bloški korak 2010-4

Praznovali smo občinski Praznik

2 6 15 20

glasilo občine Bloke oktober 2010 letnik 11 | številka 4 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 1

385

Nov

a va

s volitve so Pred nami 80 let PGd velike bloke Primožančeva marija iz nemške vasi

Povabljena v šolo

Prvošolka, učiteljica Petja

Nekega toplega avgustovskega dopoldne-va sem prejela pismo. Odprla sem snežno

belo kuverto in presenečena obstala, ko je iz nje pokukala drobna kresnička. Poletela je proti meni in se s krili rahlo dotaknila mojega obraza. Ustavila se je na stolu, ki je stal poleg mize. Njena lučka je nežno utripala. Stegnila sem roki in jo previdno ujela, kajti bala sem se, da ji ne bi poškodovala krilc. Še dobro, kajti krila so mi prinašala sporočilo – vabilo v šolo. Mala kresnička je torej prišla k meni in me povabila v prvi razred.

Komaj sem čakala dan, ko naj bi prvič prestopila šolski prag. Tisto jutro, ko sem šla prvič v šolo, me je mami še posebej lepo ob-lekla, počesala mi je lase in obula čisto nove čeveljčke. Počutila sem se kot princeska, ki se podaja na novo pot. Pred učilnico me je pričakala učiteljica Petja in me prijazno odpeljala k otrokom, s katerimi bomo hodili v isti razred. Potem nam je predstavila pravlji-co o osamljeni kresnički. Kresnička je v prav-ljici hotela imeti veliko različnih prijateljev, na koncu pa je le spoznala prave – svoje pr-ijateljice kresničke, ki so kasneje skupaj po-letele v noč.

Ko se je zgodbica končala, smo izdelali vsak svojo kresničko in jo obesili na zunan-jo stran vrat. Jaz svojo vsako jutro prav lepo pozdravim, v zameno pa mi pomežikne s svojo bleščečo lučko.

Ja, pa tudi torto smo dobili – velikansko cvetli-co; pa ne samo mi, tudi starši so se posladkali z njo.

Tako se je moj prvi šolski dan prijetno zaključil. Res se že veselim jutrišnjega dne, ko bom spet obiskala svoj razred in spet pozdravila svoje prijateljčke – kresničke.

oktober 20102 naša občina

Praznovanje ob občinskem prazniku 2010

Bloški župan, Jože Doles, je uvodoma pozdravil vse goste in ostale prisotne. V nadaljevanju je v svojem nagovoru poudaril, da brez kon-struktivnega sodelovanja občanov in občank, podjetij, organizacij in društev, ki delujejo na našem področju, ne bi mogli dosegati zastav-ljenih ciljev občinskega sveta in občinske up-rave, za kar se je vsem ob tej priliki tudi lepo zahvalil.

Občina se vsako leto ob svojem prazniku z občinskim priznanjem zahvali še posebej pri-zadevnim in zaslužnim občanom in organiza-cijam. Tokrat sta bili podeljeni dve priznan-ji. Priznanje za izjemne dosežke na športnem področju in za mednarodno promocijo Blok je prejel g. Jože Žurga, po domače Grgčov iz Stu-denca. Izjemen Bločan, o katerem smo bralci Bloškega koraka že večkrat lahko brali. Kot 17-leten fantič jo je leta 1958 skupaj s ses-tro in mamo mahnil čez lužo, v Argentino za očetom, ki je odšel že 10 let poprej. V mestu Miramar se je naučil plavati in postal reševalec iz vode, pozneje si je pridobil tudi koncesi-jo za upravljanje dela turistične plaže. Šport mu je bil vedno pri srcu in ne bi bil Bločan, če ne bi poskusil kaj novega. Deskanje (on pravi drsanje) na valovih je bilo »tisto tapravo« in leta 1964 je mesto Miramar razglasilo začetek deskanja na vodi, ko je Hose (tako ga imenu-jejo Argentinci) prvič stoje deskal na valovih. Na tekmovanjih je dosegal najvišje rezultate, dvakrat se je udeležil državnega prvenstva in bil enkrat drugi, najbolj pa je ponosen na državno prvenstvo, na katerem je premagal vso mednarodno deskarsko elito. Mestna občina Miramar se mu je pred nekaj leti za-hvalila z najvišjim priznanjem za njegovo življenjsko delo na področju športa. S pono-som lahko povemo, da je sad njegovega dela tudi del tamkajšnje plaže, ki jo imenujejo z lepo slovensko besedo – pomol. Vsekakor mu gre velika zahvala za tako učinkovito pred-stavljanje naše domovine.

Drugi prejemnik priznanja občine Bloke je Prostovoljno gasilsko društvo Velike Bloke, in sicer ob 80-letnici aktivnega delovanja na področju zaščite in reševanja ljudi in njihove-ga premoženja.

Z namenom, da bi ustvarili pogoje za boljšo opremljenost obstoječe gasilske čete, so v Ve-likih Blokah leta 1930 ustanovili svoje gasil-

V petek, 24. septembra 2010, je V dVorani osnoVne šole noVa Vas potekala osrednja občinska prirediteV ob prazniku občine bloke. pester program in sceno je pripraVila oš noVa Vas V sodeloVanju z občino in kulturnim društVom, ki je z mepz in solističnim nastopom mladega peVskega para ize in roka pintarja popestril slaVnostni dogodek.

sko društvo. S prostovoljnim delom, pris-pevki, pa tudi bloško iznajdljivostjo so člani društva in njihovi »podporniki« v 80 letih ustvarili društvo, ki ima danes lepo obnov-

ljen gasilski dom, sodobno opremo in sodoben delovno-vozni park in ne opravlja samo svoje osnovne funkcije zaščite in reševanja, temveč je pomemben dejavnik pri mnogih kulturnih,

Zapeli so bloški pevci

Predsednik PGD Velike Bloke Miro DolesNagrajenec Jože Žurga

oktober 2010 33naša občina

Stane Korenjak

Včasih sem večkrat potoval službeno v Makedonijo. Ko sem si nekoč kupil večerjo v samopostrežni restavraciji,

mi je blagajničarka prej, kot je povedala račun, ostro postavila vprašanje: »A šta leb?« Makedonci imajo radi kruh in ga jedo pri vsaki jedi. Ženska ni mogla razumeti, da lahko obstoja neki raz-tresenec, ki si pozabi kupiti kruh. Nekako sem jo nato le preten-tal, da mi je prodala večerjo tudi brez kruha.

