biologija 8 - arnesfranros18815.splet.arnes.si/files/2020/04/8_bio_dz-2...2020/04/08 · oznaka...

Zvezek za aktivno učenje

Biologija 8 2. del

www.iRokusPlus.si

Zvezek za aktivno učenje – 2. del

Biologija 8

Zvezek je sestavni del interaktivnega učnega kompleta nove generacije za biologijo v 8. razredu osnovne šole. Pripravljen je na osnovi učnega načrta in namenjen redni uporabi ob interaktivnem učbeniku.

Zvezek za aktivno učenje vključuje:• pester nabor nalog, ki olajšajo usvajanje znanja,

• bogato in nazorno slikovno gradivo,• primere dejavnosti in poskusov z opisi, • povzetke glavnih dejstev, • sezname ključnih pojmov, • kratke preizkuse znanja,• vprašanja za preverjanje znanja,• prostor za zabeležke.

Z izpolnjevanjem zvezka sestavlja učenec strnjen povzetek ključnih vsebin biologije v 8. razredu. Ta mu bo koristil tudi kasneje.

3 Poimenuj dele očesa.

4 Odgovori na vprašanja in reši naloge.

a) Kaj je slepa pega?

b) Kaj je rumena pega? Vriši jo v shemo pri nalogi 3.

c) Kateri dve vrsti čutnic sta na mrežnici?

d) Kaj zaznavamo z navedenimi čutnicami?

8 | Čutim

e) Na prerezu mrežnice označi in poimenuj obe vrsti čutnic.

f) Ali v poltemi vidiš barve? Razloži.

g) Skozi katere dele očesa svetlobni žarek potuje do mrežnice? Naštej jih.

5 V shemo vriši sliko, ki nastane na mrežnici.

Čutim | 9

9 str. 10-10 Poimenuj dele prebavne poti.

10 Dopolni besedilo.

Mišična stena požiralnika se v valovih krči proti 1 . Tako gibanje imenujemo 2 . Močno nagubana sluznica v notranjosti želodca tvori 3 in 4 . Krožna mišica, imenovana 5 v odmerkih spušča hrano v dvanajstnik.

50 | Hranim se

11 Dopolni shemo, ki prikazuje razgraditev živil.

Živila

molekula

razgraditev razgraditev razgraditev

molekula

veriga sestavljenih

(škrob)

Primer živila: Primer živila: Primer živila:

enostavni

glicerol in maščobne kisline

aminokisline

Hranim se | 51

Kri1 Poimenuj sestavne dele krvi in dopolni shemo.

2 str. 11-2 Dopolni.

Kri omogoča prenos:

• plinov 1 iz 2 do celic in 3 iz 4 v pljuča,

• 5 iz prebavil do celic,

• 6 iz hormonskih žlez do celic,

• nerabnih 7 iz celice,

• 8 .

3 Na sliki so označene tri vrste krvnih celic. Poimenuj jih in dopolni opise v preglednici.

V telesu odraslega

človeka je približno

5 litrov krvi.

Obsega -odstotni delež zgradbe

krvi. Omogoča prenos

in preostalih

po organizmu.

Obsegajo -odstotni delež

zgradbe krvi. Vrste: ,

,

C

B

A

58 | V meni se pretaka

Oznaka krvne celice na sliki

Vrsta krvne celice Naloge krvne celice

Prenašajo kisik in ogljikov dioksid. Kisik se v pljučih veže na beljakovinske molekule , ki krvni celici dajejo rdečo barvo. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu, po 120 dneh pa se razgradijo v vranici.

Sodelujejo pri telesa pred povzročitelji okužb. Nekatere izdelujejo protitelesa, druge tujek požrejo. So brezbarvne.

Aktivirajo se pri žilnih sten. Pomagajo pri nastanku krvnih strdkov in krast, ki preprečijo izgubo krvi.

4 Pod mikroskopom si oglej trajni preparat krvi.

Potrebuješ: trajni preparat človeške krvi mikroskop

Navodila za mikroskopiranje najdeš v 1. delu zvezka za aktivno učenje (str. 12).

Nariši krvni celice, kot jih vidiš pri 40-kratni in 100-kratni povečavi.

Povečava = objektiv x okular

Mikroskopsko skico vedno riši s svinčnikom, razen če je zahtevano drugače. Skiciraj le tisto, kar vidiš.

40-kratna povečava 100-kratna povečava

V meni se pretaka | 59

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaT: 01 513 46 00E: [email protected]

BIO8_iR+_ZAU_2017_naslovnica_2del.indd All Pages 19/01/17 16:49

ZVEZEK ZA AKTIVNO UČENJE – VSEBINA ZA ZADNJO TRETJINO ŠOLSKEGA LETAV času zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov zaradi koronavirusa je fotokopiranje,

tiskanje oz. shranitev elektronske oblike tega gradiva izjemoma dovoljeno.

V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Biologija 8Doroteja Fon, Urška Lunder, Brigita Urbančič

BIO8_iR+_ZAU_2017_notranjost_2del.indd 1 18/01/17 18:09

V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Kazalo7. Čutim 5

8. Koža – meja z okoljem 239. Natančno uravnavam 35

10. Hranim se 4511. V meni se pretaka 57

12. Izločam 71Vprašanja za preverjanje znanja 79

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00E-pošta: [email protected]

Doroteja Fon, Urška Lunder, Brigita Urbančič

Biologija 8Zvezek za aktivno učenje (2. del)

Urednica: Petra BizjakAvtorica vprašanj za preverjanje znanja: Damjana Padovnik LisacStrokovni pregled: dr. Tatjana VidicJezikovni pregled: Katarina MinattiIlustracije: Gregor Cvetko, Doroteja Fon, Gregor Lož / Umer d.o.o., Davor Mešić, Marija Nabernik, Marija Prelog, Gregor Štrukelj (natančen seznam je na strani 80)Fotografije: Shutterstock, Wikimedia Commons in drugi viri (natančen seznam je na strani 80)

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2014). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

National Geographic, National Geographic Society in rumeni okvir so registrirane znamke društva National Geographic Siciety.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

611/612(075.2)(076)

FON, Doroteja Biologija 8. [Zvezek za aktivno učenje] / Doroteja Fon, Urška Lunder, Brigita Urbančič ; [avtorica vprašanj za preverjan-je znanja Damjana Padovnik Lisac ; ilustracije Gregor Cvetko ... [et al.] ; fotografije Shutterstock, Wikimedia Commons in drugi viri]. - 1. izd., 4. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018

ISBN 978-961-271-359-1 1. Lunder, Urška 2. Urbančič, Brigita 292709888


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Kazalo7. Čutim 5

8. Koža – meja z okoljem 239. Natančno uravnavam 35

10. Hranim se 4511. V meni se pretaka 57

12. Izločam 71Vprašanja za preverjanje znanja 79


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

ČutimČutila omogočajo sprejemanje sporočil iz okolja: svetlobe, zvoka, vonjav, okusov, tipnih sporočil, mraza, toplote ... Različna sporočila sprejemaš tudi iz notranjosti telesa. Tako na primer bolečino in pritisk sprejemaš s čutilnimi živčnimi celicami, posejanimi v notranjih organih, ovojninah in žilju. Sporočilo potuje po živcih v možgane in ti sestavijo zaznavo. V možganih nastane odločitev o tem, kako boš odgovoril/a. Ob pomoči čutil živčni sistem omogoča sprejem in obdelavo sporočil iz okolja in notranjosti telesa ter pripravi odgovore nanje.

7


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

1 Oglej si spodnje slike in odgovori na vprašanja.

a) Katere čutilne zaznave predstavljajo fotografije?

b) Kaj nam čutila omogočajo?

D

E

B

A C

6 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Čutilo za vid 2 str. 7-3 Poimenuj pomožne dele

očesa, opiši jih in navedi njihove naloge.

a) Kakšen je pomen solz?

b) Zakaj smrkamo, kadar jočemo?

