zada~a-ta da izdvoi koj od nastapite epodobar za da u~estvuva na Re-publi~kata revija. Ova e u{teeden dokaz deka programite zakulturno-zabaven ìvot vo pe-nzionerskite zdruènija go op-lemenuvaat slobodnoto vreme, areviite se manifestacija natvore{tvoto na penzionerite zaza~uvuvawe na folklornitetradicii na na{ite narodi. Po-tsetuvaj}i se na podzaboraven-ite obi~ai preku nivno ispol-nuvawe na scenata se dade po-raka da se neguva izvornoto na-rodno tvore{tvo, da ne se zabo-ravi i da se prenesuva na mla-dite generacii.Site izvedbi odmnogubrojnata publika bea sodolgi aplauzi pozdraveni, {tobe{e priznanie i za istaknata-ta organizacija na ovaa mani-festacija. Na krajot vo imeto naSZPM priznanija na zdruèni-jata u~esnici na revijata imvra~i Vawa Markovska, ~len naKomisijata za kulturno-zabavenìvot pri Sojuzot, a revijatauspe{no ja vode{e CvetankaIlieva.

I. Gligorov





KRATOVO

Orkestar „Tambura{i”:„Devoj~e, kratov~e”,

„Otkako ti me ostavi”, „Ne stoj Done Donke”

i „Stariot xumbu{lija”


KRIVA PALANKA

Igraorna grupa:„ Zavrzlama” „Trojka” i„Eleno mome”


KISELA VODA

Igraorna i peja~kagrupa so solistkataDragica Simonova:

„Makedonijo”,„Brala moma kapini”,

„More mome, maloj mome”i „Tvoite o~i Leno more”




GAZI BABA

HOR „Penzioner” i solistkata Petranka Dav~eva:„Oj zeleno- zelenike”,„Koj }e me ~ue da peam”, „Ajde }e te pra{am” i „Ne mi go la`i \or|i mometo”


KUMANOVO

Folklorna grupa:„Kalajxisko oro”Nade`da Bulatovi} iNovko Petru{evski:Humoristi~en ske~ - „Vane i Tana”

ZDRU@ENIE NA VOENI

PENZIONERI

SKOPJE

Peja~ka i folklorna grupa:„Niknalo cve}e {areno” i

„Zurli tre{tat na sred selo”, narodno „Bitolsko oro” ,

„Devetorka”i pesnata

„Narode makedonski”




CENTAR

Peja~ka grupa„Elegija”: „Sno{ti si mamo pominav”,

„Bolen mi le`i”,„Ne stoj Done Donke” i

„Jas }e ti kupam svilenfustan”


SOLIDARNOST- AERODROM

Folklorna grupa:Splet pesni i igri od skopsko - nare~en„Svadba”



Op{tina \or~e Petrov e formirana na 14 septemvri 1996 godina so Zakonot zaGradot Skopje so koj se utvrduvaat podra~jata vo sostav na Skopje. Nastanata e so od-vojuvawe od op{tinata Karpo{.

Teritorijata na Op{tina \or~e Petrov se protega na severozapadnata strana naSkopje, od levata strana na rekata Vardar. Vo sostav na podra~jeto na \or~e Petrovspa|aat i ruralnite naseleni mesta i naselbi po slivot na reka Lepenec. Op{tinata\or~e Petrov e pograni~na op{tina, zatoa {to nejzinata severna granica se prostiradol` dràvnata granica.

Istorijata na Op{tina \or~e Petrov datira u{te mnogu odamna, neposredno poPrvata Svetska Vojna, koga bila kako predgradie na glavniot grad Skopje do kade sestignuvalo samo so poznatoto "vov~e pampur~e". Najprvin Op{tinata se vikala Hanri-evo, po francuskiot general Hanris, od Prvata Svetska Vojna. Vo vremeto na bugar-skata okupacija go dobiva imeto @ostovo, po istoimeniot bugarski general. Po oslo-boduvaweto vo 1945 godina go dobiva sega{noto ime po makedonskiot revolcioner\or~e Petrov. Op{tinata ima urbanisti~ki i ruralen del. Vo urbanisti~ki del spa-|aat naselenite mesta: Dame \ruev, Hrom, \or~e Petrov, Deksion (popoznato za ìte-lite od \or~e Petrov kako "\or~e 2#), a vo ruralniot del spa|aat naselenite mesta:Gra~ani, Ku~kovo, Niki{tani, Orman, Volkovo i Novo Selo. Denes Op{tina \or~ePetrov ima nad 41.000 ìteli, zafa}a povr{ina od 6.693 ha (vklu~uvajki gi i prigrad-skite zoni) i se grani~i so op{tinite: Karpo{, û~er - Sandevo i Saraj.