Naši blagajniki v trgovinah, na bencinskih servisih in drugod ne preverjajo, kaj ste si tokrat naložili v košarico, vendar ne pozabijo vprašati: »Še kaj?«, preden vam vrnejo bančno kartico. Vprašani običajno skušamo to vprašanje preslišati in nekaj zamrmramo. Običajno oni za blagajno s tem ni preveč zadovoljen. Jasno in ra-zumljivo si želi slišati: »Ne, nič več ne potrebujem. To je vse.«

V teh dneh so pri nas volitve, ki so tudi neke vrste nakup. (To velja le, če boste to pravočasno prebrali.) Kandidati za bodoče svetnike in župane v slovenski deželi veselo ponujajo svoje pro-grame. Kar vsi po vrsti so na police postavili asfalt. Ker jim pri-manjkuje prostora, kam ga položiti, bo odslej boljši v kvaliteti su-perior, de luxe in grand prix. Sicer bo pa skoraj na tržišču v takšni kvaliteti, da se bo lahko mazal na kruh. Tudi ta bo v ponudbi. Na policah nam je ponujen tudi beton. Seveda v modificirani obliki raznih domov in telovadnic in drugih objektov. Nič hudega, če bodo ti objekti zaradi pomanjkanja uporabnikov delovali le nekaj ur na teden. V akciji se prodaja javna razsvetljava. Zelo atrak-tivna je tista, pod katero ponoči nihče ne hodi peš. In še pohval-imo se lahko,da odslej tudi mi nimamo več črnega neba. Je zelo trajna in se ne izrabi ali po domače »obnuca«. Pa še mnogo dru-gih materialnih dobrin je na razpolago. In kandidati nas vneto prepričujejo, da vse to nujno potrebujemo, kot actimel za zajtrk.

Na volitvah se te stvari plačajo nekako v naprej. Vsi nestrpno pričakujemo vprašanje: »Še kaj?« Pa ga ni in ni. In, če bi si želeli biti vprašani? Morda tole.

Pri nas na Blokah vsako leto zaključuje različne stopnje visokošolskega študija okrog deset diplomantov. Kot je znano, pri nas lahko dobite delo le, če ste pripravljeni poprijeti za priučena dela oziroma za metlo. Fakultetno izobraženi ljudje si morajo običajno poiskati službo v Ljubljani. Zaradi tega v zraku visi vprašanje, kako Blokam dvigniti imago, da bi Bloke post-ale zanimive za nosilce kapitala, ki bi nosil proizvode visoke tehnološke vsebine. To vprašanje lahko malo obrnemo proti sebi in se vprašamo, kako Blokam dvigniti imago, da bomo tudi Bločani verjeli, da je moč na Blokah razvijati programe velike intelektualne vsebine. To je vprašanje. ki tare Bloke v začetku tretjega tisočletja.

Odgovor na to vprašanje najbrž ni zapisan v nobenem političnem učbeniku in tudi v zakonu ne. Prav tako zagotovo ni projektant-ske organizacije, ki bi nam lahko izdelala ta projekt. Za rešitev iz krize. To pa še ne pomeni, da odgovora ni. Le iskati ga moramo in verjeti. Še največ nam ponuja sodobno pojmovanje trajnostnega razvoja. Ta na prvo mesto postavlja človeka, nato okolje in kot zadnje proizvodna sredstva.

Da prodajalec v trgovini gleda in ocenjuje našo košarico, seveda ni higienično in zato le nedoločeno vpraša: »Še kaj?« Pa tudi ono vprašanje kuharice iz Skopja ni od muh: »A šta leb?«

Še kaj?športnih in družabnih dogodkih.

Šesto leto že obeležujemo občani Blok M’hajlovo (oz. v dnevih okrog 29. septembra) kot občinski praznik. To je čas, ko se leto že na-giba k svojemu koncu, ko se nar-ava umirja, shranjujejo pridelke in imamo že kaj pokazati v dokaz svoje celoletne delavnosti, prid-nosti in iznajdljivosti. V starih časih so bili to dnevi, ko se je na M’hajlovem semnju kaj zaslužilo, marsikaj pa tudi zapravilo. Letos nam jo je za to priložnost žal za-godlo vreme, zato pa je občinska proslava potekala tudi v zahva-lo tistim prebivalcem, ki so se še posebej trudili, da kar najlepše uredijo svojo bivalno okolico in tako prispevajo k ureditvi celotne podobe planote, ki naj postane všečna in privlačna za krepitev turistične dejavnosti na Blokah. Priznanja Turističnega društva Bloke v okviru akcije »Na Blokah je lepo« sta podelili predsedni-ca komisije ga. Sonja Drobnič ter članica ga. Marija Jakopin: za najlepši balkon Jožici Zidar iz Raven in Magdi Ivančič iz Nove vasi, za najlepše urejen vrt Dani-ci Zabukovec in Mileni Mišič iz Nove vasi, za najlepši »gartlc« (uporaben, zeliščno okrasni vrtiček) Lojzki Anzeljc in Majdi Volf iz Nove vasi, za najlepše ure-jeno kmetijo Tatjani Ponikvar iz Nemške vasi in Meti Anzeljc z Ru-narskega, za najlepše ohranjeno domačijo Mariji Kaplan z Runar-skega in Francu Kraševcu s Sle-

mena, za najlepše urejen lokal in gostoljubnost Bencinski črpalki Nova vas.

Iz naslova urejanja vasi in nasel-ij pa je letos prejela priznanje vas Runarsko za lepo urejeno av-tobusno postajališče ob državni cesti Nova vas – Sodražica.

