blejske novice

LEJSKE NOVICEBISSN 1855-4717, Marec 2012 [tevilka 3

Aktualno

2

Na{a ~udovitanarava se je po ne-navadni zimi, ki jeskoraj ni bilo, inkljub nepojmljivisu{i, kon~no le pre-budila. V vsesplo{-nem pomanjkanjude`ja smo tako lah-ko {e bolj hvale`nina{im predhodni-kom za modro na~r-tovani in izpeljani magistralni vodovod iz povirjaRadovne pri Ov~jih jamah, brez katerega biob~ani Gorij, Bleda in Radovljice, trenutno boljtenko piskali.

Kako radi imamo svoje okolje, smo dokazalitudi z visoko udele`bo na ~istilni akciji po vsehkrajevnih skupnostih. Dru{tvo za varstvo okoljaBled je, kot vedno doslej, odli~no opravilo svojovodilno vlogo v vseslovenskem projektu.

Pred nami so prazni~ni dnevi, cvetna in ve-likono~na nedelja in letos hkrati {e ob~inskapraznovanja. Za mnoge med nami pa bo najve~jipraznik teh dni, ko bodo, vsaj upam tako,ob~inski svetniki na bli`nji seji 3. aprila potrdiliob~inski podrobni prostorski na~rt za ju`norazbremenilno cesto. O tem, koliko debat,pro{enj, v~asih celo groènj, ignorance in aro-gance nekaterih dràvnih in{titucij smo v tehletih doìveli, na tem mestu ne èlim razprav-ljati. Lahko se le sr~no zahvalim vsem, predvsemsodelavcem ob~inske uprave na ~elu z direktor-jem, ki so stvar pripeljali tako dale~, da bo dràvalahko za~ela s parcelacijo in odkupi zemlji{~.

V torek, 10. aprila, vas poleg vseh ostalih pri-reditev v sklopu leto{njega ob~inskega praznika,ob 18. uri vabim na osrednjo proslavo. Prire-

ditev, ki je seveda brezpla~na, se zaklju~i z okus-nim prigrizkom, za katerega poskrbi doma~eDru{tvo ̀ ena in deklet na vasi. V kulturnem deluprograma bodo nastopili otro{ki pevski zbori, kijih bodo zagotovo pri{li poslu{ati vsaj njihovinajbli`ji. Tudi zato upam, da v Festivalni dvo-rani ne bo, tako kot, lani zaseden le vsak ~etrtisede`. Ob tem bi {e posebej rad spomnil vse or-ganizacije, ki jih sofinancira ob~inski prora~un,da bi bilo prav, da obvezno zagotovijo prisotnostvsaj dveh predstavnikov na ob~inskih priredit-vah! Mislim, da se ne zahteva preve~ in da siob~inski nagrajenci to zagotovo zasluìjo. Mednjimi bi rad {e posebej izpostavil na{ega novega~astnega ob~ana, prof. dr. Ludvika Ravnika, o~igar ve~ kot polstoletnem izjemno humanemposlanstvu lahko preberemo v intervjuju vpri~ujo~ih Blejskih novicah. Tudi vsem drugimleto{njim nagrajencem so priznanja na{e skup-nosti le skromna zahvala za vse, kar s svojimdelom nesebi~no prispevajo h kakovosti ̀ ivljenjain na{i prepoznavnosti. Kot je ̀ e ve~ let v navadinas bodo z ro~nimi deli razveselile neumorne~lanice Dru{tva upokojencev Bled.

Ob stoletnici rojstva arhitekta Danila Furstabo v Festivalni dvorani na ogled razstava o nje-

govem delu na Bledu. Premalo cenjeni Ple~-nikov u~enec je è pred drugo svetovno vojnoizdelal na~rt za nekdanji ̀ upnijski kulturni dom,kamor smo hodili v kino, po vojni pa za zgradboGozdnega gospodarstva Bled. Na{ stari kino èobnavlja ̀ upni{~e, ob~ina pa njegove svetilke objezerski promenadi. K temu naj {e dodam, da sev ob~ini è odpirajo prva gradbi{~a pri vrtcu,PO[ Ribno, na prireditvenem prostoru v Rib-nem, na cesti pod hotelom Jelovica, na stopni{~uod Pre{ernovega spomenika proti ùpni{~u, nadelu Cankarjeve ceste proti Alp penzionu,nadaljuje se plinifikacija Ribnega, oporni zid incesta na Selu ter najdra`ja investicija prvepolovice leta pa bo obnova komunalne infra-strukture skozi va{ko jedro Rebr v Zasipu.

Pred dnevi je stoletnico praznovala gospaPepca Marolt, ki nam je z njeno neverjetno voljodo ìvljenja, ljubeznijo do bli`njega in spo{to-vanja narave ter za ve~ino ̀ e skoraj pozabljenimimoralnimi vrednotami, lahko vzor tudi vdana{njem ~asu.

Zares vesele velikono~ne praznike in do-brodo{li na prireditvah ob ob~inskem prazniku!

Va{ ùpan Janez Fajfar

Drage ob~anke in ob~ani ter vsi prijatelji na{ega kraja!

BLEJSKE NOVICE (ISSN 1855-4717) – Ustanovitelj inizdajatelj: Ob~ina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel.04/575 01 00, www.bled.si, e-mail: [email protected] izdajatelja izvaja: Specom d.o.o.. Odgovornaurednica: Romana Purkart.

âsopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezpla~no gaprejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Bled. Priprava zatisk, tisk in distribucija: Specom d.o.o..

Elektronski naslov uredni{tva: [email protected]. Nenaro~enih ~lankov in fotografij ne ho-noriramo. âsopis sodi med proizvode, za katere seobra~unava 8,5 % DDV (Ur. l. RS {t. 89/98). Blejskenovice so vpisane v evidenco javnih glasil pod za-poredno {tevilko 1720 in v razvid medijev Ministrstva zakulturo RS pod zaporedno {t. 436.

Trènje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (BojanRauh), 040/202 384, [email protected].

Odstranjevanje salonita in ~istilna akcijaîstilna akcija 24. marca je dobro uspela, udeleìlo se je je veliko ob~ank in ob~anov,

dru{tev ter predstavnikov krajevnih skupnosti. @e v prej{nji {tevilki Blejskih novic smo vas ob-vestili, da nameravamo izvesti akcijo odstranjevanja azbestno-cementnih ali salonitnih plo{~,predvsem z namenom, da iz okolice hi{ in naselij odstranimo ~imve~ zdravju nevarnih odpad-kov. Zato vas ponovno obve{~amo, da bomo zbiranje teh plo{~ izvedli to soboto, 31. marca2012, na naslednjih zbirnih mestih in po naslednjem urniku:

KS Bohinjska Bela – pred kulturnim domom od 8.00 do 9.30. ure; KS Ribno – predZadru`nim domom Ribno od 10.00 do 11.30 ure; KS Zasip – pred Domom krajanov od 12.00do 13.00 ure; KS Bled in KS Re~ica – Infrastruktura, Re~i{ka 2 od 13.30 do 16.00 ure .

Predlagamo, da na zbirna mesta pripeljete plo{~e s svojimi prevoznimi sredstvi in prinakladanju uporabljate ustrezna za{~itna sredstva. Za ustrezno sortiranje, pakiranje in em-baliranje ter odvoz z deponiranjem bo poskrbelo podjetje Erèn, d.o.o., Alpska cesta 84, 4248Lesce, tel. 041 618 998 (Rudi Erèn), ki vam bo izstavilo prevzemnico s koli~ino oddanihplo{~, kar bo tudi osnova za obra~un, ki bo izvr{en po naslednjem ceniku:

Valovite azbestne plo{~e: Ravne plo{~e ( Eternit):V5 125 x 92 cm 3,33 EUR/kos 40 x 40 cm 0,39 EUR/kosV5 160 x 92 cm 4,50 EUR/kos 40 x 30 cm 0,36 EUR/kosV8 125 x 100 cm 3,29 EUR/kos 72 x 40 cm 0,60 EUR/kosV3 50 x 90 cm 1,53 EUR/kos Polkro`ni slem. 45 x 20 cm 0,42 EURSlemenjaki V5 - dolìna 92 cm 2,59 EUR/kosSlemenjaki V8 – dolìna 100 cm 2,45 EUR/kos

Opomba: V cenah je è v{tet DDV. Cena vsebuje stro{ke pakiranja, prevoza in deponiranjaz vsemi pristojbinami ter taksami.

Posebej vas obve{~amo, da bo Ob~ina Bled kot prispevek pri odstranjevanju nevarnihodpadkov vsem ob~anom, ki bodo oddali plo{~e na ta dan, subvencionirala 50 % ceneodvoza in deponiranja.

Glede na ugotovitve ob ogledu okolice na{ih naselij, kjer so se v zadnjem ~asu pojavilarazna manj{a divja odlagali{~a, vas ponovno prosimo, da izkoristite mo`nost brezpla~negaodvoza 4 m3 kosovnih odpadkov letno in 3 m3 zelenega odpada, tako da Infrastrukturi Bledpo{ljete bon, ki ste ga è prejeli po po{ti.

Joè De`man, Oddelek za prostor, okolje in infrastrukturo

BLEJSKE NOVICE

Naslednje Blejske novice izidejo 26. aprila, prispevke sprejemamo

do 18. aprila na naslov: [email protected].

Aktualno

3

PONOVNI POZIVnosilcem kmetijskih gospodarstev k ureditvi GERK-ov

in ostalih podatkov v RKG

Nosilce kmetijskih gospodarstev ponovno pozivamo, da morajo pred oddajo

zbirne vloge urediti oziroma uskladiti podatke v Registru kmetijskih gospo-

darstev. Rok za ureditev oziro-ma uskladitev se letos izte~e 6. maja 2012. Do

takrat morajo nosilci kmetijskih gospodarstev imeti v Registru kmetijskih gospo-

darstev urejene podatke o GERK-ih, namestniku nosilca pri kmetijah ter trajnih

nasadih.

Ureditev oziroma uskladitev podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev na

upravni enoti je mo`na na sedeù Upravne enote v Radovljici, Gorenjska 18, v

sobi 205, vsak dan, v ~asu poslovanja.

Poleg tega je nosilcem KMG iz obmo~ja Bohinja omogo~eno, da uredijo

oziroma uskladijo GERK-e tudi na Krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici in sicer:

marca 2012: v ponedeljek, 5., 12., 19. in 26. 3. 2012, v ~asu od 7.30 do 15.

ure; v sredo, 7., 14., 21.in 28. 3. 2012, v ~asu od 7.30 do 17. ure.

v aprilu 2012: v ponedeljek, 2., 9., 16., 23. in 30. 4. 2012, v ~asu od 7.30 do

15. ure; v sredo 4., 11., 18. in 25.4 2012, v ~asu od 7.30 do 17. ure.

Zaradi velikega {tevila GERK-ov, ki jih je zaradi novih ortofoto posnetkov v

letu 2011 potrebno uskladiti, predlagamo, da se za ureditev GERK-ov pred-

hodno dogovorite za termin na telefonsko {tevilko 04 537 16 31 ali se osebno

oglasite na upravni enoti.

UE Radovljica

Potek veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listin

V letu 2012 pote~e veljavnost ve~jemu {tevilu izdanih osebnih izkaznic in pot-

nih listin. Pri~akujemo pove~ano {tevilo sprejetih vlog in s tem podalj{anje roka

za izdajo listin. Predlagamo, da vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potnega

lista vloìte pravo~asno, pred datumom poteka veljavnosti.

Vlogo lahko vloìte na upravni enoti ves poslovni ~as, na Krajevnem uradu

Bohinjska Bistrica in Krajevnem uradu Bled pa v ~asu uradnih ur.

Uradne ure Krajevnega urada Bled so ob ponedeljkih, od 8. do 12. ure in od

13. do 15. ure; ob sredah, od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure; ob petkih, od 8.

do 12. ure.

Vlogo za osebni izkaznico ali potni list lahko stranka vloì le osebno, za

mladoletnega otroka vloì vlogo zakoniti zastopnik. ~e je otrok starej{i od 8 let,

mora biti navzo~, da vlogo podpi{e. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice ali

novega potnega lista morate priloìti tudi staro osebno izkaznico oz. stari potni

list in fotografijo ali potrdilo z referen~no {tevilko iz sistema E-fotograf (slika v

digitalni obliki).

Osebna izkaznica ni obvezni dokument za mladoletne osebe, mora pa jo imeti

vsak polnoletni dràvljan Republike Slovenije, ki nima veljavnega drugega iden-

tifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal dràvni organ

(potnega lista, vozni{kega dovoljenja, oro`nega lista).

CENA OSEBNE IZKAZNICE – polnoletna oseba, veljavnost 10 let, cena

18,77 eur; otrok od 3 do 18 let, veljavnost 5 let, cena 14,25 eur; otrok, ki {e ni

dopolnil 3 leta starosti, veljavnost 3 leta, cena 12,43 eur.

CENA POTNEGA LISTA - polnoletna oseba, veljavnost 10 let, cena 41,55

eue; otrok od 3 do 18 let, veljavnost 5 let, cena 33,75 eur; otrok, ki {e ni dopol-

nil 3 leta starosti, veljavnost 3 leta, cena 29,67 eur.

Po novem, od 13. 1. 2012, se zara~unava vpis spremembe stalnega prebi-

vali{~a v potni list v vi{ini 2,50 eur.

UE Radovljica

Ob~ina Bled objavlja

JAVNO ZBIRANJE PONUDB

1. za pridobitev pravice za izvajanje prevozov s cestnim turisti~nim vlakom,

2. za oddajo v najem Grajske ~olnarne.

Oba razpisa bosta objavljena v ~asu od 2. do 13. aprila 2012 na spletni strani

Ob~ine Bled: http://obcina.bled.si.

Gradnja kmetijskih objektovna kmetijskih zemlji{~ih

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih

zemlji{~ih (ZKZ-C), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS {t.

43/2011, v prehodnih dolo~bah dolo~a, da se gradnja kmetij-

skih objektov lahko na~rtuje tudi na kmetijskih zemlji{~ih brez

spremembe namenske rabe, ~e to ni v nasprotju s strate{kimi

usmeritvami prostorskega razvoja ob~ine in ~e je sklep o za-

~etku priprave ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta v

skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko na~rtovanje (v na-

daljnjem besedilu: OPPN), sprejet najpozneje do 30. junija

2013.

Z OPPN na kmetijskih zemlji{~ih se brez spremembe na-

menske rabe na~rtuje kmetijske objekte, ki so neposredno na-

menjeni kmetijski dejavnosti in so po predpisih o uvedbi in

uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvr{~eni v nasled-

nje skupine:

– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, ~e je na~in pridelave

neposredno vezan na kmetijsko zemlji{~e;

– 12712 – stavbe za rejo ìvali, razen objektov, za katere je

treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja

vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo

vplivov na okolje;

– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali

neposredni bliìni obmo~ja, na katerem è stojijo stavbe in

gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic.

Kmetijske objekte iz prej{njega odstavka se na~rtuje na

zemlji{~ih nekmetijske namenske rabe, ~e to ni mogo~e, pa v

bliìni obstoje~e lokacije kmetijskega gospodarstva, in sicer

prvenstveno na kmetijskih zemlji{~ih ni`jih bonitet.

V postopek priprave OPPN so lahko vklju~ene le pobude

kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih

gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, in ki izpolnjujejo

naslednje pogoje:

a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta

kmetija imeti:

– neprekinjeno dve leti pred vloìtvijo vloge iz ~etrtega

odstavka tega ~lena najmanj enega ~lana kmetije, ki je

pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali

– nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki

je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je prido-

bil sredstva iz programa razvoja podeèlja kot mladi prev-

zemnik kmetije;

b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot

samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko

gospodarstvo v letu pred vloìtvijo vloge iz ~etrtega

odstavka tega ~lena z opravljanjem kmetijske dejavnosti

dose~i:

– najmanj 60 odstotkov svojega letnega dohodka, pri ~emer

mora biti ta dohodek ve~ji od 20.000 eurov, ali

– letni dohodek v vi{ini najmanj 500.000 eurov.

Za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz prej{njega odstavka

kmetijska gospodarstva vloìjo vlogo na ministrstvo, pristojno

za kmetijstvo, najpozneje do 31. marca 2012. Vlogi je treba

priloìti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz to~ke a) oziroma iz

to~ke b) prej{njega odstavka. O vlogi ministrstvo, pristojno za

kmetijstvo, odlo~i z odlo~bo.

Pobudo iz tretjega odstavka tega ~lena, ki ji mora biti

priloèna odlo~ba ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, da

kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje predpisane pogoje, se

lahko vloì na lokalno skupnost do 31. decembra 2012.

Ob~inska uprava Ob~ine Bled

Aktualno

4

Program ravnanjas komunalnimi odpadki

Ob~inski svet se je kar nekaj ~asa mudil priobravnavi programa ravnanja s komunalnimiodpadki za letos in pri tarifnih postavkah zanje.Kot je povedal direktor Infrastrukture Bled,Mirko Ul~ar, bodo pri ravnanju s komunalnimiodpadki obravnavali naslednje kategorijepovzro~iteljev: gospodinjstva (eno, dve ali trigospodinjstva v enem objektu), gospodinjstvav ve~stanovanjskih objektih ({tiri ali ve~gospodinjstev v enem objektu), gospodinjstva– sobodajalci (gospodinjstva, kjer se posa-mezniki dodatno ukvarjajo z dejavnostjo odda-janja sob), gospodinjstva - dejavnost(gospodinjstva, kjer posamezniki v stanovanj-skem objektu dodatno opravljajo tudi drugoregistrirano dejavnost), ob~asno naseljeni ob-jekti (po~itni{ke hi{e), nenaseljeni objekti (ob-jekti v gradnji, objekti v adaptaciji, druginenaseljeni objekti), povzro~itelji iz proizvod-nih in storitvenih dejavnosti (poslovni prostori,obrtne delavnice, industrijski obrati, organiza-torji javnih prireditev, ve~ji parkirni prostori)in povzro~itelji neprofitnih organizacij (dru{-tva, zavodi, ustanove, skupnosti).