Pomožni deli očesa Opis Naloge

Čutim | 7


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.







8 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.





Čutim | 9


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

6 Kratkovidnost. Na skici, ki prikazuje nastanek slike v kratkovidnem očesu, popravi vid z ustrezno lečo in vriši žarke po uporabi leče.

7 Daljnovidnost. Na skici, ki prikazuje nastanek slike v daljnovidnem očesu, popravi vid z ustrezno lečo in vriši žarke po uporabi leče.

8 str. 7-3 Izdelaj model očesa

Potrebuješ: kos lepenke svetilko okroglo stekleno posodo povečevalno steklo bel papir lepilni trak, škarje košček plastelina za postavitev povečevalnega stekla

Pri izdelavi modela očesa si pomagaj s sliko na desni.

Na okroglo stekleno posodo, napolnjeno z vodo, prilepi prazen papir (kot zaslon, ki bo ujel sliko). Na drug list nariši ključ in ga izreži. List podrži med svetilko ter povečevalnim steklom in posodo z vodo.

Opiši nastanek slike na svojem modelu.

10 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

9 Vidne prevare. Oglej si spodnje slike in odgovori na vprašanja. Odgovore primerjaj s sošolci. Te kaj preseneti?

Kaj vidiš na sliki?A

Katera puščica je daljša?C Kateri oranžni krog je večji? D

Fantomske pike E

Kaj vidiš na sliki?B

Čutim | 11


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Zgradba ušesa je razdeljena na tri dele. Katere?

Obarvaj okvirčke na shemi ušesa z ustrezno barvo. Del, na katerem v uho vstopa zvok, obarvaj z rumeno, del, ki mu sledi, z rdečo in tretjega z zeleno barvo.

Čutilo za sluh 10 str. 7-7 Poimenuj dele slušne poti.

uho

uho

uho

12 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

11 str. 7-8 Od kod prihaja zvok?

Potrebuješ: ruto ali šal

a) Oči si preveži z ruto in sedi na mizo sredi razreda. Sošolci naj ploskajo iz različnih smeri. Ali lahko ugotoviš, od kod prihaja zvok?

b) Poskus ponovi z zamašenim ušesom. Ali enako dobro ugotoviš, od kod prihaja zvok? Razloži.

12 str. 7-8 Zakaj imamo uhlje?

Dlani oblikuj v skledici in ju prisloni za uhlja. Poslušaj sošolca, ki pripoveduje zgodbo. Nato dlani položi čez uhlja. Ali slišiš drugače?

Čutim | 13


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Organ za ravnotežje13 str. 7-9 Poimenuj dele slušne poti.

14 Ravnotežje

Potrebuješ: en meter dolgo palico

V razredu odmakni mize in naredi malo prostora. Vzemi dolgo palico, se nasloni nanjo, položi glavo na roko in se vsaj petkrat zavrti okoli nje.

Po vrtenju poskusi prehoditi nekaj metrov popolnoma naravnost. Kaj se zgodi? Kako lahko to pojasniš?

Želatinasta kapa je nagnjena, kar vzdraži čutnice.

14 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

15 Odgovori.

a) Kje je organ za ravnotežje?

b) Kako sporočilo potuje od ravnotežnega organa do malih možganov?

Vrni se na stran 12 in poišči shemo, na kateri je vrisan ravnotežni organ. Označi ga.

Čutilo za okus 16 str. 7-11 Na sliki jezika označi območja, na katerih so zgoščene čutnice za določen okus.

Dopiši, kateri okus kje prevladuje.

a) Naštej štiri osnovne okuse, ki jih prepoznamo.

b) So čutnice za določen okus samo na označenem območju?

c) Po mnenju nekaterih raziskovalcev se osnovnim okusom pridružuje še peti,

ki so ga poimenovali umami. Poišči, za kakšen okus gre.

Čutim | 15


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

17 Shema prikazuje prerez okušalne brbončice. Poimenuj označene dele in odgovori na vprašanja.

a) V čem morajo biti raztopljene snovi, da jih čutnice v brbončici lahko zaznajo?

b) Katere čutnice, poleg tistih za okus, so še v jeziku?

c) Zakaj potrebujemo preostale čutnice?

16 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

19 str. 7-10 Odpraviš se kupit nov parfum. Da se odločiš, kateri ti je najbolj všeč, jih moraš povonjati. Popršiš testni listič in ga približaš nosu.

a) Opiši, s čim zaznaš vonj parfuma ter kako potuje dražljaj.

b) Kje se zaveš, kako parfum diši?

c) V čem morajo biti molekule vonja raztopljene, da ga čutnice za vonj lahko zaznajo?

Čutilo za vonj 18 str. 7-10 Poimenuj dele vohalne poti.

Čutim | 17


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

20 str. 7-12 Vonjanje in okušanje.

S sošolcem ali sošolko vsak zase pripravita pokušnjo različne hrane. Preizkusita, kdo izmed vaju prepozna več vonjev in okusov z zavezanimi očmi in zatisnjenim nosom.

Potrebuješ: različno sadje oreške bombon začimbe čebulo ruto ali šal

a) S sošolcem/sošolko se dogovorita o številu poskusov. Eden izmed vaju naj si z ruto preveže oči, drugi pa naj mu pod nosom podrži košček sadja ali posodico z začimbami. Prvi naj pove, kateri vonj začuti. Odgovor zapiši v preglednico. Potem zamenjajta vlogi.

b) Sošolec/sošolka naj si z ruto preveže oči in zatisne nos, ti pa mu/ji ponudi košček sadja, da ga okusi. Pove naj, kateri okus začuti. Odgovor zapiši v preglednico, potem naj si sošolec/sošolka odmaši nos ter znova pokusi isto vrsto sadja. Odgovore zapiši, nato pa zamenjajta vlogi.

Kakšen je okus hrane, ko pokušaš z zatisnjenim nosom?

Kaj lahko sklepaš iz tega?

Zakaj ob prehladu hrana nima izrazitega okusa ali pa je celo brez njega?

Ime Število prepoznanih vonjev

Ime Število prepoznanih okusov z zatisnjenim nosom

Število prepoznanih okusov z nezatisnjenim nosom

18 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Čutila so sprejemniki na površini telesa, ki sprejemajo dražljaje iz okolja. V čutilu

so za dražljaj občutljive čutilne celice. Čutilna celica sprejme le točno določene dražljaje in jih pošlje v centralno živčevje. Receptorji v čutilih zaznavajo svetlobo, zvok, tip, bolečino, toploto, ravnotežje ter snov v plinastem stanju ali snov, raztopljeno v vodi.

Ključni pojmi Nove pojme iz poglavja dopolni s kratkimi razlagami. Te poišči v tem poglavju,

lahko pa znanje še dopolniš z informacijami, ki jih poiščeš ob pomoči literature in spletnih virov.

Pojem Razlaga

čutilo za okus

čutilo za sluh

čutilo za vid

čutilo za vonj

čutnica ali receptor

zaznavanje

Čutim | 19


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Vloga čutil je A obveščanje možganov o spremembah v okolju. B ohranjanje uravnovešenega delovanja organizma. C opozarjanje na nevarnost v okolju. D ugotavljanje vremenske napovedi. E uravnovešanje delovanja organizma.

2. Kaj velja za zenico? A Je izboklina sredi očesa, skozi katero vstopajo žarki svetlobe;

ob močni svetlobi se razširi, ob šibkejši pa zoži. B Je odprtina ob strani očesa, skozi katero vstopa toplota;

ob močni svetlobi se razširi, ob šibkejši pa zoži. C Je odprtina sredi očesa, skozi katero vstopajo žarki svetlobe;

ob močni svetlobi se razširi, ob šibkejši pa zoži. D Je odprtina sredi očesa, skozi katero vstopajo žarki svetlobe;

ob močni svetlobi se zoži, ob šibkejši pa razširi.