Vse nagrajence so navzoči na-gradili z velikim aplavzom.

Zaključni del prireditve pa je potekal v svojevrstnem vzdušju ob koncertu gostujoče skupine Ana Pupedan iz Pivke. Bralci Bloškega koraka se je boste spom-nili po hudomušni slovenski nan-izanki Vrtičkarji, za katero so iz-vajali uvodno glasbo. Kritična, šaljiva in porogljiva besedila, iz-vedena v različnih glasbenih zvrsteh, ki dajo poslušalcu misliti. Pa tudi presenečenje v sozvočju kvarteta in ubrano zapetih slov-enskih ljudskih pesmih. Skratka, navzoči smo uživali več kot eno uro »poslušljive« glasbe.

Naj še omenim, da je celotno pr-ireditev odlično povezovala Mateja Širaj, za kar se ji v imenu obiskovalcev tudi zahvaljujem.

In čisto na koncu, kot že tradic-ija veleva, smo obiskovalci in nastopajoči zaključili lep večer v avli OŠ Nova vas z druženjem ob prigrizkih in dobrotah, ki so jih pripravile marljive bloške gos-podinje.

Zora Obreza

Ana Pupedan


Investicije, načrtovane za leto 2010, se zaključujejo

jejo s pitno vodo iz številnih zasebnih vodovo-dov, ki imajo oporečne in nezanesljive vodne vire.

V teku je izgradnja vodovoda od Mramorove-ga pri Pajkovem do naselja Rožanče, v skup-ni dolžini preko 3 km. S tem bo sklenjen vo-dovodni tokokrog po največjem delu občine Bloke, ki bo potekal od Gradiškega, preko Ravnika, Nove vasi, Velikih Blok, Rožančega, Mramorovega in nazaj na Gradiško. S tem bodo prebivalci na tem območju bistveno bolj preskrbljeni s pitno vodo, saj bodo imeli možnost v času izpadov oskrbovati se s pitno vodo iz nasprotne smeri. Za izgradnjo tega dela javnega vodovoda bo del sredstev prima-knila tudi država.

posodobiteV cest V občini bloke V letu 2010Za leto 2010 smo v celoti izpolnili plan posod-obitve občinskih cest. Na osnovi plana je tako dobila novo asfaltno prevleko cesta Mram-orovo pri Pajkovem – Andrejčje in cesta Lovranovo - Velike Bloke – Nova vas na na-jbolj kritičnih odsekih. Ti odseki so od križišča za Rožanče do Ulake, od Ulake do Velikih Blok in krajši odsek med Velikimi Blokami in Novo vasjo. Novo asfaltno prevleko so tako dobili slabi trije km občinskih cest. Tudi za ta dela smo prejeli del sredstev iz državnega proračuna.

skladno z začrtanim planom se inVesticije V občini bloke, ki so bile planirane za leto 2010, počasi zaključujejo. to so: okoljska infrastruktura Ve-like bloke, VodoVod mramoroVo pri pajkoVem – rožanče, posodobiteV cest V občini bloke V letu 2010, širiteV otroškega Vrtca V noVi Vasi, izVajajo pa se tudi še nekateri drugi manjši projekti

okoljska infrastruktura Velike bloke

Projekt izgradnje okoljske infrastrukture v spodnjem delu naselja Velike Bloke je v celoti zaključen. Čistilna naprava je v začetku sep-tembra pričela s svojim delovanjem, na sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda pa je priključenih že večina gospodinjstev tega dela naselja. Da bo zgrajena infrastruktura tudi uradno predana v uporabo, je že bil izveden tehnični pregled, v kratkem pa bo izdano s strani upravnega organa ustrezno uporabno dovoljenje.

Tudi v gornjem delu naselja Velike Bloke smo pričeli z izgradnjo okoljske infrastruk-ture. Kot v spodnjem delu Velikih Blok bomo tudi tu na novo zgradili kanalizacijski sistem za odvajanje odpadnih komunalnih voda, v sklopu teh del bo saniran obstoječi javni vo-dovod in obstoječa padavinska kanalizacija, zemeljsko bomo pokablili cestno razsvetljavo, položene pa bodo tudi cevi za kasnejšo na-mestitev kablov, potrebnih za telekomunikac-ije. Po zaključku teh del bo dobila novo asfalt-no prevleko tudi cesta. Za ta projekt smo us-peli pridobiti nepovratna sredstva. S strani EU bo sofinanciran do 85 % upravičenih stroškov.

Čistilna v Velikih Blokah delujeNova okoljska infrastruktura tudi v gornjem delu Velikih Blok.

Vodovod in cevi za telekomunikacije do cone v Velikih Blokah so že vgrajene.

Teren za izgradnjo vodovoda Mramorovo – Rožanče je dokaj težaven.

Nova okoljska infrastruktura, kot je cesta, vo-dovod, odpadna in padavinska kanalizacija, kanalizacija za telekomunikacije, bo zgrajena tudi do nove obrtno-industrijske cone v Ve-likih Blokah. S tem bo storjen velik korak k ustvarjanju odličnih pogojev za razvoj gospo-darstva v naši občini.

VodoVod mramoroVo pri pajkoVem – rožanče

Območje Svete Trojice je bilo eno izmed slabo oskrbovanih območij v občini z neoporečno pitno vodo. Tamkajšnji prebivalci se oskrbu-


širiteV otroškega Vrtca V noVi Vasi

Zaradi povečanega števila vpisa otrok v otroški vrtec smo med šolskimi počitnicami izvedli širitev vrtca v Novi vasi. Obstoječi oddelek vrtca na odru večnamenske dvorane smo porušili in zgradili dva nova oddelka. Za ta dva oddelka smo na novo uredili sanitarije in garderobo z lastnim vhodom. Sedaj lahko otroški vrtec v Novi vasi deluje s štirimi oddelki in bo letos lahko sprejel 68 otrok.

prVa sončna elektrarna na blokah

V letošnjem letu je občina Bloke sklenila pogodbo s podjetjem BISOL d.o.o. o najemu dela strehe šolske telovadnice, na kateri bo omenjeno podjetje zgradilo sončno elektrarno z močjo 45 kW. V ta namen je na ta del strehe telovadnice podjetje BISOL d.o.o. že namestilo novo us-trezno jekleno kritino, na katero je možno kasneje namestiti sončne kolektorje. Po navedbah pristojnih tega podjetja in skladno z najemno pogodbo naj bi sončna elektrarna pričela s svojim obratovanjem že v letošnjem letu.