Pokritost odvoza odpadkov je skoraj stood-stotna, razen manj{ih obmo~ij, kjer je dostopzelo teàk, kot na primer na Pernikih in vRadovni. [tevilo prevzemnih mest se letos nebo bistveno spremenilo. V letu 2012 na~rtujejopove~anje {tevila lokacij za okoli desetodstotkov, predvsem na mestih, kjer jih v letu2011 {e ni bilo mogo~e postaviti. Lokacije ekootokov bodo dolo~ili skupaj z ob~inskimislu`bami. V letu 2012 pri~akujejo v primerjaviz letom 2011zmanj{anje koli~ine zbranega os-tanka komunalnih odpadkov za 15 %, pove-~anje koli~in embalaè v povpre~ju za 10 %,koli~ine zbranih lo~enih frakcij se bistveno nebodo spremenile, koli~ine biolo{kih kuhinjskihodpadkov se bodo pove~ale za 60 % (v letu2011 je zbiranje potekalo 6 mesecev), koli~inezelenega vrtnega odpada in kosovnih odpad-kov se bistveno ne bodo spremenile, koli~inenevarnih odpadkov se bodo pove~ale za 20 %.

Izvajanje gospodarske javne slu`be bo pote-kalo v skladu s programom ravnanja s komu-nalnimi odpadki in v okviru drugih veljav-nih predpisov, glavne novosti pa so, da se v iz-vajanje javne slu`be ravnanja z odpadkivklju~ijo vsa ostala obmo~ja (Perniki,Radovna, Tale`), kjer trenutno {e ne potekareden odvoz komunalnih odpadkov. Povzro-~itelji komunalnih odpadkov so razdeljeni pokategorijah, ki smo jih è opisali, uvaja se ob-vezno ravnanje z odpadno embalaò zaposamezno kategorijo povzro~iteljev na prev-zemnih mestih,

uvaja se obvezno ravnanje z biolo{kimikuhinjskimi odpadki za posamezne vrste pov-zro~iteljev na prevzemnih mestih (povzro-~itelji iz proizvodne in storitvene dejavnosti).Za leto 2012 gospodinjstva prejmejo brez-

pla~no 50 vre~k za zbiranje biolo{kih kuhinj-skih odpadkov, dodatne vre~ke lahko povzro-~itelji prejmejo proti pla~ilu.Vsi zabojniki zazbiranje komunalnih odpadkov morajo bitiopremljeni z identifikacijsko nalepko in ~ipom.Izvajalec ne bo praznil neustreznih zabojnikov.Na podlagi evidentiranja praznjenj zabojnikase ~imprej uvede stimulativen obra~un rav-nanja z odpadki, pri ~emer bodo vsi tisti, kilo~eno zbirajo odpadke, nagrajeni z ni`jo cenoza ravnanje z odpadki, oz. vsi, ki svoje od-padke nesortirano prepu{~ajo kot ostanek ko-munalnih odpadkov, morajo za svoj neresenodnos do okolja pla~ati vi{jo ceno. Povzro-~itelji morajo na dan odvoza posamezne vrsteodpadka zabojnik prestaviti iz zbirnega na pre-vzemno mesto. V primeru da bo zbirno mestohkrati tudi prevzemno mesto bo zabojnik nadan odvoza avtomatsko izpraznjen, ~epravmorda povzro~itelj tega ni èlel.

Kak{na bo usoda Partizana?Blejski ob~inski svet je na februarski seji

sklenil, da bo Ob~ina Bled za 180.000 evrovkupila propadajo~o stavbo TVD Partizan vsredi{~u Bleda, nato pa jo namerava prodatibli`nji IEDC-Poslovni {oli Bled, ki bi v njejuredila neke vrste zbirali{~e za svoje {tudente.V prihodnje pa namerava ob~ina kupiti tudi ve-liko parkiri{~e pri stavbi.

V dogovoru z IEDC-Poslovno {olo Bled jeblejska ob~ina uveljavlja predkupno pravico zastavbo, nato pa jo bo za 200.000 evrov prepro-dala poslovni {oli, ki je medtem è kupilazgornje dvori{~e pred stavbo. »Zagotavljajonam, da bo urejeni objekt javno dostopen in bocenter sre~evanja {tudentov in krajanov,« jeodlo~itev ob~ine pojasnil ùpan. DirektoricaIEDC - Poslovne {ole Bled Danica Purg je naseji ob~inskega sveta pojasnila, da bi radirazvili kampus za svoje podiplomske {tudente.»Prizadevali si bomo, da bomo v tem smislu,kot sta deloval Sokol in TVD Partizan razvijaliholisti~en pristop k razvoju ljudi s fiskulturo in~italni{kim klubom,« je dejala in ocenila, da bibil objekt lahko odprt prostor za dragocenosodelovanje z lokalno skupnostjo.

Delo in na~rti Turizma BledNa seji ob~inskega sveta je direktorica

lokalne turisti~ne organizacije Bled, Eva [travsPodlogar, predstavila na~rte za delo in finan~niplan Turizma Bled za letos. Kot je povedala, seje lani ponovno pokazalo, da je turisti~na de-javnost zelo odporna in kljub trajajo~i finan~nikrizi po svetu beleì pozitivne rezultate.

Tako na nacionalnem nivoju kot tudi nalokalnem je turizem v letu 2011 beleìl ve~ pri-hodov in ve~ no~itev kot v letu 2010. Klju~nipoudarki programa dela Turizma Bled za letostako ostajajo razvojni projekti, trajnostnirazvoj, sodelovanje vseh dele`nikov, poveza-nih s turizmom na lokalni ravni, spremljanje inimplementacija nacionalnih poudarkov razvojaturizma za Slovenijo – aktivna, zdrava, zelenater Bled – festivalsko mesto. Klju~ni produkti,ki jih bodo razvijali in trìli letos so Bled kotposlovno kongresna destinacija, aktivne po~it-nice, naravno okolje, zeleni turizem in gas-tronomija. Med ve~je razvojne projekte sodijoKongresni urad Bled, Regionalna destinacijskaorganizacija Gorenjska, urejanje sprehajalnihpoti, trènje turisti~ne infrastrukture in Zimana Bledu. Letos bo Bled uradno postal ~lanKongresnega urada (KU) Slovenije z jasnimicilji - pove~anje {tevila kongresov in poslovnihdogodkov, predvsem v obdobju od novembrado marca. Osnovni namen KU Bled je pro-mocija in trènje Bleda kot kongresne in in-centive destinacije, pridobivanje tako nacio-nalnih kakor tudi mednarodnih dogodkov inprofesionalizacija kongresne dejavnosti naBledu. Deluje kot profesionalni posrednik medorganizatorji oz. naro~niki dogodkov in ponud-niki storitev ter podpornimi organizacijami,njihov skupni cilj je najti ~im bolj ustreznore{itev za organizacijo in izvedbo dogodka.

Med pomembnej{imi projekti je tudi RDO (re-gionalna destinacijska organizacija) Gorenjske.

Po velikih aktivnostih usklajevanja na ravniGorenjske je bila v letu 2011 podpisana po-godba med 18 ob~inami o podelitvi po-oblastila in sofinanciranju izvajanja nalogregionalne destinacijske organizacije Gorenj-ske – Turizmu Bled, ki v najbolj{i meri

Iz seje ob~inskega sveta

Aktualno

5

povzema è izvedene in planirane aktivnosti RDO Gorenjska. Po uspe{no izpeljanem programu aktivnosti v letu 2011, ki so ga pod-

prli in sofinancirali tako na Ministrstvu za gospodarstvo kot tudi svetregije Gorenjske, so si v UO RDO zastavili tudi ambiciozne na~rte zaleto 2012. Skladno s podpisano pogodbo in planiranimi aktivnostmi bo18 gorenjskih ob~in v letu 2012 projekt, katerega vrednost je 304.800evrov, podprlo v vi{ini 170.900 evrov. V projekt so vklju~ene aktivnosti:predstavitev turisti~ne ponudbe Gorenjske na sejmu TIP v Ljubljani,predstavitev na trì{~ih Srbije, Italije in Beneluksa ter projekt zelenekartice gosta Gorenjske.

Delo in na~rti Zavoda za kulturoZa blejski Zavod za kulturo je bilo lansko leto glede na ustvarjene

prihodke, izvr{ene investicije, {tevilo organiziranih dogodkov in tudi{tevilo obiskovalcev rekordno in najuspe{nej{e od za~etka poslovanjaZavoda. Razlog za tako nadpovpre~no intenzivnost je bil predvsemvisok jubilej – tiso~letnica prve omembe Blejskega gradu v pisnih virih.Na zavodu so se odlo~ili obletnico proslaviti tako z ve~jim {tevilom in-vesticijskih in ureditvenih posegov kot tudi z ve~jim {tevilom prired-itev. Na Zavodu se zavedajo, da bo tak rezultat v leto{njem letu te`koponoviti, saj so ponovno oìvele napovedi gospodarske krize na naj-pomembnej{ih trgih, poleg tega pa bodo morali dokon~no popla~atinekatere realizrane aktivnosti iz leta 2011. Kljub tem dejstvom za letosna~rtujejo prihodke, ki bodo primerljivi z lanskimi. Vzdrèvali bodo

visok standard urejenosti objektov, doseèn v preteklem letu, nadaljevalibodo s tr`nimi aktivnostmi in sku{ali kljub kriznim napovedim zago-toviti visok nivo obiska v objektih, pridobili bodo projektno doku-mentacijo, ki bo omogo~ala nadaljnji razvoj in sodelovanje na razpisihza pridobitev zunanjih sredstev, dokon~ali bdmo projekte, za katere èimajo dokumentacijo in zagotovljeno sofinanciranje, nadaljevali pa bodotudi s programom ostalih prenov, vednar {ele po tem, ko bodo videli,kak{na bo situacija v zvezi z na~rtovano realizacijo.

Cena pomo~i na domu ostaja za uporabnike enakaOb~ina Bled je do leto{njega prvega marca storitev »pomo~ na domu«

subvencionirala v vi{ini 67,79 odstotka polne cene, ~eprav je po zakonudol`na storitev subvencionirati v vi{ini najmanj 50 odstotkov tr`ne cene.

Ob~inska uprava je ob~inskemu svetu na zadnji seji predlagala, danaj bi se subvencija zniàla na 60 odstotkov cene, saj da imajo podobnoureditev tudi sosednje ob~ine. Vendar pa svetniki tega niso podprli.Ob~inski svet je namre~ ocenil, da bi bilo breme za ob~ane preveliko,prihranek v ob~inskem prora~unu, ki bi zna{al 500 evrov mese~no, papremajhen. Poleg tega so svetniki menili, da je pri izvajalcu pri polniceni storitve mo`no dose~i zniànje le-te. Storitev v ob~ini Bled sicer iz-vaja Dom dr. Janka Benedika iz Radovljice.

Ve~ o seji si lahko preberete na spletni strani Ob~ine Bled

Romana Purkart

Zmagovalni ekipi mednarodnega tek-movanja za mlade Challenge:Future

Ob zaklju~ku globalnega foruma mladih Challenege:Future Sum-mit, ki je potekal med 16. in 21. marcem na Bledu, sta nagrado zanajbolj{i projekt prejeli ekipi WeBuilt:Africa iz Nigerije in Rush HotChilli Brains iz Rusije. Nigerijska ekipa je ìrijo in mednarodnojavnost prepri~ala z idejo o oblikovanju in proizvodnji stojnic iz re-cikliranih materialov za uporabo na neformalnih trgih, ruska pa z idejoo izgradnji univerzalnega dru`benega omre`ja, ki povezuje prosto-voljce, dobrodelne sklade in dru`beno odgovorne podjetnike ter jimomogo~a sodelovanje. V sklopu sre~anja je bila razgla{ena tudi na-jbolj inovativna {ola in sicer Ekonomska fakulteta Podgorica. Naglobalnem sre~anju C:F Summit je sodelovalo osemdeset inovativnihin dru`beno odgovornih mladih iz 38 dràv, ki so v dialogu z ugled-nimi strokovnjaki iz poslovnega, akademskega in politi~nega svetaiskali re{itve za pametnej{i, trajnostno usmerjen in vklju~eval-ni svet,kar je bila osrednja tema sre~anja pod pokroviteljstvom UNESCA. Vsklopu foruma so se zvrstili {tirje dogodki, ki so se zaklju~ili z galaslovesnostjo. Mlade ume je z obiskom po~astil predsednik dràve Re-publike Slovenije dr. Danilo Türk, v sklopu celotnega sre~anja pa sosodelovali {tevilni znani predavatelji iz vsega sveta: futurist Joel A.Barker, poslovna strateginja Deepa Prahalad, nekdanji generalnisekretar OECD Donald J. Johnston, klimatologinja Lu~ka Kajfe` Bo-gataj, podjetnika Riccardo Illy in Sandi ê{ko ter drugi.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je v svojemnagovoru poudaril pomen inovativnosti v kontekstu dru`benegarazvoja ter izrazil upanje, da se bodo udeleènci globalnega sre~anja

Challenge:Future razvili v uspe{ne in odgovorne voditelje. Ob zaklju~ku sre~anja je prof. dr. Danica Purg, predsednica

zdruènja CEEMAN ter dekanja in direktorica IEDC-Poslovne {oleBled, ki je gostila globalno sre~anje mladih, poudarila da »sozgodbe, ki jih ustvarjajo ~lani skupnosti C:F, polne navdiha in po-zitivne energije. S tem ne mislim samo na zmagovalno zgodbo inna zgodbe finalistov, temve~ na vsako od 1.469 prijavljenih idej.Kot soustvarjalka projekta sem ponosna, da smo mladim, inova-tivnim in dru`beno odgovornim ljudem odprli vrata v poslovni svetter jim ponudili znanja in ve{~ine, ki jih bodo na svoji poti {e kakopotrebovali.« Mag. Andreja Kodrin, ustanoviteljica in predsednicauprave Challenge:Future, pa je izpostavila, da »spremembe lahkoopazujemo ali pa jih ustvarjamo. Uspeh projekta C:F kaè, da jedruga opcija bistveno bolj{a in da imajo mladi v tem procesu {e ve-liko povedati, moramo pa jim znati prisluhniti.«

Challenge:Future je globalna platforma, ustanovljena z namenomspodbujanja inovativnega ter do prihodnosti in narave soodgo-vornega delovanja in ustvarjanja mladih.

Almir Flisar

V hotelu Jelovica nadaljujejo s prenovoV hotelu Jelovica je è ve~ kot desetletje vodilo pri vseh preno-

vah stavbe tudi racionalna raba energije. Po prenovi sob, telekomu-nikacij, recepcije in po zamenjavi oken so konec lanekga letauspe{no zaklju~ili tudi prenovo kotlovnice. Prenovo so izvedli ponovih ekolo{kih in sodobnih standardih, ki omogo~ajo racionalnorabo energije. Vgrajeni so novi sistemi za izrabo son~ne energije s30 son~nimi zbiralniki, 3000 litrskim hranilnikom vode, novimidelilniki ogrevanja, ki omogo~ajo bistveno bolj racionalno in varnorabo energije. S tem sistemom na~rtujejo 40 % zmanj{anje potreb poenergentih. Z novimi sistemi je doseèna tudi avtomatska za{~itatople vode za varno rabo. S priklopom na mestni plin je ukinjenaplinska postaja na propan - butan. Mestni plin se po novemuporablja za kuhinjo, pralnico in za ogrevanje hotela. Poleg plinskepe~i ostaja kot rezerva ena pe~ za ogrevanje na kurilno olje. Uki-njene so ekolo{ko sporne vkopane cisterne ob objektu, nadome{~ajojih nove 6.000 l cisterne za kurilno olje v kleti hotela. Poleg pozi-tivnih u~inkov investicije na poslovanje hotela je pomemben tudiprispevek k pove~anju ekolo{ke varnosti v okolici, so sporo~ili izhotela Jelovica.

Romana Purkart

Aktualno

6

Vabilo na podjetni{ko kavico

Spo{tovane ob~anke in ob~ani!

Gorni{tvo in voja{ko gorni{tvo imata v na{ih prelepih krajih dolgotradicijo. ~astno in s ponosom gorni{ko tradicijo gojimo pripadniki132. gorskega bataljona na Bohinjski Beli. Ve{~ine preìvetja ingorskega bojevanja segajo v leto 1930 in {e danes jih nadgrajujemo znajmodernej{o opremo in izku{njami z razli~nih koncev sveta. Sku-paj z ostalimi enotami Slovenske vojske smo se odlo~ili, da pre-izkusimo svojo pripravljenost na svetovne izzive 21. stoletja tudi vpraksi. Zato bomo od 12. do 20. aprila organizirali vajo »Gorski

udar«, na kateri bomo preizkusili znanje, tehnike in ve{~ine gorskegabojevanja v sredogorju v na{i ob~ini. Pri vaju bo sodelovalo letalstvo,helikopterji in seveda tudi mi, voja{ki gorniki. Vaja bo potekala vokolici voja{nice na Bohinjski Beli, na streli{~u Ma~kovec ter vpogorju Jelovice in Sori{ke Planine. S to vajo bomo dokazali, da smovredni va{ega zaupanja!

Svojo opremo, znanje in ve{~ine bomo predstavili tudi na dnevuodprtih vrat 19. maja. Prisr~no vabljeni, da preìvite ta dan z nami!