3. Kaj je naloga uhlja? A Preusmeri zvočne valove in jih odbija od glave. B Preusmeri zvočne valove stran od sluhovoda, da zvočni val

ne bi poškodoval bobniča. C Ujame odboj zvoka in ga preoblikuje v val, ki ga čutnice ne morejo zaznati. D Ujame zvočne valove in jih usmerja v sluhovod, po katerem potujejo do bobniča.

4. Ka je ušesna troblja? A Je cevasta struktura, ki povezuje notranje uho z žrelom, da lahko izenačimo

pritisk zunanjega in srednjega ušesa in bobnič ostane primerno napet. B Je cevasta struktura, ki povezuje srednje uho z dihalno potjo, da lahko izenačimo

temperaturo zunanjega in srednjega ušesa in bobnič ostane primerno napet. C Je cevasta struktura, ki povezuje srednje uho z žrelom, da lahko izenačimo

pritisk zunanjega in srednjega ušesa in bobnič ostane primerno napet. D Je cevasta struktura, ki povezuje zunanje uho z žrelom, da lahko izenačimo

pritisk zunanjega in notranjega ušesa in bobnič ostane primerno napet.

5. Katere trditve o ravnotežnem organu so pravilne? A Ravnotežni organ leži v notranjem ušesu. B Ravnotežni organ leži v srednjem ušesu. C Ravnotežni organ sestavljajo trije polkrožni kanali. D Ravnotežni organ sestavljajo trije pravokotni kanali. E V vsakem kanalu so čutnice, zbrane v želatinastih kapah. F Zaradi spremembe lege glave se želatinasta kapa odkloni in čutnice zaznajo

spremembo lege.

6. Kako zaznamo vonj? A Molekule vonja so raztopljene v sluznici, tako da lahko vzdražijo vidni živec. B Molekule vonja so raztopljene v zraku in tako lahko pridejo v kri. C Vonj zaznavajo čutnice v nosu, ki so visoko v kupoli nosne votline

na zgornji nosni školjki. D Vonj zaznavajo organi v notranjem delu glave, v nosnih školjkah.

Ponekod je možnih več odgovorov.

20 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

moji zapiskimoji zapiski

Čutim | 21


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


22 | Čutim


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Koža – meja z okoljemKoža je največji organ, ki pomaga uravnavati telesno temperaturo, preprečuje vstop škodljivim snovem, varuje pred mehanskimi poškodbami in omogoča komunikacijo z okoljem.

8


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

1 str. 8-1 Ob pomoči barvila in blazinice za žige naredi svoje prstne odtise in jih primerjaj z odtisi sošolcev/sošolk.

Kaj sklepaš iz primerjave odtisov?

Kaj meniš, zakaj je na blazinicah taka struktura kože?

Oseba 1 Oseba 2 Oseba 3 Oseba 4

s potenjem

je je

pomagajo pomagajo

Naloga kože

izločanje snovi iz telesa

je je

2 Spodnji pojmi smiselno dopolnjujejo pojmovno mapo. Vstavi jih na prava mesta. Nekaj pojmov je že vpisanih.

| sprejemanje dražljajev iz okolja | reguliranje telesne temperature | čutnice v koži za mraz, toploto, bolečino, tip, pritisk | lasje, dlake, nohti | varovanje telesa pred vplivi okolja

24 | Koža – meja z okoljem


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

C

D

3 str. 8-2 Poimenuj plasti kože in dopolni preglednico.

Oznaka strukture Naloga

žleza lojnica

žleza znojnica

dlaka

mišica naježevalka

A

B

Koža – meja z okoljem | 25


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

4 str. 8-3 Različne čutnice in živčni končiči v koži zaznavajo različne dražljaje. Kaj zaznavajo? Pomagaj si z zgornjim delom slike.

Odgovori na vprašanja.

a) Kje v koži ležijo čutnice za dotik?

b) Kje na telesu so čutnice za dotik najgosteje posejane? Zakaj?

c) Zakaj potrebujemo čutnice za pritisk?

d) Kje v koži ležijo živčni končiči za toplo in hladno?



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

5 str. 8-2 Primerjava zaznavanja.

Kako dobro občutiš s prsti v primerjavi s kožo na hrbtu?

Potrebuješ: dva zobotrebca košček debele lepenke

Navodila:Zobotrebca zapiči v lepenko 5 mm narazen. Sošolec/sošolka naj ti nežno pritisne zobotrebca na kožo hrbta, potem pa še na blazinice prstov. Bodi pozoren/pozorna na to, koliko dotikov razločiš ob vsakem pritisku. Poskus ponavljaj z vedno večjo razdaljo med zobotrebcema v lepenki, dokler ne bo zaznavanje števila zobotrebcev na hrbtu in na prstih enako.

Razdalja med zobotrebcema

Število dotikov, ki si jih začutil/a na koži hrbta

Število dotikov, ki si jih začutil/a na prstni blazinici

5 mm

mm

mm

Kaj lahko sklepaš iz poskusa? Zapiši svoje ugotovitve.

6 str. 8-3 Vreča presenečenja

Potrebuješ: ruto ali šal vrečo iz blaga pet predmetov podobne oblike

Navodila:Pet predmetov podobne oblike zloži v vrečo iz blaga. Sošolec/sošolka naj si preveže oči, potem pa naj z roko seže v vrečo in poskuša ugotoviti, kateri predmeti so v njej.Zamenjajta vlogi, sošolec/sošolka naj da v vrečo druge predmete.

Ali si prepoznal/a vse predmete? Kaj pa sošolec/sošolka? Razloži.

Kaj ti pomaga pri ugotavljanju, kateri predmet si zatipal/a?



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

8 str. 8-4 Kako začutimo toploto?

Kaj se dogaja v tvoji koži, ko je mrzlo? Kaj se zgodi, ko ti je pretoplo? Ugotovi to s poskusom, za katerega si pripraviš posode z vodo, vendar pazi, da ne bo prevroča, saj se lahko opečeš!

Potrebuješ: posodo s hladno vodo posodo z vročo vodo posodo z mlačno vodo brisačo

7 Predstavljaj si, da se s šivanko po nesreči zbodeš v prst. Razmisli, kaj se zgodi, in odgovori na vprašanja.

Pri odgovarjanju si pomagaj s poglavjem o živčevju iz 1. dela zvezka za aktivno učenje.

a) Katera struktura v koži zazna dražljaj?

b) Kako se vzburjenje prevaja od vboda naprej?

c) Za kateri odziv telesa gre?

d) Kdaj se zaveš, da si se zbodel/zbodla?

e) Opiši, kako vzburjenje potuje od mesta vboda do odzivnega mesta.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

a) Potopi levo roko do komolca v hladno vodo.

Kaj občutiš?

Kakšne barve postane koža čez nekaj minut?

Kaj meniš, zakaj se barve kože spremeni?

b) Desno roko za nekaj minut do komolca potopi v vročo vodo.

Kaj občutiš?

Kakšne barve postane koža čez nekaj minut?

Kaj meniš, zakaj se barve kože spremeni?

c) Znova potopi levo roko v hladno, desno pa v vročo vodo. Potem obe hkrati potopi v mlačno.

Kaj občutiš v levi in kaj v desni roki?

Razloži, zakaj tako občutiš?

vroča voda

40° C

mlačna voda28° Chladna voda

10° C



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

9 Obkroži , če je trditev pravilna, in , če je napačna. Napačne trditve popravi.

a) Koža tvori dlake, lase in nohte.

b) Poglavitna naloga nohta je, da se z njim popraskaš.

c) Ko si strižemo lase ali nohte, nas zelo boli, saj so zelo dobro oživčeni.

d) Noht je zgrajen iz roževine.

e) Loj je mastna snov, ki ima vlogo maziva za dlako in kožo.

f) Ob dlakah je mišica napihovalka, ki se skrči in dlako dvigne, kadar te zebe.

g) Uravnavanje telesne temperature imenujemo termoregulacija.