Vo pogled na lokalniot ekonomski potencijal i raspolo`livite stopanski kapa-ciateti, Op{tina \or~e Petrov se vbrojuva vo kategorijata op{tini vo razvoj. Povo-lnata soobra}ajna mestopolo`ba, kvalitetot i strukturata na ekonomskite kapaci-teti, realniot potencijal za industriski progres, visokostru~nata i kvalifikuvanarabotna sila se objektivni indikatori i komponenti koi upatuvaat na razvojnitestrategii na Op{tinata.


\\oorr~~ee PPeettrroovv -SSkkooppjjeeDom na kulturata28 maj 2014 godina


Vo Domot na kultura vo \or~e Petrovvo Skopje, na 28 maj se odrà posle-dnata od {este Regionalni reviji na

pesni, muzika i igri. Na revijata peeja i ig-raa pesni i ora penzioneri od zdruènijata:Taftalixe DDD, Gostivar, Tetovo, Saraj, Ka-rpo{, âir, Butel, [uto Orizari i zdruè-nieto doma}in \or~e Petrov.

Najnapred na prisutnite im se obratipretsedatelot na IO na ZP \or~e Petrov,Metodija Novkovski. Toj gi pozdravi dragi-te gosti i u~esnici i imposaka dobredojde. Potoana makedonski i na alban-ski penzionerite vo sala-ta gi pozdravi potpretse-datelot na Sobranieto naSojuzot na zdruènija napenzioneri na Makedonija,Besnik Pocesta i im po-ra~a na prisutnite dauìvaat vo pesnata i ora-ta {to }e gi prezentiraatnivnite kolegi penzione-ri, verni ~uvari na folk-lornoto bogatstvo na na-{ata dràva RepublikaMakedonija.

Po nego svoite najvoz-rasni gra|ani i nivnite

gosti gi pozdravigradona~alnikotna op{tinata \o-r~e Petrov, So-kol Mitrovskikoj go izrazi svo-eto voodu{evu-vawe od entuzi-jazmot i energi-jata na penzione-rite koi si giispolnuvaat de-novite so inte-resni i ubavi ak-tivnosti.

Potoa se za-redija pesni, ora

i obi~ai na make-donski, albanski, romski... Toa bea prekras-ni izvedbi koi bea odraz na drugarstvo isoìvot. Makedonka pee{e pridruùvana oddvajca kavalxii Albanci, so izveduva~itepeeja site vo salata. So tapanot i zurlata naizveduva~ite od ZP [uto Orizari zatupkaasrcata na site prisutni. Na pesnata od ZPGostivar koja izveduva~ot ja ispea i ja odglu-mi aplaudiraa site so voodu{evuvawe. ZPKarpo{ se pretstavi so poezija i odli~naprofesionalna izvedba na nekolku pesni na


OOrraa ii ppeessnnii nnaa ssoo`̀iivvoott

Besnik PocestaMetodija Novkovski Sokol Mitrovski


horot "Serenada#. Doma}initeodigraa nekolku ora od ege-jskite kraevi, stamno vo pre-ubavi nosii. ZP Tetovo pri-kaà interesen svadben adetna ispra}awe na nevestata.ZP Saraj ispolni dve numeri,ZP âir ima{e peja~ka grupa isolo pesna, ZP TaftalixeDDD se pretstavi so peja~kagrupa i oro, a ZP Butel so in-teresna folklorna koreogra-fija i pesni.