Stotnik Ale{ A`man

Seja sveta TNP^lani sveta javnega zavoda Triglavski narodni park so na 2.

redni seji obravnavali in potrdili Poro~ilo o delu, poslovno po-ro~ilo in ra~unovodsko poro~ilo javnega zavoda Triglavski na-rodni park za leto 2011. V letu 2011 so bili izvedeni {tevilni do-godki in prireditve v obeh info sredi{~ih in info postajah (skupajokoli 130), ki postajajo pomembna povezovalna mesta razli~nihciljnih skupin. V obeh info sredi{~ih Dom Trenta in Triglavska roàna Bledu ter na Pocarjevi doma~iji je {tevilo obiskovalcevprimerljivo z letom 2010, skupno preko 23.000 obiskovalcev. Pripromociji narodnega parka in ozave{~anju o pomenu ohranjene na-rave in kulturne dedi{~ine so imeli pomembno vlogo tudi {tevilneizobraèvalne aktivnosti, ki se è vrsto let uspe{no vklju~ujejo v{olske izobraèvalne programe. ~lani sveta so med drugim s spre-jetjem sprememb in dopolnil Poslovnika sveta pridobili tudimo`nost postavljanja pobud in vpra{anj. Iz vrst predstavnikovlokalnih skupnosti so predstavili pobudo za pripravo tematskih pre-davanja za prebivalce TNP.

Razvojna agencija zgornje Gorenjske vas vsklopu projekta Podjetni{ka kavica vljudnovabi k udele`bi na drugi sklop podjetni{kihdelavnic in sicer:

1. Novi podjetni{ki pristopi za nove ~ase

Ste ujeti v za~aranem krogu? Kaj lahko vtem novem okolju stori posamezno pod-jetje? Kako prestrukturirati vrednote, jihza~eti udejanjati in ìveti na poti sre~e inuspeha? Z razvojem socialnih kompetenc.Socialne kompetence so sposobnost sha-janja s seboj in s svojo okolico. Kdor dobroshaja s seboj, ima dobro samopodobo inìvi ìvljenje skladno s svojimi èljami inposlanstvom – z ozave{~anjem, da je vsakposameznik pomemben ~len organiziranegaekosistema se vzpostavi ravnovesje, spo{to-vanje ter zaupanje. Izvajalka delavnice, kibo 4. aprila, ob 16.00 v prostorih gasilskegadoma v Gozdu Martuljku bo FlorenceMaria Mratu{.

2. Za podjetnike od 0 do 3 leta: ostati s. p. alioblikovati d.o.o. - dav~ni vidik

Podjetniki se na za~etku poslovne poti

obi~ajno odlo~ijo za delovanje s statusomsamostojnega podjetnika (s. p.). S~asomaobseg poslovanja naraste in samostojni pod-jetnik za~ne razmi{ljati o preoblikovanju vdru`bo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).Za katero obliko poslovanja se je torejsmiselno odlo~iti? Na delavnici bomo spoz-nali na eni strani skupne zna~ilnosti, nadrugi strani pa razlike med s.p. in d.o.o. zdav~nega vidika. Obravnavali bomo dav~nividik prenosa ali prenehanja dejavnostioziroma prodajo (podaritev) deleà dru`be.Pogledali pa si bomo tudi problematikopovezanih oseb in transfernih cen. Izvajalkadelavnice, ki bo organizirana 11. aprila, ob16.00 v prostorih Ragor-ja bo MarjetaKon~ar.

3. Kako do bolj{e u~inkovitosti in inova-tivnosti v poslovnem okolju?

Odgovor se skriva v energijskem uravno-teànju telesa in uma s starodavnimi teh-nikami globinskega spro{~anja. Nenehnonapet um povzro~a stres in njegova bio-kemija prizadane ~love{ko telo vse doceli~nega nivoja. Celosten pristop k energij-ski obnovi telesa in uma, ki vsebuje temelj-

ne principe za ohranjanje zdravja in psi-hi~ne trdnosti, povzro~i, da se ~lovek umiriin uravnoteì. Izvajalka delavnice, ki bo 18.aprila, ob 16.00 v prostorih Hotela Tripi~(Bohinjska Bistrica) bo Andreja Koprivec.

4. Primeri dobrih praks

Delavnica na terenu, kjer bomo izbranepodjetnike v posameznih ob~inah obiskaliin se seznanili z njihovim delom. Izvajalecdelavnice, ki bo 11. maja, ob 16.00 jeRazvojna agencija zgornje Gorenjske.

V ~asu izvajanja navedenih delavnic bostelahko pridobili informacije o postopku regis-tracije s.p.-ja ali d.o.o.-ja ter o splo{nih ak-tivnostih VEM to~ke Razvojne agencijeZgornje Gorenjske. Vse delavnice se bodopri~ele ob 16.00 in kon~ale predvidoma ob19.30. Udele`ba je brezpla~na, saj delavnicesofinancirajo ob~ine Kranjska Gora, Jesenice,Gorje, @irovnica in Bohinj. Svojo prijavopotrdite na telefonski {tevilki 04/581 34 15 alipo elektronski po{ti: [email protected] sprejemamo do zapolnitve prostora.

Edisa Alagi}, Ragor

Nagrajenci Ob~ine Bled

7

»Jok novorojen~ka, ki sem mu vdahnilìvljenje, je zame najlep{a pesem.«

Opisati dr. Ludvika Ravnika je zelo te`ko,opisati njegovo delo pa {e te`je; je zdravnik,kirurg, urolog, doktor znanosti, velik {portnikin {e ve~ji humanist. Njegove metode prizdravljenju raka prostate so bile inovativne inmednarodno priznane, zaradi njegovih stro-kovnih odkritij na podro~ju vzrokov za mo{koneplodnost ga cenijo kolegi doma in v tujini -marsikaterega otroka namre~ ne bi bilo, ~e nje-govemu o~etu ne bi pomagal prav dr. LudvikRavnik. S svojim delom v urologiji je pisalzgodovino. Prav tako se je prof. dr. Ravnik vzgodovino vpisal kot eden od pionirjev he-modializnega zdravljenja pri nas. Mimogrede- ima tudi Bloudkovo nagrado za svojedose`ke v {portu, prejel jo je leta 2003, pa {e bilahko na{tevali... Rodil se je leta 1922 vNomenju, specializacijo iz urologije je opravilleta 1952, ima velike zasluge za razvoj {portnemedicine v Sloveniji, desetletja je delal kotklubski in reprezentan~ni zdravnik, bil je ~lanzdravni{ke ekipe jugoslovanske olimpijskereprezentance na {tirih olimpijskih igrah....ìvina Bledu, v mirnem predelu Cankarjeve.

16. aprila bo minilo 42 let od prve presa-ditve ledvice v Sloveniji, v skupini kirurgovljubljanskega klini~nega centra ste bili tudivi. Lako se spominjate tega dogodka?

To je bil nesporno velik dogodek - ne samozame, pa~ pa tudi za slovensko medicino. Bilje to zelo pomemben dan, ker smo bili mi potej plati ena vodilnih ustanov v srednji Evropiin smo prvi v tem prostoru za~eli uporabljatiaparat za umetne ledvice. Vedeti moramo, daso bili to bolniki, ki so bili zapisani smrti,funkcija ledvic je bila pri njih poplonomauni~ena, le z aparatom smo uspeli ìvljenjeohranjati - v~asih je bilo treba narediti eno alidve operaciji...

Kaj pa potem, kak{ne so bile izku{nje,kot ste opravili prvo opreacijo. Ste sezavedali, da orjete ledino in da postavljatenove mejnike znanosti?

Ja, seveda, vse, kar je na novo, {e posebej, ~esi pri tem uspe{en, prinese tebi in ekipiposebno sre~o in zadovoljstvo. Vsaj polovica

dializiranih bolnikov je bila potem dokon~noozdravljena.

Kako pa gledate na presaditve zdaj, stezadovoljni, ker se je Slovenija vklju~ila vevrotransplant?

Seveda. Slovenija se je vanj vklju~ila leta2000, od takrat naprej se je {tevilo presaditevledvic mo~no pove~alo. Vedeti je treba, da kosmo mi za~eli s presaditvami, so bili to organi,ki jo jih darovali ìvi ljudje, zdaj pa se za pre-saditve uporabljajo kadavrski organi. Leta1970, ko smo mi opravili prvo presaditev led-vice, je bila darovalka ìva - mati je svojo led-vico dala sinu. Povem vam, da ko smo takratvideli prve kaplje urina iz presajene ledvice, sonam pri{le solze v o~i. Zdaj je ìvih daroval-cev premalo za vse ledvice, ki jih potrebujemo,zato se uporabljajo kadavrske; taka ledvicasicer ni vedno dobro pripravljena, tako da sorezultati presaditev slab{i, kot pa ~e je daro-valec krvni sorodnik, vendar tako pa~ je.Takrat, ko sem za~el delati na presaditvah,torej od leta 1970 do 1987, smo opravili 104presaditve ledvice, pri tem je {est ljudi umrlo,devet jih je bilo treba dializirati, vsi ostali soìveli normalno...

Glede na to, da ste v svojem ìvljenjuspremljali usode {tevilnih ljudi. nekaterimste lahko pomagali, drugim ne. Kaj je tisto,kar ène ~loveka naprej?

Zelo te`ko odgovorim na to vpra{anje -namre~ kot zdravniku mi je bil vedno cilj po-magati, ne glede na stanje bolnika, saj ~epomislite na rakava obolenja, je pot do oz-dravitve dolga - rak je kroni~na bolezen inzaradi tega mora{ na zdravljenje kot zdravnikgledati z ve~ gledi{~, dejstvo pa je, da se mora{boriti za vsakega bolnika, za vsako preìvetje.Pri bolniku pa ne more{ misliti le nanj, pa~ patudi na njegove sorodnike, na tiste, ki ga imajoradi. Vsekakor mora zdravnik do bolnikavzpostaviti poseben odnos, vedno je namre~prisotna te`ka odlo~itev - ali bolniku povedatiza njegovo stanje, ali mu kaj zamol~ati in gatako pustiti v upanju za popolno ozdravitev - tiodnosi so zapleteni, veliko je odvisno od os-ebnosti zdravnika. Spominjam se, da sem bilv jeseni{ki bolni{nici prisoten pri rojstvumrtvorojenih otrok - takrat sem moral takojukrepati, saj pomo~ babice ni zadostovala,

dvema otrokoma sem re{il ìvljenje s tem, dasem jima dal injekcijo neposredno v srce. Joknovorojen~ka, ki sem mu vdahnil ìvljneje, jezame najlep{a pesem.

Pogovor sva za~ela o va{em vrhuncukariere. Pa pojdiva nazaj v mladost. Kakose spominjate svojih mladih let?

Moje `viljenje je bilo zelo burno v vsehsmereh, vedno sem imel energije na pretek, karse mi pozna {e danes. Bil sem {portnik, takokot vsi moji bratje in to tako poleti kot pozimi;igrali smo nogomet, odbojko, bil sem mladin-ski dràvni prvak v teku na smu~eh. Mislim,da je bila prav moja mladost baza za takodolgo ìvljenje - namre~ nikoli si nisem nitipredstavljal, da bom doìvel tako visoka leta.

Zakaj ste se odlo~ili prav za {tudij medi-cine?

Ja, vzrok za to odlo~itev je bil vpoklic vnem{ko vojsko. Zgodba je zanimiva, namre~moja iznajdljivost me je pripeljala do tega, dasem postal bolni~ar v vojski in ob {tevilnihranjencih, ki smo jih dobivali z vzhodne fronte,sem se tako dobro izu~il, da mi je tamkaj{njizdravnik, kirurg rekel: »Ravnik, vi morate po-stati zdravnik!«

Sicer pa sem bil v ~asu dija{kih let nagnjenbolj k odrskemu ìvljenju, imel sem celomo`nost {tudirati glasbo na Dunaju, pa mi jeo~e rekel: »Nikamor ne bo{ {el, lumparij selahko nau~i{ tudi doma!«

Ob kitari sem dosti pel, sicer pa sem citrar -è od 13. ali 14. leta igram na citre, res pa samoza doma~o uporabo, najraje pa seveda igramslovenske narodne pesmi.

@ivite na Bledu. Vam to kaj pomeni? Ja, seveda mi. Bled je bil zame vedno kot

center Slovenije, tako da je avto kar sam zaviliz Ljubljane v levo....

10. aprila na ob~inski slovesnosti bostepostali ~astni ob~an Ob~ine Bled. Kako seob tem po~utite?

Joj, za mene je bilo to, da mi je gospodùpan postal obvestilo, da bom imel ~ast biti~astni ob~an Bleda, zares veliko prenesene-~enje, po drugi strani pa sem zelo ponosen, dasem bil izbran.

Romana Purkart

Dr. LudvikRavnik, ~astniob~an

Ob~ine Bled


8

Rodil se je leta 1950 na Bohinjski Beli inè od majhnega ga je privla~il goski svet. Prvipomembnej{i vrh je osvojil pri petnajstihletih, do dana{njih dni pa {teje è prek tiso~vzponov v Alpah, Tatrah, na Kavkazu, vAndih, predvsem pa v Himalaji. Najraje jeizbiral najte`je, ~e se je le dalo, prvenstvenesmeri in s tem mnogo kje zapustil neiz-brisljivo sled prvopristopnika. Posebno od-mevni so njegovi solo vzponi v takrat naj-zahtevnej{ih smereh doma~ih Alp. Ves alpi-nisti~ni svet je ob~udoval njegov izrednidoseèk, ko je l. 1975 brez dodatnega kisikaopravil prvenstveni vzpon ~ez ju`no steno8475 m visokega Makaluja. Med na{oponovno himalajsko odpravo je {tiri leta kas-neje ob vzponu na Mount Everest preplezalnajte`je smeri na vi{ini 8.400 m in s temomogo~il prvi jugoslovansko vzpon na strehosveta po novi smeri. V 54. letu ìvljenja se jepovzpel na 8167 visoki Dhaulagiri in s tem{e danes velja za najstarej{ega Slovenca z os-vojenim osem tiso~akom. Leto potem je nasvoj najljub{i na~in, v solo vzponu, osvojil6.812 m visoki Ama Dablam.

Vladimir Sili~ je doma~in s Sela pri Bledu,ki je vse svoje ìvljenje aktivno spremljal na-

ravno in kulturno dedi{~ino Bleda in {ir{eokolice in jo z velikim veseljem tudi fo-tografiral. Zadnje desetletje pa se je tej svojiljubezni aktivno posvetil.

Krona njegovih aktivnosti sta vsekakor dveizjemni knjigi, ki sta iz{li lani.

Najprej je iz{la knjiga z naslovom Rezljanavrata na Slovenskem. V desetih letih je fo-tografiral ve~ kot tiso~ starih slovenskih vrat,tako iz blejske ob~ine kot tudi iz vseh sloven-skih pokrajin. Ta po krivici zapostavljeni delslovenske kulturne dedi{~ine je zdaj doku-mentiran in zbran v monografiji z naslovomRezljana vrata na Slovenskem.

Kot je v uvodniku napisal ùpan Janez Faj-far, je monografija Vladimirja Sili~a »dokaz,da z znanjem, pogumom in velikim srcemlahko pomagamo k ohranitvi kulturne in na-ravne dedi{~ine na{ih prednikov.«

Le nekaj mesecev kasneje se je kot avtorteksta in fotografij podpisal {e pod knjigoVodnik ~ez osamelce in ledine Blejske kot-line.

Avtor je z izjemnim posluhom za naravo intradicijo zelo tanko~utno opisal poti ~ez os-amelce in ledine Blejske kotline. Navdu{i naskot pisatelj, fotograf ter zelo natan~en in si-stemati~en zbiratelj ledinskih imen.

Na podro~ju ohranjanja kulturne dedi{~ineje poleg omenjenih dveh knjig potrebnoomeniti tudi njegov prispevek v projektu»Kako se pri vas re~e«, popis ledinskih imenna obmo~ju blejske ob~ine. S svojim delomin aktivnostmi je Vladimir Sili~ lepoto in bo-gastvo na{e dedi{~ine delil z vsemi nami injo v (vsaj v knjigah) tudi za vedno ohranil zaprihodnje rodove.

Vladimir Sili~ je kot dolgoletni ~lan Tu-risti~nega dru{tva Bled, ~lan upravnega od-bora Turisti~nega dru{tva Bled, do nedavnegatudi njegov podpredsednik, s svojim prosto-voljnim delom dal neprecenljiv prispevekpredvsem na podro~ju urejanja sprehajalnihpoti. Pred leti je dal pobudo za ustanovite sek-cije ljubiteljev Dobre gore pri Turisti~nemdru{tvu Bled, ki jo tudi vodi. Sekcija imapreko petdeset zelo aktivnih ~lanov, ki neu-morno skrbijo za to, da so vse poti na Dobrogoro vedno brezhibno urejene, kar je prav go-tovo zasluga njegovega kriti~nega pogleda.

Vladimir Sili~ je bil aktiven tudi v ob~inskipolitiki. Bil je ~lan Ob~inskega sveta Ob~ineBled v treh zaporednih mandatih od nastankaob~ine, to je od leta 1995 do leta 2006. V tem~asu je bil tudi predsednik Odbora za okoljein prostor ter predsednik ~asopisnega svetaOb~ine Bled.

Prav zaradi vsega predstavljenega menimo,da si Vladimir Sili~ zasluì srebrno plaketoOb~ine Bled.