10 Reši križanko.

1. Vrhnji del kože, sestavljen iz številnih plasti. 2. Zunanji ovoj telesa in meja med organizmom in okoljem. 3. Kožna žleza, ki izloča loj. 4. Plast kože, ki vsebuje žilice, žleze lojnice in znojnice,

čutnice in lasne korenine. 5. Najgloblja plast kože. 6. Trda roževinasta ploščica, ki varuje prstno konico. 7. Kožna žleza, ki izloča znoj. 8. Barva kože. 9. Kožno barvilo.

1

2 3

4 5

6

7

8

9



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Koža pomeni mejo med organizmom in okoljem. Poleg zaščitne ima tudi čutilno

in termoregulacijsko vlogo. Sestavljajo jo vrhnjica, usnjica in podkožje.



Pojem Razlaga

koža

las, dlaka, noht

lojnica, znojnica

melanin

podkožje

termoregulacija

usnjica

vrhnjica



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Telo oddaja toploto v okolje skozi kožo A s čim več krvi tik pod površjem kože. B s sončenjem. C z znojenjem.

2. Značilno barvo kože določajo A čutilna telesca v podkožju. B krvne žilice tik pod kožo in kožno barvilo melanin. C lojnice. D znojnice.

3. Kožno barvilo melanin A daje koži toploto. B proizvaja mazivo za kožo. C ščiti pred škodljivimi UV-žarki. D ščiti telo pred onesnaženim zrakom.

4. Kateri so deli nohta? A Mesec B Nohtna plošča C Notranje ležišče D Prstna jagodica

5. Maščobno tkivo v podkožju je A mazivo za kožo. B namenjeno izločanju odpadnih snovi. C toplotni izolator in zaloga hranilnih snovi v telesu.

6. Katere so žleze v koži? A Lojnice B Obščitnične žleze C Trebušna slinavka D Žleze znojnice

7. Kako začutimo dotike in pritisk? A Glede na pritisk na čutilni organ v koži možgani razvijejo občutek

za rahel in grob dotik, pritisk in bolečino. B Glede na pritisk na čutnice v koži hrbtenjača pričakuje občutek

za rahel in grob dotik, pritisk, toploto in bolečino. C Glede na pritisk na čutnice v koži možgani razvijejo občutek

za rahel in grob dotik, pritisk in bolečino. D Glede na pritisk na čutnice v koži podaljšana hrbtenjača razvije

občutek za rahel in grob dotik, pritisk in bolečino.

8. Iz katere snovi so lasje, nohti in dlake? A Iz hitina. B Iz roževine. C Iz spojin, v katerih je kalcij. D Iz steklovine.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Natančno uravnavam Hormonske žleze z izločanjem hormonov v kri omogočajo počasno regulacijo delovanja organizma.

9


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

2 Odgovori.

a) Kako se imenujejo snovi, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem?

b) Zakaj potrebujemo te snovi?

c) Kako izločki žlez z notranjim izločanjem potujejo po telesu?

3 str. 9-2 Barvne oblike na levi strani predstavljajo hormone. Poleg njih so celice, na katere se hormoni lahko vežejo. Razmisli, katere hormone bodo celice prepoznale in bodo lahko vplivali nanje. Vsako celico obkroži z barvo hormona, ki lahko vpliva nanjo.

D

B

A

C

E

Razmisli in odgovori.

a) Kateri hormoni lahko vplivajo na celice?

b) Koliko celic bi prepoznalo hormon E?

c) S čim celice prepoznajo hormone, ki lahko vplivajo nanje?

Natančno uravnavam | 37


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Žleza Hormon Vpliv hormona

rastni hormon rast dolgih kosti

hormon, ki uravnava nastajanje mleka v mlečnih žlezah

hormon za uravnavanje količine kalcija in

fosforja v krvi

priželjc

ščitnica

testosteron

trebušna slinavka

glukagon

nadledvična žleza

kortizol

progesteron

estrogen

4 Dopolni preglednico z manjkajočimi žlezami, hormoni in njihovim vplivom na človeško telo.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

5 str. 9-2 Obkroži , če je trditev pravilna, in , če je napačna. Napačne trditve popravi.

a) Ko je v krvi premalo glukoze, se izloči inzulin in pospeši prehajanje glukoze iz krvi v celice.

b) Testosteron vpliva na razvoj moških sekundarnih spolnih znakov.

c) Priželjc se v puberteti močno zmanjša.

d) Adrenalin vpliva na rast dolgih kosti.

e) Estrogen in progesteron sta moška spolna hormona.

f) Po porodu se v materinem telesu izloča hormon, ki uravnava nastajanje mleka v mlečnih žlezah.

g) Raven kortizola je zjutraj nizka, zvečer, ko se umiriš in zaspiš, pa močno naraste.

6 V opisanih situacijah se poviša raven določenih hormonov. Katerih? Dopolni preglednico.

Situacija Hormon, ki se sprosti

a) Naješ se sladkarij.

b) Zjutraj zaspiš, zato tečeš na vso moč, da ujameš šolski avtobus.

c) Na poti iz šole te ujame nevihta. Premražen si, premočen in lačen.

d) V temi se vračaš domov skozi park. Za sabo zaslišiš nenavaden zvok.

e) Vstaneš zgodaj zjutraj in se odpraviš na kratek tek.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

7 str. 9-3 Pomanjkanje joda lahko povzroči golšavost, med zelo resne znake pomanjkanja pa prištevamo tudi utrujenost, glavobol, povišan holesterol, krvni sladkor in tlak, močno potenje, nervozo ter veliko drugih težav. Poskušaj pojasniti, kaj se dogaja v telesu ob pomanjkanju joda. Zakaj se začnejo težave?

8 V črkovnici poišči devet pojmov iz poglavja o žlezah z notranjim izločanjem. Pomagaj si z opisi. Išči v teh smereh: .

a) Hormon, ki ga proizvajata nadledvični žlezi.

b) Majhna žleza v velikih možganih, ki proizvaja melatonin.

c) Nadzira vse žleze z notranjim izločanjem.

d) Molekule, ki prenašajo sporočila v telesu.

e) Hormon, ki pospeši prehajanje glukoze iz krvi v celice.

f) Žleza, ki jo imajo samo ženske.

g) Žleza, ki jo imajo samo moški.

h) Njeno povečano delovanje se lahko kaže kot golšavost.

i) Ta žleza je pri otrocih večja kot pri odraslih.

F R I N Z U L I N K J

A S D Č F R N J L Č A

G A D R E N A L I N J

B J K I L Š O P Č M Č

S H E D G Č E E P H N

C I N A K I O R Č N I

V P D L Z T P Č I L K

H O R M O N I N D K I

M F D S L I V A N K A

M I E T Z C U B F J Ž

K Z S G H A O M G H D

P A Š P R I Ž E L J C



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Hormonske žleze v kri izločajo hormone, ki sodelujejo pri uravnavanju delovanja

telesa. Pri tem sodelujejo z živčevjem. Hormoni delujejo v majhnih količinah in omogočajo kemijsko regulacijo delovanja organizma.



Pojem Razlaga

češerika

hipofiza

hormoni

jajčniki

moda

nadledvični žlezi

obščitnice

priželjc

receptor

ščitnica

trebušna slinavka

žleze z notranjim izločanjem



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Hipofiza A je povezana z možgani, tako da stanje živčevja (vznemirjenost,

stiska, stres, zadovoljstvo …) prek nje vpliva na izločanje hormonov. B nadzira delovanje vseh preostalih žlez z notranjim izločanjem. C po porodu tvori hormon za uravnavanje nastajanja mleka

v mlečnih žlezah. D tvori hormon za uravnavanje sladkorja v krvi. E tvori rastni hormon.