Sè na sè od ubavo, pouba-vo. Za pretstavuvaweto i iz-vedbite na kraj, zdruènijatadobija blagodarnici za u~estvo {to gi vra~i

Rufat Ramadani, ~len na IO na SZPM.Kalina S. Andonova



TETOVO

@enska peja~ka grupa itrio Gavrovski

(na makedonski):„Pojdov da idem na pazar”

„ûkav, ~ukav male”„More {i{e {areno”

@enska pea~ka grupa (na albanski):

"Doveduvawe nevesta i igrawe oro”

- obi~aj




GOSTIVARAli Imeri:„Kade be{e devoj~e koga pukav sopu{ka” (na albanski )Jelena Jakimovska :„Mome moli boga” (na makedonski)Ilinka i Branko Bi{koski: „Kalo le, Kalo devojko” (na makedonski)Rauf Nuredini i Ali Imeri:„Mori ruò {umsko cve}e” (na albanski)Sala [abani i Anif Demiri:„Ezgija so kavali”


BUTEL

Trio so orkestar:„Mori ~upi kostur~anki”Duet so orkestar :„Kaì, kaì obla~e beloSolo so folklorna koreografija i orkestar:„Mori mome maloj momekade voda da naleam”


TAFTALIXE DDD

Peja~ka grupa:„Jovano - Jovanke” „Eleno }erko”„Ne stoj Done Donke” Folklorna grupa:„Pajdu{ko oro#




[UTO ORIZARI

Igraorna grupa: Tradicionalno romsko

`ensko oro


KARPO[

Horot „Serenada” pod dirigenstvo na

Blagica Du{kova: Splet na pesni od

izvorniot makedonskimelos

Lidija Lu~ko Jeremi}(poetesa):

„Tanc na du{ata” - li~na tvorba


SARAJ

Ispolnenie na kaval:„^oban~e” i „Asan Aga”




\ORÊ PETROV

Igraorna grupa:„Mori momi kostur~anki”„Bitolsko oro”Vaska Trpkovska - Trajkovska: „Tamu dolu Bitola”Stevo \urevski:„Dve Kitki”


ÂIR

Igraorna i peja~ka grupapridruùvana odorkestar:Splet na pesni i ora Branislava Stavrovska:„Neli ti rekov moriDonke”

Ve}e petta godina po red, ednozdruènie na penzioneri ~lenkana Sojuzot na zdruènija na pen-

zioneri na Makedonija, u~estvuva na Me|u-

narodniot festival na 3. ìvotno doba voQubqana, Slovenija. Dosega u~estvuvaazdruènijata od Kumanovo, Probi{tip,Ko~ani i Tetovo, a godinava na{ ambasa-

dor na kulturata na 29-ti i 30-ti septem-vri i 1-vi oktomvri godinava }e bideZdruènieto na penzioneri od Prilep.

Voobi~aeno e na Me|unarodniotfestival da nastapi zdruèniekoe se dokaàlo so svoi intere-sni i kvalitetni folklorni na-stapi na Reviite na pesni, muzi-ka i igri, na koncerti vo zemjata,no i nadvor od nea.

Taka i godinava penzioneri-te od Makedonija }e prikaàtstari makedonski pesni i ora,interesni instrumenti i razno-bojni nosii od krajot od koj doa-|aat. I godinava so niv }e peat i}e igraat ìtelite na Qubqanakoi }e dojdat da prisustvuvaat

na festivalot, no i mnogu drugigosti i u~esnici od pove}e evropski zemji.Site tie }e imaat mo`nost da ja vidat ipo~uvstvuvaat na{ata energija, na{ata

radost i na{iot po~it kon na{e-to folklorno bogatstvo, tradi-cija i identitet.

]e vidat kako se saka i ~uvaona {to so vekovi se naplastilovo na{eto slavno minato. ]e vi-dat deka korenite na site koiìveat vo Makedonija se dlabo-ki i so vekovna istorija. Prekupisokot na zurlite, udarite natapanite, preku pesnata i oratana penzionerite, u{te edna{ }evidi i doznae Evropa koja e Ma-kedonija. Kalina S. Andonova



PPeennzziioonneerriittee aammbbaassaaddoorrii nnaa mmaakkeeddoonnsskkaattaa kkuullttuurraa

SZPM

ZP Tetovo na Festivalot vo Qubqana 2013 godina


Informativen bilten Specijalno izdanieSZPM

SZPM

2014

bilten revii 2014

Documents