Prostovoljno gasilsko dru{tvo Ribno v letuv letu 2012 praznuje 110-letnico ustanovitve.Je eno najaktivnej{ih dru{tev v ob~ini, saj

sodeluje pri vseh aktivnostih s podro~jaza{~ite, re{evanja in pomo~i. Tako ima PGDRibno za potrebe Ob~ine Bled organiziranoin ustrezno usposobljeno ter tudi opremljenoekipo tehni~nih re{evalcev. Dru{tvo zglednoskrbi za izobraèvanje in usposabljanje svojihoperativnih ~lanov. Poseben poudarek v PGDRibno namenjajo usposabljanju ~lanov zauporabo IDA, usposabljanju za ga{enje no-tranjih poàrov, usposabljanju bolni~arjev terusposabljanju tehni~nih re{evalcev. Vsa taznanja so zelo pomembna in potrebna za iz-vajanje planiranih nalog v okviru sodelovanjaoperativne enote ob morebitnih nesre~ah vob~ini in {ir{e.

^lani Prostovoljnega gasilskega dru{tvaRibno radi organizirajo tudi tekmovanja indruge prireditve, kjer pridobijo dolo~enasredstva, ki jih porabijo za posodobitevopreme in izobraèvanje ~lanov.

Prvi gasilski dom je bil v Ribnem zgrajen vletu 1905 in è opremljen z najnujnej{oopremo. Drugi gasilski dom je bil predan na-menu leta 1982, katerega so neumorni gasilciv zadnjih letih dogradili in temeljito obnovili.Za vsa ta dela in nakup opreme in vozil je bilopotrebno veliko prostovoljnih delovnih ur~lanov in tudi finan~na pomo~ krajanov. Ve-liko prostega ~asa ~lani dru{tva namenijo zavzdrèvanje doma in urejanje okolice. Zelozavzeti so tudi pri organizaciji tekmovanj indrugih prireditev, kjer pridobijo dolo~enasredstva, ki jih porabijo za posodobitevopreme in izobraèvanje ~lanov.

Gasilci so vedno prvi, ki jih kli~emo napomo~ ob nesre~i, pa tudi druga~e vedno pri-sko~ijo na pomo~. Srebrno plaketo Ob~ineBled podeljujemo Prostovoljnemu gasilskemudru{tvu Ribno za dolgoletno aktivno delovanjedru{tva na podro~ju za{~ite in re{evanja.

Letos mineva 110 let od ustanovitve prvegakulturnega dru{tva v Ribnem. To je bilo tam-

Zlato plaketo prejme:

Marijan Manfreda - Marjon

Srebrno plaketo prejmejo:Vladimir Sili~

Prostovoljno gasilskodru{tvo Ribno

Kulturno dru{tvo RudijaJedreti~a Ribno


9

bura{ko dru{tvo, ki ga je vodil nadu~iteljJanko Vrezec in so ga ustanovili leta1902. @epred I. svetovno vojno je za~ela delovati tudidramska sekcija, ki pa je dejavneje zaìvelapo vojni, ko je vodstvo prevzel sin u~iteljaVrezca,Milan Vrezec. Uprizarjali so pred-vsem ljudske igre, dramski skupini pa se jekmalu pridruìl {e pevski zbor, ki ga je pravtako vodil Milan Vrezec.

Kulturno ìvljenje je v Ribnem mo~nozaìvelo v ~asu med obema vojnama, ko sose posamezne kulturne skupine zdruìle vprosvetno dru{tvo. Najbolj dejavna v teh letihje bila dramska skupina, saj so amaterskiigralci v nekaterih sezonah pripravili tudi po{tiri uprizoritve. Prosvetno dru{tvo je poskr-belo tudi za {irjenje bralne kulture, uredili soknji`nico, ki je è pred vojno imela 500 knjig.Do izgradnje novega zadru`nega doma, se jekulturno ìvljenje odvijalo v tedanjem gasil-skem domu. Najve~ja pridobitev za dru`benoin kulturno ìvljenje pa je bil nov zadru`nidom, ki so ga ob~ani zgradili s prostovoljnimdelom in prispevki in je postal sredi{~e kul-turnega ìvljenja v Ribnem in to vlogoohranil vse do danes. Tedaj je delovalo è ve~sekcij, najbolj dejavna pa je bila zopet dram-ska. Dru{tvo se je po smrti najbolj aktivnegakulturnika v ~asu po 2. svetovni vojni, Ru-dolfa Jedreti~a, preimenovalo po njem.

V obdobju od petdesetih do sedemdesetihlet je bilo v reìji doma~ih reìserjev pre-mierno uprizorjenih kar 27 predstav za od-rasle in dve otro{ki. V teh letih je bilustanovljen tudi pevski zbor, ki je deloval letri leta.

V osemdesetih letih so se v dru{tvovklju~ili mladi igralci in z njimi tudi novireìserji, ki so se z vso vnemo lotili dela. Naodru so se premiere kar vrstile, ve~krat tudipo dve v sezoni.

Delovati sta za~eli tudi otro{ka in mladin-ska dramska skupina ter lutkarstvo. Orga-nizirane so bile otro{ke matineje. ^lanidru{tva so v teh letih pripravili {tevilne raz-stave ro~nih in likovnih del ter organiziralikulturne tedne. V tem ~asu je dru{tvo sklenilotudi pobratenje s Kulturnim dru{tvom Bo{-tanj, sodelovalo je z zamejci v Italiji inAvstriji.

V kulturnem dru{tvu v Ribnem se odvijatudi folklorna dejavnost. Leta 1979 so lju-bitelji folklorne dejavnosti ustanovili najprejotro{ko, leta 1981 pa {e odraslo folklornoskupino. Obe skupini z manj{imi presledkidelujeta {e danes. Gojita v glavnem gorenjskeplese. Poleg vsakoletnih obmo~nih sre~anj,katerih se redno udeleùjeta, sta bili ève~krat izbrani tudi za regijska sre~anja -otro{ka nazadnje leta 2005 in 2009. Poleg{tevilnih nastopov doma, je {e posebno od-rasla skupina, gostovala è po raznih evrop-skih dràvah Italiji, Avstriji, Nem~iji, Francijiin se leta 1999, kot predstavnica slovenskefolklore, predstavila na Mednarodnem folk-lorno-pevskem festivalu v Angliji.

Dramska dejavnost je v devetdesetih letihnekoliko zamrla, ponovno je zaìvela v letupraznovanja sto letnice ustanovitve dru{tva,

leta 2002. Od takrat dalje vsako leto pripravinovo predstavo, s katero se udeleì Linhar-tovega sre~anja v Radovljici. Nekatere pred-stave so dosegle kar vidne uspehe. PredstavaPleskarji nimajo spominov se je l. 2006uvrstila na sre~anje Gorenjskih komedijantov,kjer je za stransko mo{ko vlogo prejela na-grado za najbolj{ega komedijanta Gorenjske,v predstavi Po{tena deklica je bila nagrajenaigralka v glavni ènski vlogi, s predstavoMarkolfa so leta 2010 na ~ufarjevih dnevih,po oceni ob~instva zasedli 2. mesto in biliizbrani tudi za sodelovanje na Festivalu ko-medije v Pekrah pri Mariboru.

Predstave ne igrajo samo doma, ampak tudipo drugih krajih Slovenije in tudi v za-mejstvu, tako da beleìjo {tevilne ponovitve.Predstava Pr{paran jur je bila odigrana kr 35-krat.

Dru{tvo dobro sodeluje tudi s podru`ni~no{olo Ribno in drugimi dru{tvi v kraju. Orga-nizira in sodeluje tudi na proslavah in prired-itvah ob pomembnej{ih praznikih in dogod-kih v ob~ini. @e vrsto let skrbi, da se kulturnodogajanje odvija tudi v poletnih mesecih.~lani dru{tva od leta 1994 pripravljajo ètradicionalni Ve~er na vasi, s kulturno zabav-nim programom, na katerem obujajo inprikazujejo stare kme~ke obi~aje in s tempopestrijo poletne dni na vasi. Od leta 2004pa v Bode{~ah pripravijo tudi ve~er z na-slovom Gledali{ki dogodek iz ~asa tur{kihvpadov, ki prikazuje posamezne dogodke izteh ~asov v na{ih krajih.

Kulturno dru{tvo Rudija Jedreti~a Ribno jev vseh teh letih skrbelo, da kulturno delovanjev Ribnem ni nikoli zamrlo. Za tako dolgo indobro delovanje dru{tva je vsekakor potrebnoveliko ~asa, prostovoljnega in sr~nega dela terodrekanja in ne nazadnje tudi dobre voljevseh ~lanov dru{tva, ki se vsa ta leta trudijoza ~im bolj pestro in kvalitetno kulturno do-gajanje v Ribnem, zato si Kulturno dru{tvoRudija Jedreti~a Ribno zasluì srebrno pla-keto Ob~ine Bled.

Francka Smolejje sr~na Belanka,ki je na BohinjskiBeli odra{~ala intam z druìno tudiìvi.

Stojánova Fran-cka, kot jo poznajodoma~ini, je ved-no prisotna in aktivna na vseh podro~jihdruàbnega ìvljenja na Bohinjski Beli. Bila

predsednica Kulturnega dru{tva, nato pod-predsednica, è vrsto let pa je aktivna tajnicaKulturnega dru{tva Bohinjska Bela. Sodelo-vala je pri recitacijah ob kulturnih praznikihin reìrala otro{ko igrico. Najbolj uìva vigranju v razli~nih predstavah. Prvi~ je stopilana odrske deske è leta 1980 in od tedaj, znekaj kraj{imi prekinitvami, redno nastopa.

V prej{njem mandatu je bila Francka Smo-lej ~lanica Sveta krajevne skupnosti, kjer jeopravljala vlogo tajnice in skrbela za finance,sicer pa è vsa leta predstavlja mo~nej{opovezavo med krajevno skupnostjo BohinjskaBela in Ob~ino Bled.

Francka Smolej je tudi ~lanica Dru{tvadeklet in èna na vasi, ki mu prisko~i na po-mo~ na prireditvah, kot tudi pri organizacijidela na finan~nem podro~ju.

Frani je zelo aktivna kot ~lanica PGD Bo-hinjska Bela, v dru{tvo je vstopila leta 1978.Leta 1981 je opravila osnovni te~aj za gasilkoin tako postala del operativne enote PGD.Svoje znanje je redno izpolnjevala in leta2004 pridobila ~in ni`ja gasilska ~astnica.Brez nje si tekmovalne desetine ~lanic vgasilskem dru{tvu sploh ne morejo predstav-ljati. Pomaga pri vseh dejavnostih gasilskegadru{tva, tako pri izvedbi gasilske veselice,ob~nega zbora kot tudi pri ostalih delovnihakcijah.

Francka Smolej zadnja leta skrbi tudi zakulturni dom na Bohinjski Beli, igra v raz-li~nih vlogah v predstavah, je pa tudi gonilnasila organizacije nastopov blanske gledali{keskupine po raznih krajih v Sloveniji in v za-mejstvu.

In prav zaradi aktivnega in prostovoljnegadela na vseh podro~jih dru`benega ìvljenjana Bohinjski Beli menimo, da si FranckaSmolej zasluì to priznanje Ob~ine Bled.

Pet zvezdi~ni kamp Camping Bled, kideluje v okviru dru`be Sava Turizem, odliku-jejo vrhunska kakovost storitev, inovativnaponudba in razvoj v skladu z najsodobnej{imikampskimi trendi. To ga uvr{~a med naj-uglednej{e kampe v Sloveniji in {ir{e, karpotrjujejo {tevilne doma~e in mednarodne na-grade. Tako je Camping Bled v preteklih letihpoleg ve~ doma~ih nagrad med drugim prejelnagrado kampskega vodnika Alan Rogers zanajbolj{o ponudbo aktivnih po~itnic, evrop-sko nagrado Nem{kega camping kluba DCC,v leto{njem letu pa znova nagrado AlanRogers za inovativnost.

Camping Bled

Bronasto plaketo prejmejo:Francka Smolej


10

Z ureditvijo Ekolo{ke vasice Gozdnih vilje Camping Bled postal pionir v razvoju t. i.»glampinga« oz. glamuroznega kampiranja vSloveniji. Vendar pa so v Campingu Bledzgodbo glampinga razvili v svojo smer –namesto kopiranja podobnih glampingov vtujini in ponujanja pretiranega luksuza v na-ravi gostom {e vedno èlijo omogo~ati pred-vsem pristen ob~utek kampiranja v preprostihlesenih hi{kah, zasnovanih na bogati kulturnidedi{~ini okolja, ki gostom {e vedno zago-tavljajo ve~ udobja kot bivanje v {otoru. Pro-dukt so dodatno nadgradili s trajnostno kom-ponento.

Kot prvi kamp v Sloveniji so opravili ana-lizo oglji~nega odtisa, na podlagi katere sodolo~ili celo vrsto ukrepov za zmanj{evanjeemisij toplogrednih plinov in u~inkovitej{eravnanje z naravnimi viri. S tem je CampingBled razvil celovit turisti~ni produkt, ki do-sega izjemen odziv na trgu in pomeni izvrstnopromocijo v prihodnost usmerjene turisti~neponudbe Bleda, obenem pa je postal tudiodli~en zgled drugim turisti~nim ponud-nikom v Sloveniji. Inovativnost produktaEkolo{ke vasice Gozdih vil, ki ga v Cam-pingu Bled {e vedno dopolnjujejo, je prepoz-nala tudi Slovenska turisti~na organizacija, kimu je v letu 2010 podelila nagrado Snovalecza razvoj inovativnih turisti~nih produktov.

V Campingu Bled v nekaj ve~ kot {estihmesecih leta zabeleìjo ve~ kot 84 tiso~ no-~itev, kar ga postavlja na prvo mesto medvsemi turisti~nimi objekti na Bledu. Z raz-vojem novih programov in ustrezne infra-strukture èlijo sezono v kampu {e podalj{atiin se s tem odzvati na spremenjeno povpra-{evanje gostov.

Camping Bled tako sodi med najboljeobiskane in uspe{nej{e turisti~ne objekte naBledu in je s svojo predanostjo trajnostnemuturizmu doprinesel tudi k ve~ji prepoznav-nosti Bleda kot »zelene« destinacije.

Joè Konc jes o u s t a n ov i t e l jpodvodne re{eval-ne slu`be, ki je bi-la ustanovljenaleta 1975 na Ble-du. Vrsto let je bilna ~elu PRS RPBled, v vseh tehletih je neumornoin tvorno sodeloval, na~rtoval ter vodil razvojpodvodne re{evalne slu`be na Bledu in {ir{e,vse do dana{njih dni. Danes je Joè Koncnamestnik vodje PRS RP Bled. Enota je podnjegovim vodstvom opravila zabeleènih 164uspe{nih akcij - od iskanja utopljencev,iskanja in dviga potopljenega kamiona, ve~avtomobilov, ~olnov, letala, do podvodnih delv jezerih, na jezovih hidroelektrarn in narekah. Dru`beno koristno delo je enota PRSopravljala na obmo~ju gorenjske regije, izva-

jala je za{~itna opravila, varovanja {portnihprireditev, varovanja ob~inskih prireditev nain ob vodi in {e kaj.

Joè Konc je s svojim kolegialnim, trdimin po{tenim delom v Dru{tvu za podvodnedejavnosti Bled in enoti PRS RP Bled vednopostavljal zgled ostalim. Kot vodja PRS RPBled in kot predsednik DPD Bled je prejelvrsto priznanj za svoje uspe{no in po`rtvo-valno delo, prav tako tudi enota PRS RPBled, ki jo je v teh letih vodil.

Naj na{tejemo samo nekaj teh priznanj -leta 1995; Joè Konc - Srebrni znak Civilneza{~ite Republike Slovenije; leta 2000; EnotaPRS RP Bled - Priznanje SPZ za podro~jere{evanja iz vode; leta 2000 Joè Konc - za25-letno zaslu`no delo v PRS Slovenije; leta2003; Enota PRS RP Bled - Srebrni znakMinistrstva za notranje zadeve RS za razvojin krepitev varnosti; leta 2005; Enota PRS RPBled - Zlati znak Civilne za{~ite RepublikeSlovenije; leta 2008; Predsednik RepublikeSlovenije dr. Danilo Türk je za tveganje,pogum in hitre odlo~itve pri re{evanju iniskanju ponesre~encev na Savi pri HE Blancaodlikoval Podvodno re{evalno slu`bo Slove-nije (RP Bled je ~lanica PRS in je tudi ak-tivno sodelovala pri nesre~i na »Blanci«) zMedaljo za hrabrost.

Joè Konc je pobudnik in soorganizatorsedaj è zelo znane prireditve na Bledu,»Legende o potopljenem zvonu«. Prva tri letaje bila prireditev izvedena v sklopu boì~negapotopa, leta 1999 pa se je prireditev preime-novala v »Legendo o potopljenem zvonu«. Sto prireditvijo lokalna skupnost vsako letoprivabila {tevilne obiskovalce na praznovanjeboì~a na Bledu. Prireditev je bila predstav-ljena tudi leta 2002 na sre~anju evropskihpredsednikov na Bledu. Lokalna organizacijaTurizem Bled jo trì tudi ob zaklju~kih ve~jih{portnih prireditev na Bledu in za raznaposlovna sre~anja podjetij.

Menimo, da si Joè Konc s svojim 36-let-nim uspe{nim delom na podro~ju re{evanjain za{~ite v ob~ini Bled in kot soustvarjalecprireditve »Legenda o potopljenem zvonu«,to priznanje zasluì.