2. V ščitnici nastaja hormon tiroksin, ki A deluje na celice jeter in mišic ter na kostne in živčne celice. B vpliva na jetra in mišice, da razgrajujejo zaloge hranilnih snovi,

s tem pa telesu omogočijo več toplote. C vpliva na vse telesne celice. D vpliva na živčne in kostne celice tako, da rastejo in se razvijajo.

3. Obščitnice A povzročajo sproščanje kalcija in fosforja predvsem iz kosti,

v katerih je skladišče teh mineralov za telo. B so štiri kot proseno zrno velike žleze, priraščene ob ščitnici. C uravnavajo količino kalcija in fosforja v krvi. D vplivajo na rast in razvoj živčevja.

4. Priželjc A leži v prsnem košu za zgornjim delom prsnice. B leži v sredini možganov. C leži v vratu. D tvori hormone, ki sodelujejo pri prepoznavanju tujih snovi v telesu.

5. V nadledvičnih žlezah nastaja adrenalin, ki A ob nevarnosti ali stresu pomaga oskrbeti mišice s hrano in kisikom

za boj ali beg. B pomaga pri uravnavanju fosforja in kalcija v telesu. C presnavlja glukozo in jo kopiči v maščobnih zalogah v podkožju. D uravnava nastajanje mleka v mlečnih žlezah.

6. Trebušna slinavka A je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča hormone v kri, in z zunanjim

izločanjem, ki izloča prebavne snovi v prebavila. B leži za spodnjim delom želodca. C proizvaja slino v ustih. D tvori hormona insulin in glukagon, ki se izločata v kri in uravnavata

raven glukoze v krvi.

7. Jajčniki pri dekletih in moda pri fantih A delujejo kot žleze z notranjim izločanjem hormonov −

to pomeni, da se hormoni izločajo v kri. B delujejo neodvisno od preostalih žlez z notranjim izločanjem. C tvorijo estrogen in progesteron pri dekletih in testosteron pri fantih,

ti pa vplivajo na razvoj sekundarnih spolnih znakov. D vplivajo na druge žleze z notranjim izločanjem.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Hranim sePrebavni sistem razgradi nekatere velike molekule iz hrane v manjše molekule, ki jih lahko posamezne telesne celice uporabijo kot vir energije in gradnike za nastanek snovi, ki jih potrebujejo.

10


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

1 Čas je za dopoldansko malico, občutiš lakoto in sežeš po sadju. Ob pomoči slike odgovori na vprašanja.

a) Zakaj jemo?

b) Kako telo dobi energijo iz jagod?

c) V kakšni obliki morajo biti hranila v jagodi, da jih telo lahko uporabi?

d) Kje se začne proces, ki jagodo spremeni v telesu dostopno obliko? Pomagaj si s sliko.

e) Kateri organski sistem poskrbi, da so hranila iz jagode dostopna telesu?

f) Kje v telesu hranila preidejo v kri, ki jih prenaša do celic?

2 str. 10-1 Sestavi prehransko piramido.

Potrebuješ: odpadni časopis ali revije škarje lepilo prilogo 3 iz zvezka za aktivno učenje

Iz časopisov, revij in reklamnih letakov izreži slike živil in jih prilepi na ustrezno raven v piramidi. Če slike kakšnega živila ne najdeš, ga nariši. Poimenuj skupine živil na posamezni ravni piramide.

Razmisli in odgovori na vprašanja.

a) Kaj predstavlja prehranska piramida?

b) Na podlagi česa si razporedil/a živila v njej?

c) Ob pomoči piramide sestavi zdrav in uravnotežen zajtrk.

46 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

3 Živila vsebujejo snovi, ki so vir energije, varujejo celice pred poškodbami in omogočajo njihovo rast ter obnovo. Poišči pet živil iz vsake skupine, ki jih moramo zaužiti, da v telo vnesemo snovi, potrebne za njegovo delovanje.

Energija Obnova Zaščita

4 str. 10-9 Prebava živila, ki ga zaužijemo, se začne v ustni votlini. Da grižljaj laže zdrsne v prebavno cev, ga z zobmi razsekamo, zdrobimo in zmeljemo ter namočimo s slino. Na prerezu zoba označi njegove dele.

Hranim se | 47


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

6 Oglej si razporeditev stalnih zob v ustni votlini. Dokončaj legendo tako, da k posamezni barvi dopišeš vrsto zob.

Pomagaj si z nalogo 6 na strani 60 v prvem delu Zvezka za aktivno učenje.

5 Oglej si rentgenska posnetka mlečnega in stalnega zobovja. Katere so razlike med njima? Ugotovitve zapiši.

Mlečno zobovje Stalno zobovje

48 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


a) Zobje niso oživčeni, zato nas pri mletju hrane ne bolijo.

b) Jezik pomaga pri potiskanju hrane v požiralnik.

c) Encimi sodelujejo v procesih in jih zelo upočasnjujejo.

d) Grižljaj že v ustni votlini omočimo s prebavnimi sokovi.

e) Najtrša snov v telesu je zobovina.

8 str. 10-3 Kako lahko dokažeš škrob v hrani? Je v moki res škrob?

Potrebuješ: dve široki epruveti vodo noževo konico moke paličico kapalko z jodovico različna živila (sadje, kruh, testenine, zelenjavo, semena ...)

NavodiloV dve široki epruveti nalij vodo. V eno dodaj za noževo konico moke in s paličico premešaj. V obe epruveti kani dve kapljici jodovice. Kaj opaziš? Svoje ugotovitve zapiši.

Naštej še vsaj tri živila, ki vsebujejo škrob. Pomagaj si z jodovico, ki jo kaneš na posamezno živilo.

Hranim se | 49


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.




50 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


Živila

molekula


molekula

veriga sestavljenih

(škrob)


enostavni


aminokisline

Hranim se | 51


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

12 str. 10-11 Raziskovanje principa delovanja žolča

Potrebuješ: dve steklenici z zamaškom olje detergent za pomivanje posode

NavodiloSteklenici do polovice napolni z vodo in v vsako dodaj tri žlice olja.

Kaj opaziš?

Ali se olje dobro meša z vodo?

V eno steklenico vlij curek detergenta za pomivanje posode. Obe steklenici zamaši in dobro pretresi. Kaj opaziš? Zapiši izsledke in svoje ugotovitve.

13 Poveži pojme na levi z opisi na desni. Dva pojma sta odveč.

Organ v obliki vreče z obročasto gladko mišico na začetku ter na koncu.

Začetni del tankega črevesa.

Organ, ki leži pod desnim robom prsnega koša.

Organ, v katerem hranilne snovi vstopajo v splet najtanjših kapilar, nato pa jih kri prenese do celic.

Nastaja v jetrih iz nerabnih snovi.

Želodčni prebavni encim.

Potiska hrano naprej v požiralnik.

Žleza z notranjim in zunanjim izločanjem.

pepsin

dvanajstnik

jezik

želodec

debelo črevo

trebušna slinavka

žolč

tanko črevo

požiralnik

jetra

52 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Prebavila s svojo zgradbo in delovanjem omogočajo, da se nekatere velike

molekule iz hrane z mehansko in s kemično prebavo razgradijo na manjše. Razgrajene snovi lahko prehajajo iz prebavil v kri, po tej pa do celic, ki jih porabljajo za svoje delovanje. Neraben preostanek hrane izločimo.



Pojem Razlaga

absorpcija snovi

amilaza

hrana

kemična razgraditev hrane

mehanska obdelava hrane

pepsin

peristaltika

prebavila

prebavna cev

prebavne žleze

prebavni encimi

sklenina

žleza slinavka

žolč

Hranim se | 53


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Kje v telesu so potrebne maščobe? A Celične membrane vseh celic vsebujejo maščobe. B Maščoba v podkožju varuje pred mrazom in daje zalogo energije. C Maščobe sestavljajo nekatere hormone. D Maščobne molekule so sestavni del živčevja. E Po 4. letu starosti se v votline dolgih kosti namesto rdečega

kostnega mozga vgrajuje maščoba. F V krvi je potrebna maščoba, da namaže notranjost žil.