Z izgradnjo te sončne elektrarne bo občina Bloke vsekakor vzor pri ravnanju z obnovljivimi viri energije, saj bo prva v naši občini in ver-jetno tudi v širši okolici.

Stane Jakopin

Cesta do Mramorovega pri Pajkovem tik pred začetkom obnove

Otroci v novih prostorih vrtcaPriprava strehe telovadnice za na-mestitev sončne elektrarne

Peter Verlič, poslanec v Državnem zboru

Zanimivo je poslušati in gledati predsednika vlade Pahorja v Državnem zboru, kadar s

svojimi govornimi sposobnostmi, govorico rok in telesa, včasih silno resnim pogledom, dru-gič pa spet božajočim trepljanjem po ramah, tudi poljubljanjem ministrice na lica (on že ve zakaj), najraje tedaj, kadar so vklopljene kame-

re in fotografski aparati, želi pokazati svojo predsedniško držo in odločenost, a tudi svoje človeško razumevanje. Pahorjevo obnaša-nje je pravzaprav dobra prispodoba celotnega obnašanja sedanje vlade in koalicije pod vodstvom Socialnih demokratov. Občutek imam, da gre za uprizarjanje nekega vtisa, oblike, neke navidezne Slovenije, ki živi v blagostanju in se je kriza sploh ni dotaknila. Ne-hote se mi vsiljuje podoba nekdanje socialistične države, kjer smo bili kljub bonom za bencin in plačevanjem depozitov za prehod dr-žavne meje najboljši.

A ženina je bolje kot po Armanijevi obleki soditi po debelini nje-gove denarnice, to ve najbrž vsaka pametna nevesta. Tudi uspe-šnost te vlade, ki jo sestavlja koalicijsko združenje SD, LDS, Zares in Desus, se bolje kot po videzu splača soditi po dejanjih. Ta dejanja pa se najbolj uresničujejo skozi državni proračun. Prejšnja, Janševa vlada, je ves čas vodila politiko uravnoteženega proračuna, kar po-meni, da so se izdatki in prihodki v višini približno 8 milijard evrov gibali tako, da se je primanjkljaj proračuna zmanjševal, v letu 2007 pa smo beležili celo manjši presežek. Ob iztekajočem mandatu leta 2008 se je že vedelo, da se v Evropski uniji in tudi v svetu napo-vedujejo težki gospodarki časi. Zato je Janševa vlada, ki je bila v odhajajanju, pripravila vsebinski paket zakonodaje s protikrizni-mi ukrepi, s katerimi bi se lahko nova vlada spopadla s svetovno gospodarsko krizo. Cilj vseh ukrepov je bil ohranjajnje delovnih mest in pomoč gospodarstvu, da se izvije iz kreditnega in likvidno-stnega krča. Toda nova koalicija in vlada je verjetno zgolj zaradi prestiža vse te predloge zavrnila in jih vedno zavračala, kadar koli smo jih v SDS kot največji opozicijski stranki predlagali v sprejem v Državnem zboru. V ospredje pa so namesto spopadanja s krizo v parlamentarno proceduro prihajale in še prihajajo ideološke teme, ki ustvarjajo nepotrebne delitve. Nastal je tudi nov, koalicija ga je poimenovala »razvojni«, državni proračun, ki je pod masko boja proti krizi takoj povečal odhodke na skoraj 10 milijard evrov, med-tem ko so prihodki ostali na enaki ravni v višini 8 milijard evrov. Z 2 milijardama proračunskega primanjkljaja je Slovenija podrla rekord v višini zadolževanja in v odstotkih glede na bruto domači proizvod in se močno približala grškemu scenariju razpada javnih financ. Kam sta šli ti dve milijardi evrov?

Pomemben poudarek v tem proračunu so predstavljale tudi inve-sticije. Prometni minister Vlačič je ob tem poudarjal velik pomen povečanega vlaganja v modernizacijo prometne infrastrukture, zlasti železniške, in to se je odrazilo tudi v proračunu, kjer je bilo za te namene namenjenega več denarja. V SDS temu nismo nasproto-vali, saj smo tudi sami menili, da je v času gospodarske krize vlaga-nje v javno cestno in železniško infrastrukturo pametna in dolgo-ročna naložba. Še posebej obubožane državne ceste so tiste, ki so tega denarja še kako potrebne.

Lepo je biti minister za promet v Pahorjevi vladi, obljubiš ogromno denarja za investicije v ceste in železnice, potem pa z rebalansom proračuna ves ta denar vzameš stran in se sklicuješ na krizo. Sicer pa volivci gledajo samo obleko, kdo jo nosi, koliko je resnično spo-soben in kaj zna narediti, pa bodo do naslednjih volitev že pozabi-li. Mar res?

Eno govorijo, drugo delajo


Ko sem pripravljal gradivo za ta članek, sem pregledal tudi načrte, ki smo si jih pred štirimi leti zadali za obdobje, ki se v tem tre-nutku zaključuje. Z veseljem ugotavljam, da smo v tem obdobju realizirali praktično vse naloge, ki smo si jih takrat zadali. Verjetno ne bo odveč, da najpomembnejše projekte prejšnjega štiriletnega obdobja na kratko os-vetlimo ter prikažemo tudi v številkah.