Andra` je è kot majhen kazal veliko za-nimanja za tehniko in glasbo. Pri pribli`noosmih letih so ga kot navdu{enca za klasi~noglasbo za~ele zanimati orgle. Kmalu se je vdoma~i kleti poskusil v izdelovanju posamez-nih delov orgel. Ker mu na za~etku ni {lo naj-bolje, je sam navezal stike z orglarskim moj-

strom g. Mo~ni-kom iz Cerkelj inga nekajkrat tudiobiskal in si ogle-dal njegovo delav-nico. 2009 jereìser RTV Slo-venija Jernej Kas-telec za produkcijoEBU, po osnovnih{olah v Slovenijiiskal otroke z zanimivimi hobiji, ki bi jih natos kratkim filmom predstavili po vsej Evropi.Na O[ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ga je so-cialna delavka Cvetka Arh seznanila zAndraèm in g. Kastelec se je po obisku 80{ol in predhodni odobritvi EBU produkcijeodlo~il za Andraà. Med pribli`no {tirime-se~nim snemanjem je Andra` povsem samizdelal orgle. Andra` je poleg glasbe aktiventudi pri drugih dejavnostih. Je ~lan Ves-la{kega kluba Bled, zelo se zanima za astro-nomijo, èleznice, kamnine, fiziko in jeodli~en pianist. Leta 2011 sta s sestro Anoizmed 25 duetov osvojila sedmo mesto nadràvnem tekmovanju TEMSIG v kategorijiklavirskih duetov, pri ~emer bila Ana naj-mlaj{a udeleènka). V {olskem letu 2010/11je v Cankarjevem domu za projekt Glasbenemladine Slovenije, »Orkester se predstavi«,pribli`no 5.000 u~encem na kratko predstavilorgle. 2011 je na dràvnem prvenstvu v ves-lanju na Bledu osvojil tretje mesto v kate-goriji enojec med pionirji. V {olskem letu2011/12 je osvojil drugo mesto na dràvnemtekmovanju v astronomiji, leta 2012 se jeuvrstil na dràvno tekmovanje v orglah in vregijskem delu osvojil zlato priznanje. Vleto{njem letu zaklju~uje 9. razred, vpisal pase je na [kofijsko klasi~no gimnazijo v Ljub-ljani in na konservatorij za glasbo in balet vLjubljani.

Vojko Zavodnik je dolga leta v Brusljuuspe{no zastopal veliko mednarodno korpo-racijo in v njenem interesu prekriàril svet podolgem in po~ez, dokler ni dokon~no spoz-nal, da je najlep{e doma. Po preselitvi naBled, pod vzno`je ~arobne Straè, ga je vsebolj prevzemala magi~na mo~ neponovljivegaBlejskega kota. Za~el je z zbiranjem drobnihdel~kov ~udovitega mozaika blejske pretek-losti. Ob tiso~letnici prve znane omembeBlejskega gradu je napisal in tudi izdal nena-vadno delo »Skrivnostne podobe raja«. V

Joè KoncVojko Zavodnik

@upanova priz-nanja - ~astneznake prejmejo:

Andra` Risti~


11

njem v poduhovljenem, a hkrati vsem ra-zumljivim besedilom in prikupno risbonakazuje pot k bolj poglobljenemu dojemanjuna{e edinstvenosti. Svoja ob~utja je {e naj-bolje strnil z mislijo, da ~e bi v novodobnemgrabljenju bogastva in kopi~enju materialnihdobrin kaj {tela ljubezen do na{ega prelepegaBleda, potem bi se sam zagotovo po~utilvarno preskrbljenega vse do konca ìv-ljenja…

Borut Pangercse je è ve~ kotpred tridesetimi le-ti pridruìl kul-turnemu dru{tvu vRibnem. Kot vnetfolklorist je bil odsamega za~etkadelovanja folk-lorne skupine vRibnem njen ~lan kot plesalec, vrsot let pa jebil tudi vodja skupine. Prav v ~asu, ko je vodilskupino, je ta dosegla kar nekaj zavidljivihuspehov, saj se je ve~krat uvrstila na regijskasre~anja in gostovanja v tujino. Borut je zdajè kar nekaj let zvest dramski dejavnosti. Vdramsko skupino se je vklju~il v sedemde-stih letih, ko je bila ta dejavnost zelo kva-litetna. Pred desetimi leti se je zopet vklju~ilv dramsko skupino, pri svoji dejavnosti jezelo napredoval. Borut je pri svojem delo-vanju v dru{tvu zelo cenjen, saj s svojo pri-sotnostjo in prizadevnostjo zelo pozitivnovpliva tudi na ostale ~lane. Kljub prizade-vnosti v kulturnem dru{tvu pa je aktiven tudiv gasilskem dru{tvu na Selu, gasilec je postalè kot otrok. Borut si zasluì priznanje zaspodbudo za naprej in za nagrado za delo, kiga je opravil v dru{tvu.

Iztok in KsenijaOraèm sta v 15 letihdelovanja poro~negaateljeja ve~ kot 300parom ustvarila ne-pozabne spomine naBled- parom sta nam-re~ pripravila in orga-nizirala nepozabenporo~ni dan! Sta pra-va specialista za or-ganizacijo porok zaènine in neveste iz celega sveta, v povpre~juletno na Bled pripeljeta ve~ kot 3000 svatov,ki koristijo no~itvene kapacitete in ostale blej-ske turisti~ne storitve. Pri kreiranju poro~nihpravljic sta povezala lokalne ponudnike, odhotelov, restavracij, do pletnarjev, fijakarjevin drugih akterjev. Prenekateri njuni mlado-poro~enci so postali pravi ambasadorji Bleda,

saj se na kraj izre~enega DA mnogokrat vra-~ajo.

Henrik RikoZupan, {esto{olecz Bleda, je vses-plo{no aktivenfant, ki v prostem~asu rad ribari inplava v Blejskemjezeru ne glede naletni ~as. [tevilnegledalce pokala vlednem plavanju je è januarja pred dvemi letinavdu{il s skokom v 4 stopinje »toplo«jezero. [e bolj pa je presenetil s knjigo »Kakoje nastalo Blejsko jezero«, prvim delom zamladino s teàvami pri branju, mladimidislektiki, med katere spada sam. ûdovitoknjiìco mu je izvirno ilustriral so{olec Adri-jan Hajdinjak. V Sloveniji je kakih 15.000dislektikov, zato ni ~udno, da je prvih tiso~izvodov po{lo v tednu dni, in je bilo knjigotreba ponatisniti {e v dvatiso~ izvodih. Odzivna knjigo je bil zelo dober tudi v medijih, zRikom je bilo opravljenih veliko ~asopisnih,televizijskih in radijskih intervjujev, izbran jebil za ime tedna. Dobil je tudi nagrado Inco.Na televiziji so posneli kar nekaj reporta` oRiku in sicer za Slovenski magazin (RTVSLO), bil pa je tudi gost v oddaji Dobro jutro.Oddajo o Riku in Bledu je posnela tudi ORFAvstrija. Riko nas je ponovno razveselil znovo zgodbo, tokrat o Vili Bled, na nove knji-ge pa morda ne bomo ve~ dolgo ~akali.

Na Strokovnigimnaziji Tehni{-kega {olskega cen-tra Kranj je julija2011 gimnazijsko{olanje kot zlatimaturant zaklju~ildijak Jakob Lenar-di~ z Bleda.

Jakob Lenardi~ je bil vsa leta odli~en, zad-nji letnik je zaklju~il s samimi odli~nimi oce-nami. Odlikujejo ga tudi odli~ne zna~ajskelastnosti: vedoèljnost, prizadevnost, zagna-nost, kooperativnost.

Dijak Jakob Lenardi~ je na Strokovni gim-naziji Tehni{kega {olskega centra Kranj obis-koval program tehni{ke gimnazije in gazaklju~il s splo{no maturo.

[tudij nadaljuje na Filozofski fakulteti vLjubljani na programu anglistika.

Borut Pangerc

Henrik Riko Zupan

Primavera Bled

Zlati maturant:Jakob Lenardi~

Dru{tva, klubi, ponudniki storitev -

pozor, blià se ~arobnidan na Bledu!

6. maja bo na Bledu ~arobni dan. Prire-ditev, namenjena predvsem druìnam, bo vsoorganizaciji Ob~ine Bled, Turizma Bledin podjetja Netvizija ter seveda z va{opomo~jo na Bled privabila {tevilne obisko-valce, mi pa jim bomo ponudili celodnevnodogajanje na Promenadi, v Zdravili{kemparku, na Straì ter na gradu s {tevilnimi po-pusti. Ta dan bo npr. cela druìna za cenovstopnice za eno odraslo osebo (8 evrov)obiskala Blejski grad. Prav tako bodo poizredno ugodnih cenah na voljo vo`nje sko~ijo, druìnske karte za doìvetja v Pus-tolovskem parku in na sankali{~u na Stra-ì… Skratka, apeliramo na vse ponudnikestoritev na Bledu, da ta dan za ponudijoposebne ugodnosti za druìne.

Na glavnem odru se bo ~ez dan pred-stavilo mnogo nastopajo~ih s programom zaotroke. Poleg nekaterih doma~ih izvajalcevso svojo udele`bo è potrdili tudi Nu{aDerenda, Alenka Gotar, Anika Horvat, Mar-jan mali BU z zaj~kom Sportyjem in medve-dom âlapinkom, Lutkovno gledali{~eJesenice in mnogi drugi. Program bo naodru v Zdravili{kem parku trajal vse od 10.do 16. ure. Sama prireditev je tudi do-brodelnega zna~aja, zato se vsi nastopajo~iodpovejo honorarju. Ve~ o tem v naslednji{tevilki Blejskih novic.

Ker smo v smislu dru{tvenega in klub-skega ìvljenja precej bogata ob~ina, bomov okviru tega dogodka, ki bo na Bled priv-abil veliko {tevilo obiskovalcev, pripravilitudi povorko s predstavitvijo dru{tev inklubov. Edino na{e pri~akovanje je sodelo-vanje vseh aktivnih dru{tev, klubov, po-sameznih sekcij… na tem dogodku. {eposebej bi rad opozoril, da je predvsem za-veza vseh sofinanciranih s strani ob~in-skega prora~una njihovo sodelovanje naob~inskih prireditvah, kot je npr. ta ~arobnidan. S povorko èlimo obiskovalcem iz vseSlovenije predstaviti pestro paleto dru{tev inklubov, ki delujejo na obmo~ju na{e ob~ine.V povorki naj sodeluje iz vsakega posa-meznega dru{tva ali kluba ~im ve~ ~lanov,ki naj s svojimi enotnimi dresi, kostumi, uni-formami, opremo itd. dajo dogodku {eposeben pe~at. Vsi tisti, ki pa bi se èleli {edodatno ~ez dan predstaviti na samostojnihdelavnicah, morda mini turnirjih, stojni-cah,…, pa naj svoje ideje in èlje sporo-~ijo ob prijavi na sodelovanje. Za vse pri-jave in informacije sem vam na voljo natel. {t.: 041-710-970 in po e-po{[email protected]. Va{e prijave pri~aku-jemo do petka, 6. aprila.

Toni Meàn, podùpan

Od vsepovsod

12

Dru{tvo èna in deklet na vasi ob~in Bledin Gorje

^lanice dru{tva èna in deklet na vasi ob~in Bled in Gorje smo seskupaj z gosti in ùpanom Ob~ine Bled Janezom Fajfarjem in ù-panom Gorij Petrom Torkarjem zbrale na rednem letnem ob~nemzboru v hotelu Astoria. Lani smo za izbor Kmetica leta predlagaleMarto ôp iz Gorij. Izbor je potekal v Zagorju ob Savi, prireditvesmo se tudi udeleìle. Letos smo s pomo~jo kmetijsko- svetovalneslu`be è pripravile ve~ predavanj, tudi predavanje Mi{e Pu{enjak Ze-lenjavni vrt skozi celo leto. Imele smo delavnico izdelovanje naravnihmil, kopanje v Portoroù ter ogled pr{utarne in oljarne. Poleti se bomoodpravile na Ratitovec, strokovna ekskurzija nas bo peljala v Belokrajino. Predavala nam bo tudi Marija Merlak, udeleìle se bomodràvnih kme~kih iger in izbrale kandidatko za kmetico leta.

Marija Pazlar

Aktualno, dru{tva

13

Slovenska vojska v ob~ini Bled

Prvi slovenski naborniki so sluìli voja{ki rok è davnega 1991. leta,obvezno sluènje voja{kega roka pa je veljalo do leta2003. Po tem ob-dobju se po dolo~ilih Zakona o voja{ki dol`nosti, ne glede na opustitevizvajanja dolo~enih sestavin voja{ke dol`nosti v miru, vodi voja{kaevidenca. Tako na Gorenjskem pristojni organ, Uprava za obramboKranj, vsako leto vse voja{ke obveznike, kar pomeni fante stare 18 let,povabi na seznanitevz voja{ko dol`nostjo.

Leto{nje leto je na obmo~ju Gorenjske vpisanih v voja{ko evidencove~ kot 1050 fantov, ki so ali pa bodo v leto{njemletu dopolnili 18 let.V ob~ini Bled smo v leto{njem letu v voja{ko evidenco vpisali 38 fan-tov, ki so bili rojeni leta 1994. Seznanitev za fante iz ob~ine Bled smoizvedli 7. marca, ùpan ob~ine Bled Janez Fajfar nam je za izvedbodogodka prijazno odstopil poro~no dvorano v prostorih ob~ine. Odzivna povabilo je bil dober, saj se jeve~ina fantov seznanitve udeleìla. Vuvodu je svoje ob~ane pozdravil in tudi nagovoril ùpan, Janez Fajfar,ki je med drugim poudaril pomen obrambe na{e domovine in do-moljubno noto. V drugem delu seznanitve so fantje spoznali Sloven-sko vojsko in vse mo`nosti sodelovanja z njo. Predstavljen je bilzanimiv in dinami~en poklic vojaka in mo`nost zaposlitve v Sloven-ski vojski, mo`nost prostovoljnega sluènja voja{kega roka, vklju~itevv pogodbeno rezervo in pridobitev {tipendije Slovenske vojske. Pred-stavili smo jim tudi voja{ki tabor Mors in mladi ter jih povabili nadneve odprtih vrat voja{nic, ki bodo v mesecu maju. Tiste, ki èlijove~ informacij, smo povabili na Upravo za obrambo v Kranju ali naogled na{e spletne strani www.postanivojak.si, lahko pa nas pokli~ejona brezpla~no telefonsko {tevilo 080 13 22.

Pred ob~insko stavbo je del opreme in oboroìtve Slovenske vojskepredstavil 132. Gorski bataljon iz voja{nice Bohinjska Bela. Fantje sosi opremo in oboroìtev z zanimanjem ogledali. Najbolj so bilinavdu{eni nad opremo bojevnika 21. stoletja in avtomatsko pu{ko F2000 S.

Tekst in foto: stotnica Inge Kemperle, {tabni vodnik Janko Vidic

Avtohtone pasme v Julijskih Alpah

V Info sredi{~u Triglavska roà na Bledu v sredo, 4. aprila 2ob 19.uri, vabimo na sredin ve~er avtohtonih pasem v Julijskih Alpah. Stevedeli, da imamo v Sloveniji registriranih 14 avtohtonih ìvalskihpasem? [ir{e obmo~je TNP oz. Julijskih Alp je izvorno obmo~je zavsaj tri v Sloveniji priznane pasme doma~ih ìvali: dre`ni{ko kozo,

bov{ko ovco in kravo ciko. Ogledali si bomo kratke filme o pasmahdoma~ih ìvali, ki izvirajo iz {ir{ega obmo~ja TNP oz. Julijskih Alp,strokovni sodelavec javnega zavoda Triglavski narodni park DavorinKoren pa nas bo seznanil s problematiko ohranjanja teh pasem.

V februarju smo izvedli te~aj z naslovom Staro znanje za nove dni.Doma~a ov~ja volna je za mnoge le nit, iz katere lahko s pomo~jo pletenjain kva~kanja nastanejo tople nogavice, za danes redke pa je to material zapolstenje oz. filcanje. Dve soboti zapored smo ob mentorstvu LadkePene{ iz Kranja s pomo~jo vode in mila ter malce spretnosti ustvarjalineponovljive in unikatne izdelke. Deset ukaèljnih udeleèncev te~aja jetako postalo bogatej{ih za eno sede`no blazinico in par copatov.

7. marca smo odprli fotografsko razstavo Janeza Kramarja, ~lanaFoto kluba TNP, z naslovom Pu{~ave, 14. marca pa smo se nasmejaliob komediji Jeppe s hriba, ki so nam jo zaigrali ~lani igralske zasedbeKD Rudija Jedreti~a iz Ribnega.

Fotografsko razstavo si lahko ogledate do 18. aprila, ko jo bo za-menjala razstava ~lanov foto skupine Planinskega dru{tva Tolmin.Vabljeni tudi na ogled slikarske razstave popotnice Anine Funess znaslovom Bohness, ki bo na ogled do 15. julija. Informacije o ostalihprihajajo~ih dogodkih dobite v Info sredi{~u Triglavska roà na Bleduali na spletni strani www.tnp.si.