2. V prebavno cev se izločajo prebavni encimi in se pomešajo s hrano, da jo razgrajujejo

A v dvanajstniku encimi za razgraditev beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. B v požiralniku encim požiraza za hitrejše gibanje hrane v želodec. C v ustih s slino encim amilaza za razgraditev škroba. D v želodcu encim pepsin za razgraditev beljakovin.

3. Jetra A s hranilnimi snovmi bogato kri, prečistijo, predelajo in skladiščijo uporabne snovi. B skladiščijo zaužiti alkohol. C so največja »kemična tovarna« v organizmu. D sprejmejo kri iz spleta žilja, ki vsrka prebavljeno hrano iz tankega črevesa.

4. Trebušna slinavka je žleza A ki izloča slino v ustih. B z notranjim izločanjem, ki izloča hormone v kri. C z zunanjim in notranjim izločanjem. D z zunanjim izločanjem, ki izloča prebavne encime v dvanajstnik.

5. Antioksidanti A povzročajo bolezni in okvare prebavil. B so dodatki za obstojnost živil. C so snovi, ki celice varujejo pred poškodbami. D so zdravila, ki pomagajo pri vnetju.

6. Zakaj je pomemben žolč? A Ker daje blatu rjavkasto barvo. B Ker leži poleg jeter. C Ker razgradi rdeče krvničke. D Ker razprši molekule maščobe na manjše delce.

7. Površina zob je prekrita A s sklenino. B s slino. C z belo barvo. D z zobovino.


54 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


Hranim se | 55


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


56 | Hranim se


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

V meni se pretakaDelovanje organizma je odvisno od transportnih sistemov, ki oskrbujejo celice s hranilnimi snovmi in kisikom ter iz njih odnašajo odpadne snovi.

11


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.








• 8 .


V telesu odraslega


5 litrov krvi.



in preostalih

po organizmu.



,

C

B

A



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.















V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Srce in žile5 Dopolni.

Kri se pretaka po krvožilnem sistemu. Ta je zgrajen iz sistema 1 ter 2 ,

mišice, ki nenehno prečrpava 3 po telesu.

6 Poimenuj dele srca.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

7 Oglej si spodnje sheme delovanja človeškega srca.

a) Vpiši, ali posamezna shema srca prikazuje polnjenje oziroma praznjenje prekatov oziroma preddvorov.

b) Opiši pot krvi in krčenje dela srca, prikazanega na shemi.

a

1

b

a

2

b

a

3

b

a

4

b



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

8 Dopolni pojmovno mapo o krvnih žilah.

a) V shemo vriši smer potovanja krvi po narisanih prerezih žil. b) Označi ter poimenuj posebnost v zgradbi modro obarvane žile.

Žile

ali

Žile

ali

Po njih se pretaka kri, ki ima vezanega veliko

.

Na njih lahko otipamo srčni utrip.

Po njih se pretaka kri, ki ima vezanega veliko

.

Posebnost njihove zgradbe so

.

Krvne žile



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

levi preddvordesni preddvor

levi prekatdesni prekat

Krvni obtok 9 str. 11-7 Dopolni shemo malega in velikega krvnega obtoka.

Mali ali

krvni obtok

Veliki ali

krvni obtok


a) Krvna plazma obsega 5-odstotni delež krvi.

b) Krvne ploščice ali eritrociti sodelujejo pri nastanku krvnih strdkov.

c) Kisik se na hemoglobin veže ob pomoči železa.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

d) Srce je mišica, ki jo upravljamo s svojo voljo.

e) Ritem krčenja srca izvira iz glavnega ritmovnika.

f) Kapilare so velike žile, katerih stene so iz ene plasti celic.

g) Krvne žile z zaklopkami imenujemo vene.

h) Po malem ali pljučnem krvnem obtoku iz pljuč v levi prekat priteka kri, v kateri je vezanega veliko kisika.

Bolezni krvi, srca in ožilja 11 str. 11-8 Poišči podatke o spodaj navedenih boleznih in odgovori na vprašanja.

1. Kateri del telesa in kateri organski sistem je prizadet? 2. Kakšni so vzroki bolezni oz. prizadetosti? 3. Kako se bolezen oz. prizadetost kaže? 4. Ali lahko težave omilimo?

a) Omedlevica

b) Slabokrvnost

c) Visok krvni tlak

d) Ateroskleroza



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Limfni sistem12 Dopiši kratko razlago.

Limfni sistem gradijo:

a) limfno ožilje

b) limfovod

c) bezgavke

d) vranica

13 Kaj predstavlja spodnja shema? Poimenuj označene dele.

Shema predstavlja .

Bolezni limfnega sistema14 Poišči podatke o aidsu in odgovori na vprašanja.

a) Kakšna bolezen je aids in kateri organski sistem prizadene?

b) Kako lahko omilimo težave?

c) Kako se zavarujemo pred okužbo z aidsom?

1. december je svetovni dan boja proti aidsu.



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Zaščita pred boleznimi15 str. 11-10 Oglej si spodnjo sliko in odgovori na vprašanja.

1 2 3 4

a) Kaj je prikazano na shemah 1–4?

b) Kaj je vneseno v telo na shemi št. 1?

c) Kaj se dogaja v telesu na shemi št. 2?

d) Kaj predstavljajo polkrožne oblike na shemah št. 2, 3 in 4?

e) Kje nastanejo snovi, ki jih predstavljajo polkrožne oblike, in kaj je njihova naloga v telesu?

f) Na kateri sliki vidiš osebo, ki lahko zboli? Razloži.

g) Kaj predstavlja shema št. 4?

h) Pred katerimi boleznimi se lahko zavarujemo z metodo, prikazano na sličicah? Kdo jih povzroča?

Zberi podatke o vseh svojih cepljenjih. Proti katerim boleznim imaš v svoji krvi protitelesa?



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Obtočila so organski sistem, ki omogoča prenos snovi po telesu. Pretakanje krvi

po krvnih žilah omogoča ritmično krčenje srca, ki potiska kri po njih. Kri sestavljajo tekoči del, krvna plazma (velik delež vode) in krvne celice (krvničke). Med zadnjimi je največ rdečih krvničk (eritrocitov), ki prenašajo kisik in ogljikov dioksid. Bele krvničke (levkociti) na različne načine branijo telo pred tujki, krvne ploščice (trombociti) pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Ta se pretaka po žilah dovodnicah ali venah, ki jo vodijo v srce, in po odvodnicah ali arterijah, ki jo vodijo iz srca. Arterije prehajajo v vene z lasnicami ali kapilarami, ki s svojimi tankimi stenami omogočajo prehajanje snovi iz krvi v tkivo in iz tkiva v kri. S krvnim sistemom je povezan tudi limfni sistem, ki ima pomembno vlogo pri obrambi telesa.



Pojem Razlaga

bele krvničke ali levkociti

bezgavke

kri

krvne ploščice ali trombociti

krvni tlak

krvničke

limfni sistem

plazma

pljučni ali mali krvni obtok

rdeče krvničke ali eritrociti

telesni ali veliki krvni obtok

žile dovodnice ali vene

žile odvodnice ali arterije



V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Kri med drugim omogoča prenos A hormonov iz hormonskih žlez. B hranilnih snovi iz tankega črevesa do vseh celic. C kisika iz pljuč do celic. D nerabnih razkrojkov. E sporočil do živcev. F toplote po telesu.

2. Krvne ploščice omogočajo A prenos kisika. B strjevanje krvi ob poškodbi žilne stene. C tekočo kri. D vezavo kisika.

3. Krvne celice plavajo v tekočini, ki se imenuje A drama. B krvna skupina. C limfa. D plazma.

4. Kaj je srce? A Organ za doživljanje čustev. B Prečno progasta mišica. C Votla mišica, ki nenehno poganja kri po žilah. D Zapleten sistem žil, ki čaka na kri.