Kot je razvidno iz tabele, smo v iztekajočem se štiriletnem obdobju v številne projekte vložili preko 3.6 milijona eurov ter obseg investicij iz obdobja 2003 – 2006 skoraj podvojili. Poleg ob-sega se je pomembno spremenila tudi struktu-ra porabljenih sredstev.

izgradnja okoljske in prometne infrastrukture

Največ sredstev smo v tem obdobju porabi-li za izgradnjo okoljske in prometne infras-trukture, ki smo jo gradili v osrednjih naseljih Bloške planote. Za realizacijo teh projektov smo porabili skoraj 1,6 milijonov eurov ozi-roma 44 odstotkov vseh razpoložljivih sred-

Bloke po dvanajstih letih delovanja samostojne občine

tretje 4-letno obdobje je za nami, bloke pa so bogatejše za šteVilne uspešno izVedene inVesticije. čepraV smo aktiVnosti občine bloke spremljali in analizirali že sproti, je kljub temu praV, da po uspešno zaključenem obdobju potegnemo črto in ponoVno osVetlimo glaVne projekte preteklega obdob-ja, ob tem pa spregoVorimo tudi o tem, kaj bi bilo potrebno V naslednjem obdobju še postoriti.

sredstvi iz naslova neposrednih regionalnih vzpodbud, saj smo zanju pridobili preko 1 mil-ijon eurov dodatnih investicijskih sredstev.

na tudi za obnovo in razširitev vodovodnega omrežja. V tem obdobju smo zgradili novo vo-dovodno omrežje v naseljih Nova vas, Fara, Nemška vas in Velike Bloke. Na novo smo na javni vodovod priključili tudi naselji Strmi-ca in Mramorovo. V tem trenutku pa poteka še izgradnja vodovodnega omrežja od naselja Mramorovo pri Pajkovem do naselja Rožanče, ki ga bomo predvidoma zaključili še letos. Po zaključku te investicije bo vsem prebivalcem, ki živijo v naseljih ob tej novozgrajeni trasi, omogočen priklop in oskrba s kvalitetno pitno vodo iz javnega vodovoda. Še posebej pa smo veseli, da nam je v tem obdobju uspelo zgra-diti novo vodovodno vrtino ter nov tlačni vod od vrtine pri naselju Škufče do rezervoarja na Gradiškem hribu. Z izvedbo te investicije smo vsem porabnikom, ki so priključeni na javni vodovod, dolgoročno zagotovili zadostne količine zdravstveno neoporečne, zelo kval-itetne pitne vode. V letih 2007 do 2010 smo skupaj zgradili skoraj 12 kilometrov novega vodovodnega omrežja, za obnovo in razširitev cestnega in vodovodnega omrežja pa smo skupaj porabili več kot 1 milijon eurov.

Jože Doles, župan

Izgradnja okoljske infrastrukture Nova vas

Obnova cestnega omrežja

Izgradnja javne knjižnice

2003–2006

225.000 €2003–2006

730.000 €2003–2006

/2007–2010

910.000 €2007–2010

580.000 €2007–2010

360.000 €

Izgradnja okoljske infrastrukture Vel. Bloke

Razširitev vodovodnega omrežjaa

Obnova osnovne šole

2003–2006

/2003–2006

180.000 €2003–2006

225.000 €2007–2010

680.000 €2007–2010

450.000 €2007–2010

160.000 €

Vrednosti posameznih sklopov investicij v obdobjih 2003–2006 in 2007–2010

stev. V sklopu teh projektov smo zgradili novi čistilni napravi v naseljih Nova vas in Velike Bloke, do vseh hiš zgradili novo kanalizacijsko omrežje za odpadne in meteorne vode ter nov vodovodni sistem, položili cevno kanalizaci-jo za potrebe telefonije in javne razsvetljave ter v celoti obnovili cestno omrežje. Z real-izacijo teh dveh projektov smo naselja Nova vas, Nemška vas, Fara in večji del naselja Ve-like Bloke opremili s popolnoma novo sodo-bno okoljsko in prometno infrastrukturo. Oba projekta sta bila sofinancirana z evropskimi

izgradnja ostale komunalne infrastrukture

Pomemben del sredstev je bil tudi v tem ob-dobju investiran v obnovo in razširitev komu-nalne infrastrukture, ki smo jo izvajali na celotnem ozemlju naše občine. Tako smo v letih 2007 do 2010 obnovili in posodobili kar 11 kilometrov dotrajanih občinskih javnih in lokalnih cest.

Velika investicijska vlaganja so bila namenje-

inVesticije V posodobiteV objektoV za potrebe šolstVa, otroškega VarstVa in knjižnice Na občini Bloke se še kako zavedamo, da je lokal-na skupnost dolžna poskrbeti za uravnotežen razvoj na vseh področjih njenega delovanja. Na podlagi tega zavedanja smo zato pomembne investicije izvajali tudi na zgoraj navedenih področjih. Največja in najpomembnejša in-vesticija v tem obdobju je bila celovita obno-


va javne knjižnice v Novi vasi, ki smo jo izvedli pred dvema letoma. Večja investicijska vlagan-ja so bila izvedena tudi v številne posodobitve na objektu osnovne šole in vrtca. V osnovni šoli smo posodobili celoten sistem ogrevanja in sanitarne prostore, zamenjali dotrajana okna in vrata ter izvedli novo, toplotno izolirano fasado. Letos so bila opravljena tudi večja ob-novitvena dela v prostorih za potrebe varst-va predšolskih otrok. V zadnjih treh letih se je namreč močno povečalo število otrok, ki redno obiskujejo vrtec. Na podlagi povečanega in-teresa smo letos razširili vrtec v štirioddelčni vrtec, ki bo lahko sprejel do 68 otrok. S to

Pogled na čistilno napravo in poslovilno vežico pri Fari, ki skupaj z zgrajeno okoljsko infrastruk-turo v Novi vasi predstavlja največjo investicijo iztekajočega 4-letnega obdobja.