Mojca Pintar, TNP

Marijin dom Bledu gostil dr. Metko Klevi{ar

V soboto, 17. marca smo v Marijinem domu HMP na Bledu gostilidr. Metko Klevi{ar, ki vedno odkrito spregovori o sebi, bolezni,so~loveku in njegovih stiskah, o starosti, umiranju in spremljanju umi-rajo~ih, o smrti in ìvljenju. Na naporni poti onkologinje se je soo~ilaz mnogimi izgubami, pogumno spoprijemanje z lastno boleznijo pa je{e pove~alo njeno so~utje do bli`njih. ìvi kakovostno starost in kotpravi sama: »Sedaj se lahko posve~am temu, kar mi je bilo vedno vveselje: sre~ujem se z ljudmi, se pogovarjam z njimi, jih poslu{am inimam ~as za to.« Pa vendar pogovor z dr. Metko Klevi{ar ni bil lepogovor o umiranju in smrti, kar nehote pomislimo ob omembinjenega imena ali ob besedi hospic. Dr. Klevi{arjeva je odgovarjala navsa na{a vpra{anja. Dotaknila se je razli~nih tem iz vsakdanjega ìv-ljenja in skozi primere svoje bogate kariere »so~loveka« tudi podro~ja,kjer je ogromno ~love{kih stisk, o katerih pa razmeroma malo govo-rimo. Kot pravi sama: »Da bi lep{e in bolj{e ìveli, moramo govorititudi o smrti in narediti vse, da bodo ljudje, ki umirajo, do zadnjegatrenutka ìveli.« @ivljenje je skrivnost, v njem ostaja veliko neznank,mnogo stvari, na katere se ne moremo nikoli vnaprej pripraviti. »Os-taja pot v neznano in upanje, da bomo tej poti kos, ne glede na to, kajnas ~aka,« to je njen pogled na ìvljenje in spregovorila je o tem, kakosama razume te probleme. Kako torej ìveti? »Kakovost ìvljenjapomeni, da ga doìvljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega in smisel-nega, tudi ko nam je hudo, tudi v minljivosti. ê se zavedamo, da je na{~as omejen, bomo z njim ravnali bolj var~no, ga bomo napolnili boljsmiselno, bomo bolj izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo.« [een njen nasvet: »Dve stvari lahko ~loveku zelo olaj{ata ìvljenje. Po enistrani ìvljenjski realizem, ki omogo~a, da stvari vidi{ take kot so, brezolep{anja, po drugi strani pa optimizem, ki v vsaki, {e tako te`ki situ-aciji, dopu{~a àrek upanja.«

V prihodnje pa sestre h~ere Marije Pomo~nice vabimo na danodprtih vrat, ki bo 14. aprila od 14. do 17. ure. Spoznali boste lahkoskupnost h~era Marije Pomo~nice in dejavnosti Marijinega doma. In-formacije: s. Martina Golav{ek, tel: 031 443 771 [email protected]. Marija Ti{ler Serianz

Dru{tva

14

Blejski upokojenci v Londonu

Na povabilo Brede Wilkinson, Slovenke, ki è veliko let ìvi v Lon-donu, in njenega moà Johna, se je skupina blejskih upokojencev 9.marca odpravila na potepanje po Londonu. Ogledali smo si naj-pomembnej{e zanimivosti mesta. Podrobneje smo si ogledali Towerof London, Britanski muzej, Narodno galerijo in se z ladjo odpeljaliproti Greenwichu. Zanimivosti Londona smo si ogledali tudi z re~neperspektive. Pluli smo mimo Shakespearovega gledali{~a, pod Towerbridgom, v daljavi zagledali parlament, Big Ben in ob~udovali Mileni-jsko kolo. Ogledali smo si tudi Windsor. Po vseh zanimivostih nas jevodila Breda, ki je bila neko~ tudi turisti~na vodnica, zato nam je ssvojim bogatim znanjem res lepo popestrila dneve v Londonu. è prejpa je poskrbela za vse rezervacije (avtobus, hotel, gledali{~e…). Zad-nji dan smo si ogledali muzikal Mamma Mia. Predsednik DU Bled,Ljubo Sokli~, pa je pridno {tel svoje »ov~ice«, da bi se mu katera vvrveù velemesta ne izgubila. Bilo je enkratno in nepozabno.

Ana Markelj

Na~rti KO Rde~ega krià ZasipV februarju so se poslovile dolgoletne odbornice RK Zasip, postale

so na{e ~astne ~lanice. To so Francka êlik, Ana êrnigoj, JulkaDovàn, Marjana Kraigher, tajnica Olga Mlakar, Vida Mateli~, predsed-nica Minka Sra~njek, Betka [poljar, Ton~ka [tajer, blagajni~arka MiraZupan in Ivanka @emva. Vsem se iskreno zahvaljujemo in jim èlimoveliko zdravja, jesen ìvljenja naj preìvijo ~im lep{e! Na{e delo se bonadaljevalo tam, kjer se je njihovo kon~alo. Ohranili bomo programe,kot je na primer merjenje krvenga tlaka, sladkorja in holesterola, tapoteka v sodelovanju z blejskim zdravstvenim domom. Pripravili bomopredavanja, ki bodo zanimiva za {ir{o populacijo, nadaljevali bomo zobiski bolnih in starej{ih na domovih in v Domu dr. Janka Benedika,sodelovali bomo pri krvodajalskih akcijah. Organizirali bomo izlete, zakatere se bo trudila Bojana Pipan, sodelovali bomo z na{o Krajevnoskupnostjo in z vsemi dru{tvi, {e posebej z gasilci in upokojenci. Privsem tem nam bo v veliko pomo~ predsednica Obmo~nega zdruènjaRK Radovljica, Anica Svetina. Seveda v na{e delo sodi tudi zbiranjeprostovoljnih prispevkov in pobiranje ~lanarine.

Na{a osnovna naloga ostaja humanitarnost. âsi, v katerih ìvimo,niso prijazni do mladih, do druìn z otroki, do starej{ih, ovdovelih in{e bi lahko na{tevala. Stiske so vedno huj{e in èlimo si, da sekdorkoli, ki potrebuje pomo~, obrne na nas in sku{ali bomo skupajpoiskati re{itev. Ali so humanitarne organizacije v urbani in mnoì~nidru`bi sploh {e potrebne? »Predstavljajte si, da bi pomo~ dajali vneposrednem stiku dajalci in prosilci, predstavljajte si, da bi v neo-liberalni dru`bi pomo~ delila samo dràva s svojimi birokratskimimehanizmi, brez humanitrnih organizacij, ki pomenijo korekcijodràvne socialne politike, brez posegov, ki med rev{~ino in blaginjoohranjajo vsaj kolikor tolikor spodbudno ravnote`je!« (dr. Lev Kreft)

Nove odbornice pa so: Maksa Ambroì~, tajnica Mirjana êferin,Tatjana Koren, blagajni~arka Marija Gartner, Vida Jesen{ek, BojanaPipan, Simona Rekar, Jagoda Rekelj, Branka Torkar in predsednicaJoìca Purkart.

Joìca Purkart

Ob~ni zbor Dru{tva upokojencev Zasip^lani dru{tva upokojencev Zasip so imeli svoj ob~ni zbor 7. marca,

soglasno so potrdili poro~ilo o delu dru{tva za lani in program dela zaletos. Lani se je izteklo {tiriletno uspe{no, delovno in bogato obdobjedejavnosti Dru{tva upokojencev Zasip, ki ge je predstavila predsed-nica Joìca Lukan. V programu dela za letos so ob{irno predstaviliprojekt Starej{i za starej{e. Predmet projekta je izdelati metodologijoin izvesti pilotski projekt baze podatkov o potrebah starej{ih ljudi,starih 70 let in ve~, pri pomo~i na domu. S tem nameravamo zapol-niti vrzel, ki na tem podro~ju v Sloveniji vlada med vladnim innevladnim sektorjem. Ciljna skupina sama bo s podatki lahko(posredno) usmerjala sredstva, ki jih vlada namenja potrebam pomo~istarej{ih k tistim, ki jih res potrebujejo, hkrati pa pomeni tovrstna bazapodatkov nadzor civilne dru`be nad porabo prora~unskih sredstev.Cilj projekta je izdelati model informacijskega sistema, ki bo sluìldru{tvom upokojencev v Sloveniji za kreiranje baz podatkov o potre-bah starej{ih po pomo~i na domu, izbolj{anje pretoka informacij opomo~i potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s temizbolj{ati medsebojno sodelovanje, popestritev dejavnosti dru{tev up-okojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov, pove-~anjem obsegamedsebojne pomo~i starej{ih, izbolj{anje kvalitete pomo~i starej{imna domu in pove~anje nadzora civilne dru`be nad porabo prora~un-skih sredstev. V ta namen bodo prostovoljke v aprilu obiskale vse kra-jane Zasipa, stare nad 69 let in jih prosile, naj izpolnijo anketo.

Po uradnem delu ob~nega zbora je vse prisotne navdu{il Oktet LipBled. Ob poslu{anju pesmi ter ob sladkih dobrotah Anice Poto~nikso po~astili tudi mednarodni dan ènsk.

Anica @emva, DU Zasip

Zasip bo dobil Turisti~no dru{tvoPredsednica dru{tva sem postala Mateja Vilman, doma iz Zasipa,

23-letna {tudentka podiplomskega magistrskega programa na Eko-nomski fakulteti v Ljubljani - smer Turizem. Dru{tvo je, kar se ti~eformalnosti, ustanovljeno, v kratkem bo tudi ustanovitveni ob~ni zbor.Prijavili smo se na javni razpis za sofinanciranje programov turisti~nihdru{tev v Ob~ini Bled in ~akamo na informacije, upamo, da bomo~imprej pri~eli z delom. Pri~akujemo, da bodo ljudje pozitivno spre-jeli ustanovitev dru{tva in da bodo zainteresirani za sodelovanje.

Namen ustanovitve dru{tva je pospe{evanje turizma v Zasipu, kra-jevna promocija obiskovalcem ter informiranje o turisti~ni ponudbiin krajevnih znamenitostih.

Na{i cilji so narediti zloènko s turisti~no ponudbo, izdelati spletnostran, sodelovati pri ~istilni akciji, izvesti nate~aj za izbor najlep{eurejenih hi{, postaviti turisti~ne table, ureditev pohodni{ke to~ke inpoti na vrhu Homa, sodelovali bomo pri ostalih akcijah v Zasipu! Ver-jamem, da nam bo uspelo!

Mateja Vilman

Ob~anke in ob~ani!

Vabimo na otvoritev in ogled razstave ob 100-letnici rojstva arhitekta Danila Fürsta.

Otvoritev razstave bo v petek, 6. aprila, ob 19. uri v festivalnidvorani na Bledu.

Razstava bo odprta do 6. maja.

Danilo Fürst, Ple~nikov u~enec in mestni arhitekt Bleda v ob-dobju med leti 1937 do 1941 je Bledu zapustil bogato

zapu{~ino, ki bo predstavljena na razstavi.

Vljudno vabljeni!

Opozarjamo, zanimivosti

15

Traktoristi, po~asi!

Ve~krat opazimo, da traktoristi zelo radi pritisnejo na plin - tudi vva{kih naseljih ali celo sredi Bleda! Pri spravilu velike stare lipe, kijo je podrl veter pri Vili Pre{eren, je skoraj pri{lo do nesre~e, saj jemladi voznik traktorja z naloènim deblom tako pridivjal okrogovinka pri Blego{u, da je nepripeto deblo zdrsnilo s prikolice! Nasre~o se je tokrat kon~alo brez nesre~e!

Romana Purkart

Dan ~rnega teloha

^lani Naravoslovnega dru{tva Bled in ljubitelji narave smo se vsoboto, 18. februarja, spet zbrali, da se nau~imo nekaj novega in boljespoznamo na{o okolico.

Nekaj ~ez 60 radovedneèv se je zbralo na parkiri{~u ob Lovskemdomu pod gradom. Prej{nji mrzli dnevi so malo zavrli cvetenje ~rnegateloha, toda è dan ali dva toplej{ega vremena sta zadostovola, da gaje bilo dovolj za oglede in fotografiranje. Predsednik dru{tva, JoèSkumavec, nam je predstavil ve~ kot 50 rastlin, ki smo jih poleg~rnega teloha lahko videli ob poti na grad. Na grebenu, nedale~ odgradu, nas je opozoril na puhasti hrast, ki ga sicer najve~ najdemo vPrimorju. Posamezna podro~ja rasti so tudi v notranjosti Slovenije,ta na Bledu pa je novo odkritje. Ob~udovali smo lahko tudi lepe ze-lene primerke klinolistnega in skorjastega kamnokre~a, ko smo se poozki stezi vzpenjali proti cilju na grajski pe~ini. V grajski dvorani namje akademik dr. Mitja Zupan~i~ zelo iz~rpno predaval o lastnostih~rnega teloha, ki je najpogostej{a vrsta teloha v Sloveniji. Ob spreml-javi diapozitivov je predstavil {e sorodne vrste teloha, ki rastejo pri nasin v sosednjih pokrajinah. Posebej za to prilo`nost so ljubiteljskeslikarke pod mentorskim vodstvom akademske slikarke BrigitePoègar Mulej v grajski galeriji pripravile razstavo slik teloha, nadkatero smo bili vsi navdu{eni. Zavod za kulturo Bled je omogo~ilprost vstop na grad, dal na razpolago dvorano za predavanje in pros-tor za likovno razstavo, s pogostitvijo pa poskrbel za prijeten za-klju~ek dopoldneva.

Irena Kosma~ Mazi, foto: Matja` Mazi

Obisk v glasbenem centru Do Re MiGlasbeni center Do Re Mi deluje pod okriljem Mednarodne fed-

eracije za glasbeno vzgojo Willems. V februarju nas je obiskalpredsednik federacije, Christophe Lazegers. Prvi dan obiska na Bledusi je ogledal, kako potekajo u~ne ure, eno uro pa je izvedel tudi sam.Otroci so bili navdu{eni in ~eprav mentor ni znal slovensko, so seodli~no sporazumeli – seveda preko glasbe. Za zaklju~ek dneva sou~enci pripravili tudi kratek nastop. Drugi dan ga je sprejel ùpanOb~ine Bled, Janez Fajfar. Christophe Lazegers je bil navdu{en nadblejsko naravo in prijaznostjo doma~inov. Sam è 30 let pou~uje naglasbeni {oli v Lyonu in jo tudi vodi. Svoje bogato pedago{ko znanjeje posredoval tudi na{im u~iteljem.

V sredo, 7. marca pa so u~enci pripravili kratek koncert v Bolni{niciBegunje. V prvem delu so se predstavili mladi instrumentalisti, vdrugem delu pa se je s tekmovalnimi skladbami za revijo Zagorjepredstavil {e pevski zbor Do Re Mi. Petra Aha~i~

Kdo jih pozna? Po poti druìnskih fotografij ...

Na fotografiji so udeleènci knjigovodskegate~aja iz leta 1925. Fotografija je zelo verjetnonastala v vasi Grad. Udeleènci so fotografi-rani pred hi{o POTO^NIK. Na hi{i, nad napi-som, je letnica 1896. Mogo~e kdo na foto-grafiji prepozna svojo babico ali dedka. To bibilo imenitno. Hvale`ni bomo vsakomur, ki bilahko posredoval kak{ne podatke o osebah nafotografiji. Veselilo nas bo, ~e pokli~etepredsednika Muzejskega dru{tva Bled Sre~aVerniga, tel. 041 767 293 ali mu po{ljete elek-tronsko po{to na [email protected]

Zahvaljujemo se gospe Cvetki Koblar, ki jena fotografiji »{ranganje« prepoznala FrancaCergolja (*1894), svojega dedka.

Muzejsko dru{tvo Bled

16

Turizem, prireditve

Datum Ura Kraj Naziv prireditve

30.3 – 1.4. Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1999 in mlaj{i

Petek, 30.3. 18.50h Ledena dvorana Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce do vklju~no letnika 1999

20h Vila Bled Najbolj{e stvari so tri – Ve~er treh blejskih chefov

Sobota, 31.3. 16 – 18 h Kavarna Park Ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke; Velikono~ni okraski.

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 1.4. 10 h @upnijska cerkev Sv. Martina Blagoslov zelenjaod 12 h dalje Restavracija Grill Otvoritev akvarija – Posebna

v Hotelu Lovec ponudba sveìh pe~enih postrvi18 – 22 h Restavracija Panorama Druàbna sre~anja za starej{e

ob~ane

Ponedeljek, 2.4. 18.50h Ledena dvorana Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce dovklju~no letnika 1997

2. – 4.4. Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1997 in mlaj{i

Sreda, 4.4. 19 h Info sredi{~e TNP Avtohtone pasme v Julijskih Triglavska roà na Bledu Alpah – predstavitev kratkih

filmov in predavanje

êtrtek, 5.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

Petek, 6.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

Sobota, 7.4. 9 – 15 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za odrasle

20 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 8.4. 6 h @upnijska cerkev Sv. Martina Vstajenjska procesija in koncert @upnijskega zbora Bled

10 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

10 – 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let)

11 – 13 h Blejski grad Lov za velikono~nimi pirhi16 h Trgovski center Bled Koncert Godbe Gorje15 – 18 h Kavarna Park Nedeljsko popoldne ob kitarski

glasbi19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert

@upnijskega zbora Bled

Ponedeljek, 9.4. 8 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a

Torek, 10.4. Bled Ob~inski praznik ob~ine Bled

êtrtek, 12.4. 18h Knji`nica Blaà Predavanje: @ivljenje medvedovKumerdeja Bled v Sloveniji, kot ga razkriva GPS

telemetrija

Petek, 13.4. 19.30 Knji`nica Blaà Okrogla miza: »Ali Slovenija Kumerdeja Bled potrebuje novo levico?«

Sobota, 14.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 15.4. 18 – 22 h Restavracija Panorama Druàbna sre~anja za starej{e ob~ane

Torek, 17.4. 17 h Knji`nica Blaà "Nastop mladih glasbenikov z Kumerdeja Bled Bleda in okolice"

KOLEDAR PRIREDITEVTajska princesa na Bledu

V Grand Hotelu Toplice na Bledu so vza~etku marca gostili tajsko princeso Ba-jrakitiyabha, ki je prva vnukinja trenutnegatajskega kralja Rame IX. Princesa, ki je bilav Sloveniji na zasebnem obisku, je na Bleduv spremstvu zaposlenih tajskega vele-poslani{tva na Dunaju obiskala otok in grad.V Grand Hotelu Toplice so ji pripravililahko ve~erjo v Restavraciji Julijana. Predodhodom iz hotela se je princesa vpisala vknjigo ~astnih gostov hotela, izvr{ni direk-tor Sava Hotelov Bled pa ji je izro~il sim-boli~no darilo, monografijo o Triglavskemnarodnem parku, so sporo~ili iz Savahotelov Bled.