5. Kateri trditvi sta pravilni? A Žile dovodnice ali vene vodijo kri iz srca po vsem telesu. B Žile dovodnice ali vene vračajo izrabljeno kri v srce. C Žile odvodnice ali arterije vodijo kri iz srca po vsem telesu. D Žile odvodnice ali arterije vračajo izrabljeno kri v srce.

6. S tipanjem pulza na tipičnih mestih na koži nad arterijami začutimo srčni utrip. Če ga pri kom ne začutimo,

A ga ni podedoval. B je človek prestrašen. C ne tipamo na pravem mestu. D se je ustavilo srce.

7. Katere trditve so pravilne? A Bele krvničke lahko požrejo tujke. B Krvno skupino si izberemo sami. C V tvojem telesu nenehno kroži 10 litrov krvi. D Zrele rdeče krvničke nimajo jedra.

8. Kri, bogata s kisikom, priteka A po pljučnem krvnem obtoku do srca. B po telesnem krvnem obtoku do pljuč. C po telesnem krvnem obtoku do srca. D v pljuča.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.




V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

IzločamIzločala imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju notranjega okolja in izločanju celičnih odpadnihsnovi iz krvi.

12


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

SeËilaNa hrbtu lahko z dlanmi pokrijeπ rebra tako, da s prsti pokrivaπ πe predel brez reber. Tako grejeπ ledveni predel. Poskusi. »e pred tem πe dobro podrgneπ dlani drugo ob drugo, da sta topli, ti je prav prijetno. Tudi pri suhcih je okrog ledvic sloj maπËobe, da jih greje.

»e roko poloæiπ na spodnjem delu trebuha tik nad medeniËno sramno kostjo, si nad mehurjem. »e je v tvojem mehurju kaj seËa, bo pritisk na mehur sporoËil, da je æe poln. Joj, bo potreben odmor?Skiciraj seËila v telesu.

Kako delujejo ledvice

Nariπi ledvico in oznaËi njene dele.

Osnovna struktura ledvic je zapleten labirint kanalËkov, ki precejajo kri in nato koncentrirajo seË. Kako se tvori seË v ledvici? Pobarvaj shemoin s puπËicami dokonËaj legendo.

zbiralce

seËna cevka

ledviËno telesce ali nevron

78

delovni zvezek 03 zadnja v. 14.02.2005 11:52 Page 78

1 str. 12-1 Obkroži, ali navedena dogajanja opisujejo izločanje snovi iz telesa ali ne.

a) jok DA NE

b) nahod DA NE

c) pranje las DA NE

d) semenski izliv DA NE

e) orositev stekla ob izdihu DA NE

f) menstruacija DA NE

g) mežikanje DA NE

h) uriniranje DA NE

i) naježenje dlak DA NE

j) izločanje blata DA NE

Sečila2 V silhueto človeka vriši lego sečil.

3 str. 12-2 Poimenuj dele sečne poti.

72 | Izločam


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

SeËilaNa hrbtu lahko z dlanmi pokrijeπ rebra tako, da s prsti pokrivaπ πe predel brez reber. Tako grejeπ ledveni predel. Poskusi. »e pred tem πe dobro podrgneπ dlani drugo ob drugo, da sta topli, ti je prav prijetno. Tudi pri suhcih je okrog ledvic sloj maπËobe, da jih greje.

»e roko poloæiπ na spodnjem delu trebuha tik nad medeniËno sramno kostjo, si nad mehurjem. »e je v tvojem mehurju kaj seËa, bo pritisk na mehur sporoËil, da je æe poln. Joj, bo potreben odmor?Skiciraj seËila v telesu.

Kako delujejo ledvice

Nariπi ledvico in oznaËi njene dele.

Osnovna struktura ledvic je zapleten labirint kanalËkov, ki precejajo kri in nato koncentrirajo seË. Kako se tvori seË v ledvici? Pobarvaj shemoin s puπËicami dokonËaj legendo.

zbiralce

seËna cevka

ledviËno telesce ali nevron

78

delovni zvezek 03 zadnja v. 14.02.2005 11:52 Page 78

4 Poimenuj dele ledvice.

5 Količina prefiltriranega seča

Potrebuješ: žepno računalo

a) Ledvice vsako minuto precedijo 130 ml krvi. Koliko je precedijo v enem dnevu?

b) Kolikokrat na dan mora vsa kri v telesu skozi ledvice, če je imaš na primer 5 litrov?

Izločam | 73


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

6 Odgovori na vprašanja.

a) Kaj sestavlja seč?

b) Kaj mu daje značilno rumeno barvo?

c) Ali lahko vplivamo na izločanje vode iz telesa? Kako?

Bolezni sečil7 str. 12-4 Poišči podatke o spodaj navedenih bolezenskih znakih pri obolenjih sečil in

odgovori na vprašanja.

1. Kateri del telesa in kateri organski sistem je prizadet? 2. Kakšni so vzroki bolezni oz. prizadetosti? 3. Kako se bolezen oz. prizadetost kaže? 4. Kako lahko težave omilimo?

a) Vnetje mehurja

b) Ledvični kamni

c) Okvara ali odpoved ledvic – prečiščevanje krvi z dializo

74 | Izločam


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Povzetek Izločanje škodljivih in nevarnih snovi iz telesa poteka tudi ob pomoči seča. Filtracija

krvi poteka v ledvici, v kateri nastane seč. Ta nato potuje po sečevodu do sečnega mehurja, potem pa skozi sečnico iz telesa.



Pojem Razlaga

ledvice

seč ali urin

sečevod

sečila

sečni mehur

sečnica

Izločam | 75


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Izberi pravilni odgovor1. Izločanje nerabnih in škodljivih snovi iz telesa je omogočeno A s potenjem. B s sečem ali urinom. C z blatom. D z izdihovanjem vlažnega zraka. E z jeznim odgovarjanjem.

2. Ledvice ležijo A na dnu trebušne votline. B na zadnji steni trebušne votline levo in desno ob hrbtenici. C pod trebušno slinavko. D v trebušni votlini pred želodcem.

3. Ledvice A izločijo odvečno vodo. B spremenijo kri v urin. C v krvi razgradijo krvne celice. D v labirintu kanalčkov najprej precejajo kri in iz precejene

tekočine koncentrirajo urin.

4. Urin ima značilno rumeno barvo zaradi A polente v hrani. B razgrajenega barvila hemoglobina iz rdečih krvničk. C rumenjakov v hrani. D žolča.

5. Sečni mehur A je napihnjen balon. B je rezervoar za urin, ki ga nenehno proizvajajo ledvice. C leži na dnu trebušne votline. D s približno 250 ml urina povzroči, da začutimo potrebo po tem,

da bi ga izpraznili.

6. S preiskavami seča lahko ugotavljamo A nepravilno delovanje ledvic. B obolenje živčevja. C okužbo sečil. D nosečnost.

7. Prečiščevanje krvi z »umetnimi ledvicami« imenujemo A analiza. B dializa. C hipofiza. D sinteza.

8. Kaj vsebuje seč? A Krvne celice, odpadne snovi in vodo. B Prečiščeno kri, vodo in minerale. C Vodo, sol in odpadne snovi. D Žolč, škodljive snovi in sol.


76 | Izločam


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


Izločam | 77


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.


78 | Izločam


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

• Kakšno nalogo ima leča v očesu?• Kako pri nastanku slike sodelujejo paličice in čepki?

• Kako je oko zavarovano?• Naštej tri težave čutila za vid, ki povzročijo slabovidnost ali slepoto.

• Kako možgani obdelajo informacijo iz očesa?