dali, da se bo dokončala v letu 2007, kar smo tudi uresničili. Lepo urejena poslovilna vežica z okolico, dostopnimi cestami in parkirnimi površinami je bila dokončana v predvidenem terminu. Kasneje smo izvedli še zunanjo ob-novo stanovanjskega objekta pri Fari, v kater-em so med drugim tudi tri neprofitna stano-vanja. Obnova je obsegala zamenjavo stavb-nega pohištva in strešne kritine ter obnovo fa-sade in ureditev okolice in dostopa do objekta. Z dokončanjem teh dveh investicij ter drugimi obnovitvenimi deli, ki smo jih v sklopu okoljske infrastrukture izvajali pri Fari, smo zaokrožili celovito ureditev vaškega jedra, s čimer smo

bna sredstva namenili tudi v posodobitev gasil-ske opreme. Obema gasilskima društvoma, ki uspešno delujeta v naši občini, smo namreč izdatno pomagali pri nabavi novih gasilskih vozil in druge gasilske opreme. S temi na-kupi sta tako PGD Nova vas kot tudi PGD Ve-like Bloke postali odlično opremljeni društvi, ki se lahko primerjata z najboljšimi v državi. Za navedene nakupe je občina Bloke v tem ob-dobju namenila 170 tisoč eurov, še približno toliko denarja pa bomo za poplačila kreditov namenili v naslednjem štiriletnem obdobju.

Iz preglednice realiziranih investicij je razvid-

Skupna vrednost investicij v obdobjih 2003–2006 in 2007–2010

SKUPAJ 2003–2006

2,01 MIO €

SKUPAJ 2007–2010

3,62 MIO €

Razširitev vrtca Izgradnja poslovilne vežice

Nakup gasilske opreme

2003–2006

310.000 €2003–2006

105.000 €2003–2006

/2007–2010

50.000 €2007–2010

220.000 €2007–2010

170.000 €

Obnova zdravstvene postaje

Obnova obcinskih stanovanj

Obnova Bloškega jezera

2003–2006

175.000 €2003–2006

/2003–2006

60.000 €2007–2010

/2007–2010

40.000 €2007–2010

/

Vrednosti posameznih sklopov investicij v obdobjih 2003–2006 in 2007–2010

razširitvijo smo vsem zainteresiranim staršem v naši občini omogočili vpis otrok v program predšolske vzgoje. Za navedene investicije smo v tem obdobju skupaj porabili 570 tisoč eurov.

dokončali smo tudi izgradnjo posloVilne Vežice ter obnoVili stanoVanjski objekt pri fari

Izgradnja poslovilne vežice pri Fari se je začela že v letu 2006. Že takrat smo tudi napove-

poleg vsebinskih novosti in izboljšav pomem-bno pripomogli tudi k izboljšanju turistične ponudbe v občinskem središču in vsej Bloški planoti. Za navedeni dve investicije smo pora-bili skupaj 260 tisoč eurov, ki smo jih v celoti zagotovili iz lastnih virov.

inVesticije V nabaVo gasilskih Vozil in gasilske opreme

V tretjem mandatnem obdobju smo pomem-

no, da je bilo preteklo štiriletno obdobje zaht-evno in dinamično. Zelo smo veseli, da nam je v tem obdobju uspelo razrešiti tudi problem-atiko opuščenega vojaškega kompleksa v Ve-likih Blokah. Občina Bloke je uveljavila pred-kupno pravico ter za potrebe bloških investi-torjev od ministrstva za obrambo odkupila te površine. Na tem prostoru so bloški podjetni-ki in obrtniki dobili priložnost za koncentrac-ijo ter nadaljnji razvoj svojih dejavnosti.

Seveda je v tako kratki analizi težko opisati še

oktober 20108 naša občina | lokalne volitve 2010

vse druge manjše projekte, ki so bili realizira-ni. Na občini Bloke smo bili zelo dejavni tudi na vseh drugih področjih družbenega, gospo-darskega in političnega življenja.

načrti za naslednje štiriletno obdobje

Pred nami so županske volitve ter volitve novega občinskega sveta. Po temeljitem raz-misleku ter vzpodbudah številnih ljudi, ki so spremljali razvoj Blok v preteklih dvanajstih letih, sem se odločil, da se za položaj župana občine Bloke potegujem še četrtič. Podlaga za mojo odločitev pa je nedvomno v tem, da imam zelo jasen in konkreten razvojni načrt tudi za naslednje štiriletno obdobje.

Kljub temu, da smo v zadnjih letih že ogromno postorili, se pred nami postavljajo vedno nove in nove naloge in cilji, saj je razvoj nekaj, kar se nikoli ne zaključi. Pomembno pa je, da so

cilji postavljeni realno ter v pravem zapored-ju. Prepričan sem, da smo si do sedaj uspeli postaviti realne cilje v pravem vrstnem redu, zato je velika večina projektov in zastavljenih ciljev tudi uspešno realiziranih.

V naslednjem mandatnem obdobju želim nadaljevati z razvojem infrastrukture na ce-lotnem ozemlju občine Bloke ter skrbeti za izboljševanje pogojev delovanja javnih za-vodov ter ustvarjanje ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj na področju gospodarstva, tu-rizma in kmetijstva. Med številnimi nalogami in cilji pa si bom še posebej prizadeval za real-izacijo naslednjih projektov:• Vzpostavitev pogojev za razvoj podjetništva

in odpiranje novih delovnih mest.• Zgraditev nove sodobne športne dvorane v

Novi vasi.• Dokončanje izgradnje okoljske infrastruk-

ture v naselju Velike Bloke.• Posodobitev okoljske in prometne infras-

trukture na vsej Bloški planoti.• Izboljšanje omrežja elektronskih komu-

nikacij na vsej Bloški planoti.• Razširitev turistične ponudbe in razvoja

turistične destinacije Blok.

Kot je razvidno iz tega članka, nam načrtov ne manjka. Optimistični smo tudi pri zago-tavljanju potrebnih finančnih virov. Za izved-bo zastavljenih ciljev je potrebna le še prava ekipa ljudi, ki bo aktivno sodelovala in podpi-rala prizadevanja občinske uprave. Prepričan sem, da bodo občani občine Bloke na bližnjih volitvah znali izbrati prave ljudi, ki bodo kos zastavljenim ciljem in načrtom.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri razvoju Blok v pre-teklem štiriletnem obdobju. Številni uspešno izvedeni projekti so nam vlili zaupanje v naše lastne sposobnosti ter dali zadostno motivac-ijo za prihodnost.