Romana Purkart

Barmani na gradu

@e sedmo leto zapored bo Vi{ja strokovna{ola za gostinstvo in turizem Bled orga-nizirala mednarodno {tudentsko barmanskotekmovanje v sklopu AEHT, evropskegazdruènja hotelirskih in turisti~nih {ol. Tek-movanje bo potekalo na Blejskem gradu v~etrtek, 12. aprila. Tekmovalci bodo me{ali»long drink« pija~o, ki bo na voljo tudiobiskovalcem!

[pela Triller

Turizem, prireditve

17

XIV. strokovni posvet za mentorje prakti~nega

izobraèvanja {tudentov

8. marca je Vi{ja strokovna {ola za gostin-stvo in turizem v {olskem hotelu Astoriaizvedla ̀ e XIV. Strokovni posvet za mentorjeprakti~nega izobraèvanja {tudentov Vi{jestrokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled,ki se izobraùjejo v vi{je{olskem programuVelnes in v programu Gostinstvo in turizem.

V uvodnem delu je na{e mentorje, ude-leènce posveta, pozdravila direktorica {oleJana [pec, in na kratko predstavila aktualnedogodke iz ìvljenja in dela {ole. Osrednjatema posveta je bila komunikacija in je bilaizbrana na predlog mentorjev, udeleèncevzadnjega posveta v marcu 2011. Tako jemag. Zvonka Kri{tof iz {olskega centraNovo mesto predavala o uspe{nem komuni-ciranju med mentorji in {tudenti, ob tem paopozorila na razlike med generacijami in {eposebej predstavila zna~ilnosti Y generacije.Dotaknili smo se tudi zakonskih podlag,vezanih na izvajanje prakti~nega izobraè-vanja in s tem povezano organizacijo mreèpodjetij in organizacijo prakti~nega izo-braèvanja v celoti za oba programa, ki juizvajamo na {oli. Predstavili smo tudi no-vosti na podro~ju ocenjevanja in spregovo-rili o razpisu Javnega sklada RepublikeSlovenije za razvoj kadrov in {tipendije zasofinanciranje spodbud delodajalcem za iz-vajanje prakti~nega usposabljanja z delom,ki poteka lo~eno za vsako {tudijsko leto,sicer pa v obdobju 2009 -2013.

Poleg mentorjev iz podjetij so se posvetaudeleìli tudi tisti zaposleni na {oli oz. v{olskem hotelu, ki se na katerem koli de-lovnem podro~ju vklju~ujejo v izvajanjeprakti~nega izobraèvanja {tudentov. Zeloaktivni so bili {tudenti 2. letnika {tudijskegaprograma Gostinstvo in turizem in njihovipredavatelji strokovnih predmetov, ki so seob tej prilo`nosti predstavili s postre`bo de-lovnega kosila.

Z odzivom gospodarstva, udele`bo men-torjev in potekom posveta smo zelo zado-voljni, saj je je bila tudi tokrat udele`ba nadpri~akovanji. Mentorji so zainteresirani zatovrstna izobraèvanja in aktualno prob-lematiko, delo na posvetu pa je bilo zelouspe{no, kar je potrdila tudi evalvacija.

Roìca S. Ferjan~i~, univ. dipl. in`.,predavateljica vi{je {ole

Sreda, 18.4. 19 h Info sredi{~e TNP Odprtje fotografske razstave Triglavska roà na Bledu ~lanov foto skupine Planinskega

dru{tva Tolmin

êtrtek, 19.4. 18 h Knji`nica Blaà Delavnica – izdelava naravnega Kumerdeja Bled doma~ega mila, {ampona,

pralnega pra{ka…

Petek, 20.4. 17.00 Knji`nica Blaà "@iga [paget" - lutkovna pred-Kumerdeja Bled stava za otroke, stare vsaj 3 leta

19.30 Knji`nica Blaà "Nepal – treking okrog Anapuren Kumerdeja Bled – zadetek v srce"

20 h Gourmet restavracija Najbolj{e stvari so tri – Ve~er Promenada treh blejskih chefov

21. – 22.4. 10 – 18 h Blejsko jezero 53. Prvomajska vesla{ka regata

Sobota, 21.4. 10 – 12 h Info sredi{~e TNP Triglavska tr`nica in SOS: Park Triglavska roà na Bledu [kocjanske jame

10.30 h Info sredi{~e TNP Brihta raziskuje: Park [kocjanske Triglavska roà na Bledu jame

Sreda, 25.4. 19 h Info sredi{~e TNP Komedija Partnerska poroka Triglavska roà na Bledu (Tone Partlji~), KD Brezje, Smeh

teater

Sobota, 28.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 29.4. 10 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let)

Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridrùje pravico do spremembe programa.

Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si.

Projekt »Trije kuharji«povezuje najbolj{e blejske restavracije

Vila Bled, Hotel Triglav in Gourmetrestavracija Promenada, ki deluje v okviruSava Hotelov Bled, so z namenom promocijesvojih restavracij in kuharjev pripravili sku-pen kulinari~ni projekt »Trije kuharji«. Vokviru projekta so zasnovali serijo skupnihkulinari~nih ve~erov ter poseben kulinari~nipaket, ki poleg obiska restavracij vklju~ujetudi bivanje na Bledu.

Restavraciji v hotelu Vila Bled in HoteluTriglav ter Gourmet restavracija Promenada sevse bolj uveljavljajo kot lokali z najbolj{o kuli-nari~no ponudbo na Bledu. Vse tri vodijo obe-tavni mladi kuharji, predstavniki nove slo-venske kuhinje: Igor Jagodic, Uro{ [tefelin inBine Vol~i~. Turisti~na podjetja, katerim pri-padajo omenjene restavracije, so se zato odlo~i-la za skupno promocijo v okviru projekta »Trijekuharji«. Zasnovali so serijo treh skupnih kuli-nari~nih ve~erov, na katerih se bodo ljubiteljemvrhunske kuhinje predstavili vsi trije kuharji.Prvi tak ve~er bo v petek, 30. marca, v ViliBled, naslednja dva pa v petek, 20. aprila, v Go-urmet restavraciji Promenada in v petek, 25.maja, v restavraciji 1906 v Hotelu V nadalje-vanju sodelujo~i pri projektu razmi{ljajo tudi ogostovanjih v drugih restavracijah po Slovenijiter tujini. Poleg serije kulinari~nih ve~erov sosodelujo~a podjetja tako pripravila tudi skupenkulinari~ni paket, ki vklju~uje dvodnevno bi-vanje v Vili Bled, Grand Hotelu Toplice ali Ho-telu Triglav ter dve ve~erji v katerikoli od trehrestavracij po izbiri gosta. V podporo promo-ciji projekta pa bo vzpostavljena tudi skupna in-

ternetna stran, kjer bodo predstavljeni vsi trijekuharji in restavracije.

Alenka Be{ter, Sava hoteli Bled

[tudentski projekt:Pustovanje za Lions

klub Bled[tudentje Vi{je strokovne {ole za gostinstvo

in turizem Bled smo 18. februarja organiziralidobrodelno pustno rajanje za ~lane Lions KlubaBled. Ve~er, poln doìvetij, smo pripravili naBlejskem gradu, kjer je goste pri~akala Alica.Popeljala jih je skozi svet ~ude`ne deèle, kjerso gostje spoznali Belega zajca, norega Klo-bu~arja, Sr~no kraljico in {e mnoge druge.Rde~a nit celotnega ve~era je bila dobrodelnost.Tako nam je skupaj s ~lani Lions Kluba Bleduspelo zbrati 341evrov, ki jih je Klub podarilpomo~i potrebnim. âroben ve~er je pri~aralatudi odli~na hrana in pija~a. Kuhinja je fenome-nalno pripravila ve~erjo s {tirimi hodi, stre`bapa je profesionalno postregla izbrane jedi inpija~e. Uspe{no izpeljan ve~er nam prav gotovone bi uspel brez vodje animacije Tamare Tavèljz ekipo, vodje kuhinje Manuela Majeri~a zekipo in vodje stre`be Domna Hrena z ekipo.Za organizacijo in koordinacijo celotnega pro-jekta je bila za-dolèna {tudentka Ana Golja, kije zelo dobro vodila svoje so{olce in projektuspe{no rea-lizirala. Zahvala gre tudi na{immentorjem, ki so z modrimi nasveti veliko pri-spevali k uspehu tega projekta. Prestali smoognjeni krst prvega {olskega projekta, ~akajonas {e {tirje, tako da gremo lahko {tudentjenovim izzivom naproti.

[tudenti Vi{je {ole za gostinstvo in turizem Bled

Mladi

18

Delo Kluba radovlji{kih {tudentovV petek, 24. marca smo na ob~nem zboru Kluba radovlji{kih {tu-

dentov volili svetnika Kluba, ki nas bo zastopal na Zvezi [KIS in vsvetu [OLS. Na mesto svetnika je bil izvoljen Peter Poga~nik, sicer~lan in predsednik nadzorne komisije Kluba. Poleg volitev je UO svo-jim {tudentom predstavil letno poro~ilo o delu ter plan dela za leto2012. Tako smo v letu 2011 izvedli ve~ kot 70 enkratnih projektov ter30 stalnih projektov za na{e {tudente. Obisk {tudentov na projektih seje znatno pove~al, kar si {tejemo za ve~ji uspeh. Poleg tega smo ure-dili pravilnike o delovanju Kluba, potrdili dopolnitev Statuta Kluba terustanovili dija{ki odbor ter foto sekcijo. V letu 2012 pa so poglavitnicilji pove~ati vpis {tudentov v Klub, saj naj bi jih kar 15 % z leto{njimletom zaklju~ilo {olanje, podvojiti ~lanstvo med dijaki ter izvesti mini-malno 70 enkratnih in 30 stalnih projektov. Glavni cilj v prihodnjemletu pa je ustvariti dobro kontinuiteto kadra, ki bo Klub dràl na viso-ki ravni, katero z dobrim delovanjem vzpostavljamo s trenutnim man-datom.Volitve v organe {tudentske organizacije Slovenije s strani Zveze

[KIS in Sveta [OLS. Klub radovlji{kih {tudentov je kadrovsko pri-soten s svojimi aktivisti tudi na nacionalni ravni. Na skup{~ini Zveze[KIS in Sveta [OLS so svetniki vseh slovenskih Klubov volili kandi-date, ki bodo Klube predstavljali na {tudentski organizaciji Slovenije,navzven pa zastopali {tudente pred {ir{o javnostjo in se dogovarjali strenutno oblastjo o sprejemu ali nesprejemu korekcij glede poloàja{tudentov v Sloveniji. Tako je bil na Skup{~ini Zveze [KIS in Sveta[OLS soglasno potrjen za 2. ~lana predsedstva {tudentske organizacijeSlovenije predsednik Kluba radovlji{kih {tudentov Jaka Bassanese.Glavna skrb bo trenutno usklajevanje idej {tudentov z novo koalicij-sko pogodbo vlade in dogovarjanje o dokon~ni izpeljavi ali spremembibolonjskega sistema. Poleg omenjenih del pa bo izvoljeni kandidatopravljal tudi funckijo vodje odbora za ob{tudijske dejavnosti na na-cionalni ravni. Tu se bo po besedah Jake Bassaneseja treba {e najboljpotruditi, saj so pravilno usmerjeni tovrstni projekti medijsko dobrozastopani, dobra zastopanost v medijih pa daje dobra izhodi{~e zakakr{nokoli pogajanje glede poloàja {tudentov v Sloveniji.

Klub radovlji{kih {tudentov

Iz zime v pomlad na Podru`nici RibnoLeto{nja zima nam je krepko ponagajala, saj ni pobelila gri~kov in

polj, po katerih smo ribenski u~enci vsako leto tekli na smu~eh, sesankali in uìvali v zimskih radostih. Zato smo organizirali {portni dandrsanja na odprtem drsali{~u v Zaki, kjer smo uìvali ob gostoljubnemsodelovanju {portnega centra Inter games Bled. Prijetno dopoldne pasmo zaklju~ili s pohodom v Ribno. Ob slovenskem kulturnem praznikusmo na proslavo povabili na{ega nekdanjega u~enca in krajanaVladimirja Sili~a, ki ceni, spo{tuje in popisuje kulturno dedi{~ino vdoma~i in {ir{i okolici,hkrati pa je tudi velik ljubitelj narave. Predstavilnam je njegovi knjigi: Rezljana vrata na Slovenskem in ~ez osamelcein doline blejske kotline. Vrata smo lahko ob~udovali tudi na fo-tografijah, ki jih je avtor razstavljal v dvorani kulturnega doma v Rib-nem. Program so popestrili u~enci z recitacijami in igranjem naglasbila, pevski zbor in otro{ki folklorni skupini KUD Rudi Jedreti~.

V pomlad nas je popeljala Mina Kunstelj s spro{~anjem telesa terdomi{ljijskem potovanju telesa in duha ob igranju na razli~na glasbilaiz vseh koncev sveta. Spro{~eni, umirjeni in zadovoljni smo skupaj zMino sklenili, da bomo na popotovanje in spro{~anje povabili tudi na{estar{e.

V mesecu marcu smo se z mati~no {olo in biologinjo Alenko [imnicvklju~ili v humanitarno akcijo z izdelovanjem origamov. Za vsak izde-lan origam bomo ustanovi za pomo~ otrokom z rakom in krvnimiboleznimi prispevali 1 evro.

Skupaj z u~enci iz Bohinjske Bele smo v mesecu marcu v knji`niciBlaà Kumerdeja na Bledu postavili na ogled izdelke iz razli~nih nar-avnih materialov.

U~enci dramskega kro`ka z mentorico Nu{o Poljanec so se nam zigrico èlja, res velika, predstavili na prireditvi pozdrav pomladi v dvo-

rani zadru`nega doma v Ribnem. Program so obogatili tudi u~enci zrecitacijami z mentorico Alenko ~eh, ubrano pa je zapel pevski zborpod vodstvom Irene Kosma~. Na{a leto{nja prireditev je tudi poklon inzahvala dru{tvu Rudija Jedreti~a Ribno, ki letos praznuje 110. letnicodelovanja.

Meri Poklukar, Podru`nica Ribno

Drsanje pred doma~im pragom

Leto{nja zima ni bila radodarna s snegom, temperature pa so bilekar krepko pod ni~lo. Na igri{~u ob {oli na Bohinjski Beli smo febru-arja imeli led. To smo dodobra izkoristili. Drsali smo pri urah {portnevzgoje, pa tudi {portni dan smo izvedli kar doma. Vaje na drsalkah,igre, hokej… Uìvali smo. ^lanom {portnega in gasilskega dru{tva Bo-hinjska Bela se zahvaljujemo, da so nam omogo~ili prijetne urice naledu.

Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela

Petje in ples izvabita nasmeh

Zadnji dan pred zimskimi po~itnicami so nas v {oli in vrtcu na Bo-hinjski Beli obiskali mladi plesalci folklorne skupine Ribno. Pred-stavili so nam njihova obla~ila, zaplesali so in zapeli. Na koncu smozaplesali in zapeli {e vsi skupaj. Po prijetnem druènju smo bili vsidobre volje.

Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela

î~iphu, vlak je tuV vrtec na Bohinjsko Belo je pripeljal vlak. Ne ~isto pravi, pa ven-

dar zanimiv in poseben, saj so ga izdelali otroci iz skupine Delfini. Obspremljavi glasbe se je spremenil v plesni vlak in se odpeljal po svetu,otroci pa so se najraje odpravili na morje. Vagoni so bili vedno polni,velikokrat pa so služili kot odli~no skrivali{~e. Otroci so ob igri spo-znavali poklic strojevodje in se seznanjali s potni{kimi in tovornimivlaki. ~e pa jih vpra{ate, kaj jim je bilo najbolj v{e~, vam bodo odgo-vorili »na{a ~uharca«.

Darja Juri~, Mateja Dijak

Kultura, obletnice

19

Pepca Marolt, 100-letnica

Pred sto leti, 17. marca, se je na {tajerskem rodila drobna deklica.Star{i so jo poimenovali Pepca. Deklica je odra{~ala v te`kih ìvljenj-skih pogojih, ki pa niso zatrli njene radoìvosti in radovednosti. Delalaje na polju, pasla ìvino, v njej je bila velika potreba po znanju, ki paje, zaradi spleta ìvljenjskih okoli{~in ni mogla izìveti s {tudijem. Jepa to nadomestila z veseljem do branja. Kot mlado dekle jo je ìv-ljenje pripeljalo na Bled, kjer si je ustvarila druìno in postala Ma-roltova Pepca. @ivljenje jo je kar naprej preizku{alo, vendar je vsepremagovala s trmo, vztrajnostjo in ve~nim optimizmom.

Praznovanju njenega visokega, stokratnega ìvljenjskega jubileja, kiga ja praznovala v krogu svojih sorodnikov, se je pridruìl tudi ùpanOb~ine Bled Janez Fajfar, ji ~estital za njen visoki jubilej in ji zaèlel{e veliko zdravih, sre~nih in delovnih let. Tudi aktivistke Rde~ega kriàBled so jo obiskale z lepim darilom, predvsem pa lepimi èljami. Kljubvisoki starosti ima »Pepca«, kot jo poznamo na Bledu, {e velikona~rtov, predvsem z delom na njivi, ki jo {e vedno, in upa, da jo bo {enaprej, s takim veseljem obdelovala.

Vsi njeni

Marija Kapus, 98-letnica

Marija Kapus – Kova~eva mama, je 26. februarja dopolnila 98 let.Zdravje ji je zadnje ~ase malo ponagajalo, a se je k sre~i vse dobrokon~alo. Po videzu sode~ svoja leta krepko skrije, saj je z leta v letoenaka. Najve~ja zahvala za njeno dobro po~utje gre snahi Mari, kiskrbi za zdravo prehrano, urejeno in ~isto bivanje, na kar je sin Joèzelo ponosen.Tokrat je bolezen na posteljo priklenila snaho Maro, zatoso za praznovanje poskrbeli sin Joè in Franci ter h~erka Mari~ka. @etradicionalno smo slavljenki pri{li vo{~iti ùpan Janez Fajfar in pros-tovoljki RK Bled Metka Kralj ter Joìca Pazlar. Kar dolgo ~asa je bilagospa Kapus v na{i dru`bi, saj ji obisk ùpana vedno veliko pomeni.Poslovili smo se z èljo, da bi slavljenki zdravje {e naprej dobro sluìloin tudi snahi zaèleli ~imprej{nje okrevanje.