• Zakaj te od močnega poka bolijo ušesa?• Zakaj moraš odpreti usta, ko vidiš eksplozijo?

• Zakaj se ti vrti v glavi, ko stopiš z vrtiljaka?• Razloži, zakaj zaznaš grenkobo sirupa šele takrat, ko sirup že pogoltneš. Kako zaznavaš sirup, če ga poskusiš samo s konico jezika?

• Zakaj ima hrana drugačen okus, ko si prehlajen(a)?

• Zakaj ob prehladu ne vohaš?• Opiši dogajanje v koži poleti, ko ti je vroče.• Kakšno bi bilo naše zaznavanje okolja, če bi bile čutnice za bolečino čisto pod povrhnjico?

• Kakšne so posledice nedelovanja trebušne slinavke?

• Kako na človeka vpliva adrenalin? Kaj se zgodi v telesu, ko naenkrat pade količina adrenalina v krvi (pomisli na to, kako se počutiš po spraševanju ali testu)?

• Ali lahko živimo samo od vode in kruha? Razloži.

• Katera hrana je pomembna za rast in razvoj in katera nam daje energijo?

• Zakaj je pomembno, da pijemo dovolj vode?

• Nariši prečni prerez zoba in označi posamezne dele.

• Poješ kos kruha in nekaj sira. Kaj se dogaja z njima v prebavnem traktu?

• Kako in kje poteka vsrkavanje hranilnih snovi v kri?

• Kaj se zgodi, če gre hrana prehitro skozi debelo črevo? Kaj pa, če gre prepočasi?

• Kakšno dieto priporoči zdravnik pacientu, ki so mu odstranili žolčnik?

• Primerjaj lastnosti arterij in ven.• Opiši pot eritrocita skozi telo.• Kakšna je kri v telesni veni in kakšna v pljučni veni glede na prisotnost dihalnih plinov?

• Če pride do poškodbe žile, kakšna je razlika med krvavitvijo iz vene in krvavitvijo iz arterije?

• Zakaj otečejo bezgavke v vratu, če pride do okužbe v grlu? Kje lahko zatipamo otečene bezgavke, če imamo vneto rano na levi roki?

• Kaj se zgodi v telesu ob cepljenju proti rdečkam?

• Zdravnik ti ob pregledu zatipa povečane bezgavke v vratu, ti pa poveš, da imaš vročino in da težko požiraš. Zdravnik te pošlje v laboratorij, kjer ti vzamejo kri. Kakšni so izvidi, če ti je predpisal antibiotike za zdravljenje angine?

• Kakšne so lahko posledice nepravilnega delovanja ledvic?

Vprašanja za preverjanje znanja

79


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Viri slikovnega gradiva

IST – Istockphoto, SHT – Shutterstock, WC – Wikimedia Commons, PD – Public Domain (Javna last)

Naslovnica Sergey Nivens/SHT, str. 5 Dudarev Mikhail/SHT, str. 6 (A) Roca/SHT, (B) AISPIX by Image Source/SHT, (C) Ragip Candan/IST, (D) Robert Kneschke/SHT, (E) Matthew Williams-Ellis/SHT, str. 7 MJTH/SHT, str. 8 Davor Mešić, str. 9 (prerez mrežnice) Davor Mešić, (she-ma očesa) Gregor Cvetko, (riba) Tischenko Irina/SHT, str. 10 (risbe) Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, (riba) Tischenko Irina/SHT, (ozadje) Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 11 (A) Brocken Inaglory/WC, CC BY-SA 3.0, (B) Jastrow, J. (1899). The mind‘s eye. Popular Science Monthly, 54, 299–312/WC, (D) User:Fibonacci/WC, PD, (E) User:Tó campos1/WC, PD, str. 12 Davor Mešić, str. 13 (uho) Voronin76/SHT, str. 13–14 (ozadje) Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 14–17 (risbe) Davor Mešić, str. 18 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 21–22 Julia Margaret Cameron/WC, PD, str. 23 Sergieiev/SHT, str. 24 Djordje Radivojevic/SHT, str. 25 Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, str. 26 Doroteja Fon, str. 27–29 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 33–34 Julia Margaret Cameron/WC, PD, str. 35 Syda Productions/SHT, str. 36 Alila Medical Images/SHT, str. 40 Germanskydiver/SHT, str. 43–44 Julia Margaret Cameron/WC, PD, str. 45 Elena Elisseeva/SHT, str. 46 (dekle z jagodami) Ariwasabi/SHT, (ozadje) Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 47 Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, str. 48 (mlečno zobovje) AJ PHOTO/SCIENCE PHOTO LIBRARY, (stalno zobovje) PHOTOSTOCK-ISRAEL/SCIENCE PHOTO LIBRARY, (risba) Doroteja Fon, str. 49 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 50 leonello calvetti/SHT, str. 51 (ozadje) Picsfive/SHT, (sheme) Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, str. 52 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 55–56 Julia Margaret Cameron/WC, PD, str. 57 Tomasz Trojanowski/SHT, str. 58 (roka z epruveto) PAUL RAPSON/SCIENCE PHOTO LIBRARY, (mikroskopska slika krvi) HERVE CONGE/SCIENCE PHOTO LIBRARY, str. 59 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 60–61 Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, str. 62 Gregor Cvetko, str. 63, 65, 66 Marija Nabernik/arhiv Rokus Klett, str. 69–70 Julia Margaret Cameron/WC, PD, str. 71 Jiri Hera/SHT, str. 72 Sebastian Kaulitzki/SHT, str. 73 (ozadje) Sebastian Kaulitzki/SHT, (ledvice in nefron) Doroteja Fon, str. 77–78 Julia Margaret Cameron/WC, PD

Doroteja Fon, Urška Lunder in Brigita Urbančič

Biologija 8Zvezek za aktivno učenje (2. del)

Direktor produkcije: Klemen FedranIzdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet

Oblikovanje naslovnice: Grega InkretOblikovanje notranjosti: Jasna KarnarPrelom: Jasna KarnarNaklada: 3.400 izvodovTisk: Službeni Glasnik, d. o. o.1. izdaja: 4. ponatis

Ljubljana 2018


V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

Zvezek za aktivno učenje

Biologija 8 2. del

www.iRokusPlus.si

Zvezek za aktivno učenje – 2. del

Biologija 8

Zvezek je sestavni del interaktivnega učnega kompleta nove generacije za biologijo v 8. razredu osnovne šole. Pripravljen je na osnovi učnega načrta in namenjen redni uporabi ob interaktivnem učbeniku.

Zvezek za aktivno učenje vključuje:• pester nabor nalog, ki olajšajo usvajanje znanja,

• bogato in nazorno slikovno gradivo,• primere dejavnosti in poskusov z opisi, • povzetke glavnih dejstev, • sezname ključnih pojmov, • kratke preizkuse znanja,• vprašanja za preverjanje znanja,• prostor za zabeležke.

Z izpolnjevanjem zvezka sestavlja učenec strnjen povzetek ključnih vsebin biologije v 8. razredu. Ta mu bo koristil tudi kasneje.







8 | Čutim





Čutim | 9




50 | Hranim se


Živila

molekula


molekula

veriga sestavljenih

(škrob)


enostavni


aminokisline

Hranim se | 51








• 8 .


V telesu odraslega


5 litrov krvi.



in preostalih

po organizmu.



,

C

B

A















Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaT: 01 513 46 00E: [email protected]

BIO8_iR+_ZAU_2017_naslovnica_2del.indd All Pages 19/01/17 16:49

V času

zaprtj

a vzg

ojno-izobra

ževa

lnih ustanov z

arad

i koro

naviru

sa je

foto

kopira

nje, ti

skan

je oz.

shra

nitev e

lektro

nske o

blike t

ega g

radiva

izjem

oma dovo

ljeno.

biologija 8 - arnesfranros18815.splet.arnes.si/files/2020/04/8_bio_dz-2...2020/04/08 · oznaka...

Documents