Župan Jože Doles

KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET

SILVAMAROLT1982, VEL. BLOKE

»Za razširitev turističnedestinacije Blok in ohranitev zdravega okolja.«

5

6

11

FRANCEDOBRAVEC1960, VEL. BLOKE

»Za izboljšanje omrežjaelektronskihkomunikacij na celi Bloški planoti.«

MARIJAJAKOPIN1967, STUDENO

»Za sodelovanje med občino in društvi, ki uspešno delujejo na Blokah.«

KLEMEN GOVEDNIK1978, FARA

»Za razvoj podjetništva in odpiranje novih delovnih mest.«

SONJA KRAŠEVEC1969, JERŠANOVO

»Za blaginjo mladih in velikih družin.«

NATAŠAŠIRAJ1974, METULJE

»Za razvojkmetijstva in razrešitevproblematike zadružne lastnine.«

7

9

15

OLGADOLES1961, RAVNE»Za odlično de-lovanje zdravstva in varstva starejših občanov ter drugih javnih zavodov.«

PAVLAPONIKVAR1960, NEMŠKA VAS»Za najboljšepogoje v izobraževanju in kulturi.«

ZVONKO GOVEDNIK1956, FARA»Za posoda-bljanje okoljske in prometne infra-strukture na celi Bloški planoti.«

JOŽEAVSEC1951, STUDENO»Za razvoj športa in izgradnjo nove sodobne športne dvorane.«

3

10

12

17

KANDIDATZA ŽUPANA

»S posluhomza prave idejev lepšo prihodnost.«

JOŽE DOLES

1

oktober 2010 9lokalne volitve 2010

KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET

SILVAMAROLT1982, VEL. BLOKE

»Za razširitev turističnedestinacije Blok in ohranitev zdravega okolja.«

5

6

11

FRANCEDOBRAVEC1960, VEL. BLOKE

»Za izboljšanje omrežjaelektronskihkomunikacij na celi Bloški planoti.«

MARIJAJAKOPIN1967, STUDENO

»Za sodelovanje med občino in društvi, ki uspešno delujejo na Blokah.«

KLEMEN GOVEDNIK1978, FARA

»Za razvoj podjetništva in odpiranje novih delovnih mest.«

SONJA KRAŠEVEC1969, JERŠANOVO

»Za blaginjo mladih in velikih družin.«

NATAŠAŠIRAJ1974, METULJE

»Za razvojkmetijstva in razrešitevproblematike zadružne lastnine.«

7

9

15

OLGADOLES1961, RAVNE»Za odlično de-lovanje zdravstva in varstva starejših občanov ter drugih javnih zavodov.«

PAVLAPONIKVAR1960, NEMŠKA VAS»Za najboljšepogoje v izobraževanju in kulturi.«

ZVONKO GOVEDNIK1956, FARA»Za posoda-bljanje okoljske in prometne infra-strukture na celi Bloški planoti.«

JOŽEAVSEC1951, STUDENO»Za razvoj športa in izgradnjo nove sodobne športne dvorane.«

3

10

12

17

KANDIDATZA ŽUPANA

»S posluhomza prave idejev lepšo prihodnost.«

JOŽE DOLES

1

ALOJZ MAZIJ št. 4JOŠKO JERAS št. 8MILENA ŠKRABEC št. 18

V treh mandatih delovanja občinskega sveta, njegovih komisij in ostalih organov Občine Bloke so člani, ki jih je predlagala LDS, dokazali, da znajo, zmorejo in hočejo delovati strokovno, v strpnem dialogu z drugimi. Tako smo za razvoj Občine Bloke prispevali pomemben delež.

Tudi za četrti mandat ponujamo naše znanje, izkušnje in pripravljenost za delo na gospodar-skem, društvenem in družbenem področju dela, kar dokazujemo s svojo dosedanjo vsakodnevno aktivnostjo.

Občinski svet in njegovi organi naj se utrdijo kot mesto predstavljanja potreb in načrtov, izmenjave najrazličnejših pogledov naših občank in občanov in sprejemanja najboljših razvojnih odločitev.

KANDIDATI LDS ZA OBČINSKI SVET

oktober 201010 lokalne volitve 2010


Navodilo za ravnanje z odpadno embalažokaj je embalaža?Embalaža so materiali, s katerimi varujemo blago pred zunanjimi vplivi in poškodbami pri prevozu in skladiščenju. Poznamo papirno, kar-tonsko, plastično, kovinsko, stekleno, leseno in tekstilno embalažo. Primeri embalaže so: vrečka od moke, vrečka od kave, steklenice, jogurtovi lončki, pločevinke, plastenke od pijač, tetra-pak od mleka in sokov ...

kaj pomeni sistem zbiranja embalaže od Vrat do Vrat?Med vsemi odpadki najhitreje narašča količina odpadne embalaže. Večina odpadne embalaže je uporabne za izdelavo novih izdelkov, kar je možno le, če je pravilno zbrana.

Rumena vreča ali zabojnik z rumenim pokrovom je namenjen ločenemu zbiranju od-padne embalaže, ki nastane v gospodinjst-vu. V rumeno vrečo ali zabojnik z rumen-im pokrovom zbiramo odpadno embalažo iz naslednjih materialov: plastika, kovina in dvoslojna embalaža (tetra-pak).

kaj bomo zbirali V rumeni Vreči oz. zabojniku z rumenim pokroVom?• plastična embalaža (PET-plastenke, skupaj z etiketo in zamaškom, jogurtovi lončki, PVC vrečke in folije, embalažna plastika živil in čistil, plastične posodice od npr. margarine, plastična embalaža od šamponov, mil, mehčalcev …)

• kovinska embalaža (pločevinke od alkohol-nih in brezalkoholnih pijač, konzerve iz pre-hrambne industrije, kovinski pokrovi in druga kovinska embalaža)

• dvoslojna embalaža (embalaža mleka, sokov, napitkov, omak, t.i. tetra pak)

kaj ne sodi V rumeno Vrečo oz. zabo-jnik z rumenim pokroVom?• embalaža iz stekla, • papirna embalaža (vrečke od moke, kartonske škatlice …) • časopisni papir, pisarniški papir, revi-je, knjige, zvezki, reklame, letaki, katalo-gi, pisemske ovojnice • kovinske doze s potisnim plinom • onesnažena in neizpraznjena embalaža živil

kam z ostalimi ločeno zbranimi od-padki?Časopisni papir, papirno embalažo in stekleno embalažo bomo še vedno zbirali ločeno ter jo

tako kot do sedaj vozili na ekološki otok ali zbir-ni center v Cerknici ali v Loški dolini. V zbirnem centru lahko brezplačno oddamo tudi nevarne in kosovne odpadke.