Joìca Pazlar, RK Bled

Julka Prezelj, 90-letnica

Julka Prezelj se je kot najmlaj{i otrok rodila 24. februarja 1922. letav osem~lanski druìni Poto~nikovih na Bledu. Osnovno {olo je obisko-vala na Bledu, gospodinjsko pa na Jesenicah. Poro~ila se je leta 1947.V zakonu se ji je rodila h~erka. Stanovali so pri Pav~ku na Bledu. Zmoèm sta zgradila hi{o na Dobah, kamor sta se vselila leta 1974. @alsta mo` in h~erka è pokojna. Vdova je è 35 let in je do lani ìvelasama v hi{i na Dobah. Pred novim letom je padla, tako da sedaj ìvi prine~aku v Spodnjih Gorjah. Dneve si kraj{a z branjem ~asopisov in revijter gledanjem televizije. Vsako dopoldne in popoldne si vzame ~as zahojo. {e vedno je bistrega uma in se zanima za teko~e dogodke domain po svetu. Za njen ìvljenjski jubilej sva jo obiskala ùpan Janez Fa-jfar in prostovoljka RK Bled Joìca Pazlar. ùpanovega obiska se jegospa Julka è vnaprej zelo veselila. Njeno dolgoletno bivanje naDobah ji je dalo veliko tem za pogovor z ùpanom. V prijetni dru`bine~aka Joèta in njegove ène Marinke smo doìveli veliko dobrevolje, prijetnega humorja in smeha, ki je izàreval iz gospe Julke. Obslovesu smo ji zaèleli {e naprej trdnega zdravja in dobrega po~utja.

Joìca Pazlar, RK Bled

Albin [orl, 90-letnikNa ^rtomirovi ulici 26 na Bledu

je 16. marca gospod Albin prazno-val svoj devetdeseti rojstni dan. Objubileju smo mu pri{li ~estitatiùpan Janez Fajfar in prostovoljkiRK Bled Anica Mohori~ ter JoìcaPazlar. Slavljenec se je obiska zelorazveselil, saj si je obiska ùpanazelo èlel. V prijetnem klepetu onjegovem ìvljenju smo izvedeli,da se je rodil leta 1922 v druìni»Pr Pstotu«. Mama mu je zgodajumrla, o~etu je ostala skrb za {estotrok. [e kot {olar je moral o~etupomagati pri razli~nih opravilih,tudi pri podiranju in spravljanjulesa v gozdu. @elel se je izu~iti zazidarja, vendar ni dobil prostega vajeni{kega mesta. Zidarski mojster muje ponudil delo izterjevalca nepla~anih ra~unov. To mu ni bilo pisano nakoò, pa tudi nepla~niki po{te niso vzeli resno. Zaposlil se je v ̀ elezarni,kjer je delal vse do upokojitve. Med vojno je bil borec Kokr{kega odreda.Leta 1952 se je poro~il s Kajdonovo Mimi iz Zasipa. @enina teta, ki jeimela kmetijo »Pr' Joèfu«, jima je ponudila sobo za bivanje in tako stase preselila k njej na Bled. Leta 1954 se jima je rodil sin Janko. Leta 1963se je vselil v novo hi{o, ki jo je zgradil na vrtu. Tudi po upokojitvi leta1979 ni miroval. Ljudem je obrezoval sadje, z èno sta obdelovala njivoin pridelala vso hrano, delal je pri izdelovalcih plastike Florjan~i~u inMartin~i~u ter bil vratar v Vezeninah. Rad se spominja vseh zaposlitev,{e posebno dobrih odnosov. Obàluje dana{nje stanje tovarn in tudi odnosdo delavcev. Kljub vedremu in optimisti~nemu pogledu na ìvljenje semu o~i napolnijo s solzami, saj mu je pred tremi leti umrla ̀ ena, pred do-brim mesecem pa {e sin. Tako sta ostala v lepi in urejeni hi{i sama s snahoTatjano. Ob slovesu smo obema zaèleli veliko zdravja in volje do ìv-ljenja ter medsebojne pomo~i. Joìca Pazlar, RK Bled

[port

20

Nika je svetovna!

Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Erzurumu v Tur~iji, ki jepotekalo od 20. do 26. februarja, so odli~no nastopile tudi mladinkeTeka{ko-smu~arskega kluba Bled.

Naslov svetovne prvakinje si je pritekla Nika Razinger, saj je bilanajhitrej{a v skiatlonu oz. duatlonu (5 km klasi~na, 5 km prostatehnika). Uspeh je dopolnila {e Anja Eržen s 4. mestom.

V {tafeti 4x3,3 km pa je slovenska ekipa v postavi Nika Razinger,Anja Eržen (obe TSK Bled), Anamarija Lampi~ in Lea Einfalt (obeTSK Merkur Kranj), osvojila {e bronasto medaljo.

Blejski teka{ki klub je, kot se spodobi, na dan vrnitve {portnikov izTur~ije na Bledu pripravil sprejem, ki so se ga udeležili ljubiteljismu~arskega teka, Nikini prijatelji in družina, pa tudi Petra Majdi~ inVesna Fabjan. Trener Vinko Poklukar je povedal, da je v Nikin uspehin v uspeh slovenske reprezentance vloženega ogromno dela in napora,da pa delajo dobro in prav, kar konec koncev dokazujejo tudi rezultati.Nenazadnje je treba omeniti, da je prav pod Poklukarjevim vodstvommed drugim zrasla tudi imenitna slovenska {printerka Katja Vi{nar, kisodi v sam vrh svetovnega {printa.

Svetovno mladinsko prvakinjo Niko Razinger smo zaprosili za nekajbesed.

Kdaj ste se odlo~ili za trening smu~arskega teka?V petem razredu sem dobro tekla na testiranju pri telesni vzgoji, že

takrat me je profesor Vinko Poklukar vabil v Teka{ko smu~arski klubBled, nekajkrat sem od{la na trening, vendar takrat se tam nisem na{la.Mlaj{i brat Klemen je {el v 4. razredu (leta 2006) v {olo v naravi naPokljuko, kjer se je dobro izkazal v teku na smu~eh, nato so ga povabiliv klub, z njim pa sem od{la {e jaz in sosednja fanta Peter in Anže indanes {e vedno vztrajamo v teku. Tako so se za~eli moji teka{kitreningi.

Kako potekajo treningi?Treningi potekajo po programu trenerjev Vinka Poklukarja in Filipa

Kalana. Poleti treniramo na teka{kih rolkah, te~emo in kolesarimo. Vpoletnem ~asu imamo priprave na Velem polju pod Triglavom, kjer uži-vamo v dolgih pohodih po okoli{kih vrhovih. Ko pade sneg, ve~inotreningov naredimo na Pokljuki na smu~eh. Treninge opravljamo vpopoldanskem ~asu, {estkrat tedensko v vsakem vremenu, le redkoimamo dva treninga na dan. Z mladinsko reprezentanco sem seudeležila skupnih priprav na Norve{kem, na ledeniku v Avstriji, naPokljuki in Rogli.

Kako usklajujete {olske obveznosti in treninge?Imam status vrhunske {portnice. {olske obveznosti redno opravljam,

kljub temu, da sem ogromno odsotna zaradi priprav in tekem. V velikopomo~ mi je so{olka Petra, ki mi redno po{ilja teko~o snov. {port mi jedobra motivacija za delo, tako da mi ni bilo nikoli težko po treninguopraviti {e {olske obveznosti.

Kak{ni so va{i na~rti za prihodnost v teku?[portno kariero nameravam nadaljevati, saj so zadnji rezultati dobra

spodbuda za nadaljnje delo. Poleg tega pa imam tu veliko dobrih pri-jateljev, v teku uživam, kajti {port poteka v naravi, tako da težko kak{entrening izpustim.

Kdaj boste od{li v ~lanske vrste? Sedaj bom {e eno leto tekmovala v mladinski konkurenci. V{e~ so mi

tekme v celinskem pokalu, ker je mo~na konkurenca. Ko bom imelapriložnost, bom z veseljem {tartala med ~lanicami.

Kako na va{e uspehe gleda va{a družina?Moja družina me v {portu spodbuja in daje oporo, prav tako mojemu

bratu. ~e ima{ doma podporo, se da uspe{no delati. {port vzame veliko~asa tudi star{em, veliko je bilo prevozov na treninge in nazaj domov(bolje je sedaj, ko imam vozni{ki izpit, saj se lahko sami odpeljemo natreninge). Na koncu bi se vsem skupaj zahvalila {e posebej Ob~ini Bledin Kovinoplastiki Bled za denarne nagrade, {e najbolj pa Vinku Pok-lukarju in Filipu Kalanu.

Romana Purkart

Blejski ledni plezalci uspe{ni na 3. Humarjevem memorialu v soteski Mla~ca

Na tekmovanju v hitrostnem lednem plezanju so februarja v lede-nem kraljestvu slavili blejski plezalci. Soteska Mla~ca pri Mojstrani,ki je mnogim poznana po gledali{ki predstavi »@ive jaslice v le-denem kraljestvu«, je preostali del zime priljubljen prostor za lednoplezanje.

18. februarja je tam potekal 3. Humarjev memorial, v spomin naalpinista in plezalca Tomaà Humarja. Tekmovanje v hitrostnem led-nem plezanju je bilo namenjeno tako kategoriziranim lednim plezal-cem kot amaterjem. ~arobno ledno sotesko je ob lepem in toplemvremenu obiskalo lepo {tevilo tekmovalcev in navija~ev.

Blejski ledni plezalci so na tem tekmovanju uspeli osvojiti najvi{jamesta. 1. in 2. mesto med kategoriziranimi lednimi plezalci, ki je {teloza Slovenski pokal, sta osvojila reprezentanta Matev` in Jernej Vukoti~,1. in 2. mesto na tekmi »za vsakogar«, pa sta osvojila Joè Biro in @igaKalajì~.

Maja Rimahazi

[port

21

Gorenjski trojni aksel uspe{en za blejske drsalce

Na Bledu in na Jesenicah sta konec januarja in konec februarjapotekali drugo in tretje tekmovanje za Gorenjski trojni aksel, ki se gaje udeleìlo prek 70 drsalcev vseh gorenjskih drsalnih klubov z gostiiz Ljubljane in italijanske Pontebbe. Na{i tekmovalci so si pridrsalikup medalj, prva mesta pa so v svojih kategorijah osvojili: @iva Bra-jlih Novosel, Bela Mohori~, Lana Omov{ek, Pia Omov{ek, Matej Gre-gorc, David Gregorc in Evita êlesnik. V za~etku marca smo seudeleìli tudi tekmovanja za Evropski kriterij v Budimpe{ti, kjer jeMatej Gregorc osvojil zlato odli~je. Tudi ostali so drsali odli~no indopolnili ekipni uspeh. 17. in 18. marca je v Kranju potekalo tek-movanje za Pokal Slovenije, ki je najve~je in naj{tevil~nej{e dràvnotekmovanje v umetnostnem drsanju. Tudi tokrat so nas na{i ~lanirazveselili, saj sta po zlatih odli~jih posegla David Gregorc in MatejGregorc, ki je dosegel tudi nov osebni rekord. Srebrna je bila LanaOmov{ek, potem pa na 4. mestih Bela Mohori~, Pia Omov{ek in Evitaêlesnik, na 5. mestu Tja{a Bur{i~, na 8. mestu Anika Ko{ir, na 9.Melanija Mencinger ter na 10. Tamara Jelu{i~ in Tereza Poga~nik. 11.je bila Ajda Sili~, 13. Trischa Ga{perin, 14. Alina Ko{ir, 18. @iva Bra-jlih Novosel in Zala Erèn, 19. Pia {mid in Ana Lavri~, 22. TinkaraUrban~i~ in najmlaj{a Pia Brajlih Novosel na 27. mestu. Klub se je vjanuarju okrepil tudi po strokovni plati, saj se nam je kot trenerkapridruìla Teodora Po{ti~, ki je pred kratkim kon~ala tekmovalnokariero (udeleènka Olimpijskih iger v Vancouvru leta 2010) in zdajsvoje bogato znanje prelaga na mlade blejske upe. Do konca leto{njesezone na ledu je {e nekaj tekmovanj, potem se pa è veselimo suhihtreningov in poletnih priprav. Vabimo nove ~lane, da se nam pridruìjo.

Tadeja Omov{ek, DD Labod Bled (www.labod-bled.si)

Zmaga doma~ih ko{arkarjev na mednarodnem turnirju na Bledu

V soboto, 3. marca, je v osnovni {oli Bled potekal med-narodni ko{arkarski turnir za de~ke do 11 let. Turnirja so sepoleg doma~e ekipe »Vesela ko{arka« udeleìli tudi mladi ko-{arkarji KK Jesenice, avstrijska ekipa Radenthein in hrva{ki ko-{arkarji iz Umaga. V postavi doma~e ekipe so med drugimi zaigralitudi mladi ko{arkarji z Bleda: Nejc Repinc, Vid Berdnik, Grega Tra-ven ter Maj in Nej Dono{a.V prvi skupini se je najprej pomeriladoma~a ekipa Vesele ko{arke z Ko{arkarskim klubom Umag.Doma~ini so è kmalu po za~etku tekme pre{li v vodstvo, ki ga dokonca tekme niso izpustili in na koncu zmagali z visokim rezultatom44:10.

V drugi skupini sta se pomerili ekipi KK Jesenice in avstrijska ekipaKK Radenthein, zmago so odnesli sosedje iz Avstrije z rezultatom55:23, kar je pomenilo, da se bosta za kon~no prvo mesto pomeriliekipi Vesela ko{arka in KK Radenthein.

Skozi celotno tekmo so na{i mladi ko{arkarji vodili in na koncu slav-ili z rezultatom 49:37.

Navdu{enje med udeleènci nad prvim izvedenim mednarodnimturnirjem za mlade ko{arkarje na Bledu je bilo veliko, zato nam, or-ganizatorjem, ni prestalo drugega kot to, da smo udeleèncem oblju-bili, da naslednje leto dogodek ponovimo.

Vesela ko{arka

Od vsepovsod

22

[tudentski projekt »Bled-podoba raja«

Da je Bled res podoba raja, smo sku{ali dokazati {tudentje Vi{jestrokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled na Blejskem ve~eru, ki seje zgodil 2. marca v Vili Bled. Goste smo popeljali skozi magi~nostve~era s pomo~jo blejskih legend o nastanku jezera, o blejskemzvon~ku, glavna nit ve~era pa je bil zaljubljeni par – turisti~na vodnicaz Gorenjske (Ida Begovi~) in turist iz Srbije (Uro{ [egan). Celotenve~er je povezovala odli~na voditeljica Ur{ka Kotar. Ideja celotnegaprojekta je bila Bled prikazati kot nov tr`ni produkt. Samemu ve~erusmo dodali {e kan~ek dobrodelnosti, saj se je projektna ekipa odlo~ila,da morebitni dobi~ek od prodaje kart nameni Centru za otroke v kriziKresni~ka. Gostje so se lahko prepustili kulinari~nim uìtkom ve~erjes {tirimi hodi zahvaljujo~ [peli Triller z odli~no kuharsko ekipo. Bar-bara Janc je s svojo ekipo spretno in profesionalno postregla vse jedi terto~ila ̀ lahtna dolenjska vina. Celotno animacijsko ekipo, ki je zabavalagoste, je usmerjala Barbara Letonja, projekt pa koordinirala Nika Vid-mar. Potrebno je omeniti tudi mentorje, ki so veliko pomagali pri samiizvedbi projekta. Najve~ja zahvala pa gre celotni projektni skupini ze-lenih – Svr{com, ker smo izvedli super projekt!

[tudenti Vi{ja strokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled

Anine pesmi

V blejski knji`nici so na predve~er mednarodnega dneva ènskpredstavili pesni{ko zbirko Ane Markelj, »Anine pesmi«. Blejka AnaMarkelj je upokojena u~iteljica slovenskega jezika, ki je skorajda vsasvoja profesionalna leta preìvela na blejski osnovni {oli s {tevilnimigeneracijami otrok. Svoje u~ence je vzgajala v ljubezni do maternegajezika, njeni u~enci so za svoje literarne izdelke dobivali republi{ka intudi jugoslovanska priznanja. Zdaj, ko je è nekaj let v pokoju, pa jeizdala svojo pesni{ko zbirko.

Pravi, da so pesmi nastajale zelo po~asi, ob razli~nih prilo`nostih,

veliko jih je nastalo ob rojstnih dnevih, nekaj ob potepanju po naravi,precej ob smrti moà, nekatere pa takrat, ko jo je prizadela kak{nanesre~a, kak{no onesnaènje v naravi. Za izdajo zbirke so »odgov-orni« njeni prijatelji, saj so ji ob rojstnem dnevu prinesli urejenozbirko, v kateri so bile njene pesmi è opremljene s fotografijami, kijih je sama posnela, prepustili pa so ji odlo~itev, v kak{nem obsegubodo iz{le. Dogodek v knji`nici je organiziral Franc Podjed, ki imaveliko zaslug tudi pri izdaji zbirke.

Romana Purkart

Kdor ho~e videti,

mora gledati s srcem.

Kdor ho~e dobro videti,

naj obi{~e dobrega optika.

OPTIKA MESECOÊSNA AMBULANTACesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63 www.optika-mesec.com,

blejske novice

Documents