Zbirni center v Cerknici je odprt vsak dan od torka do petka od 12:00 do 18:00 ter v soboto od 08:00 do 12:00.

Zbirni center v Starem trgu je odprt vsak četrtek od 12:00 do 17:00 ter vsako prvo in tretjo soboto od 08:00 do 12:00.

kako bomo odlagali V rumeno Vrečo oz. zabojnik z rumenim pokroVom?Rumeno vrečo ali zabojnik z rumenim pokrovom bomo lahko bolj napolnili, če bomo embalažo sploščili (tetra-pak), stisnili (plastenke in pločevinke) ali zložili eno v drugo (jogurtovi lončki). Ostanki živil na embalaži razpadajo in povzročajo neprijetne vonjave, zato izpraznjeno embalažo splaknemo z vodo.

odstrani zamašek iztoči stisnizloži

iztoči, razstaVi, stisni, zloži

iztoči stisni zabojnik / Vreča

plastenke:

tetra-pak:

pločeVinke:

Napolnjene rumene vreče pripravimo na prevzemno mesto mešanih odpadkov na dan pobiran-ja embalaže do 6:00 ure zjutraj.

Polne rumene vreče se bodo zbirale na Zbirnem centru v Cerknici, od koder bodo predane pooblaščenim predelovalcem v reciklažo.

JP Komunala Cerknica d.o.o.


Na Blokah je lepo

01

03

02

04

Bila sem v komisiji bloškega Turističnega društva, ki je v okviru projekta »Na Blokah je lepo« ocenjeval urejenost domov, kmet-ij, vrtov, vasi. Bila sem izredno prijetno presenečena; na Blokah je res lepo. Vaščani se vsak po svojih močeh in zmožnostih trudijo za urejanje svojih domov, kmetij in vasi. Hiše brez rož nisem videla. Videla pa sem nekaj vzorno urejenih kmetij, kjer zagotovo sode-luje vsa družina, saj je s tem veliko dela. Že vzdrževanje čistoče zahteva svoj čas in voljo, da ne govorimo o nasajanju in negovanju tra-jnih in sezonskih rastlin.

Posebej vesela sem bila »garteljcev«, takih, kot so jih imele naše stare mame. Ni jih malo, prav bi bilo, da se ohranijo in da mogoče nas-tane še kakšen. Pomenijo spomin na pretek-lost, ohranjanje dediščine in so kmečki hiši najlepši okras. Poleg tega so tudi zelo upo-rabni. Blizu hiše imamo začimbe, zelenjavo in cvetlice za veselje, za šopek za v hišo, kapeli-co in za na grob. Verjamem, da bi ga bila ves-ela tudi žena ali dekle.

Okna in balkoni so okrašeni s sezonskimi zasaditvami. Po pričakovanju prevladuje-jo klasične zasaditve z bršljankami in pel-argonijami, kar je razumljivo, saj so to rast-line, ki so dokaj odporne za različne bolezni,

vremenske vplive in obenem bujno cvetoče. Nenazadnje pa znajo še malo »potrpeti«, saj ob službi, družini, kmetiji in še čem res ne morejo biti vedno na prvem mestu. Sicer pa so nasadi negovani in bujni, kar kaže na znan-je in voljo gospodinj, ki po napornem dnevu še najdejo moči, da poskrbijo za svoje rože na oknih, balkonih in gredicah. Nemalo za-saditev pa je tudi mešanih, kjer je do izraza prišla lastničina ali lastnikova ustvarjalnost, znanje, veselje in volja. Videla sem nekaj vr-hunskih sezonskih zasaditev; tako s stališča estetike z barvno in strukturno usklajenostjo kot tudi z vidika vklapljanja v okolje. Vrtnarji in cvetličarji se jih ne bi sramovali. Čestitam!

Bločanom bi se rada zahvalila za prijaznost in gostoljubje, ki so nam ga izkazali ob našem obisku. Ljudje so nas bili veseli, skupaj smo popili kavico, pojedli odličen »štrudel«, piškote, popili domač sok, vino. Hvala!

Za konec imam samo še en predlog. Mogoče bi drugo leto veljalo v »ocenjevanje« vključiti še urejenost grobov, saj je tudi to eden od pokazateljev kulture in srčnosti ljudi, v kar pa pri Bločanih sploh ne dvomim. Le tako naprej, da boste vašim naslednikom ohranili prečudovito naravo in jim privzgojili srčnost in pridnost.

Sonja Drobnič

Stoletna voda na Blokah


Za najlepša balkona, ki z dopadljivim in negovanim cvetjem krasita hiši in okolje, letos prejmeta priznanje in nagrado:

[01] ga. Jožica Zidar, Ravne 20a in

[02] ga. Magda Ivančič, Nova vas 80.

Za najlepša vrtova, z bogatim in raznovrstnim zelenjem, razno-barvnim cvetjem, negovanimi grmički in trato, prejmeta priznanje in nagrado:

[03] ga. Danica Zabukovec, Nova vas 67 in

[04] ga. Milena Mišič, Nova vas 76.

Za najlepša »gartlca«, ki spominjata na stare čase, ko so naše babice v vrtičkih pred hišo gojile sadike, dišavnice, zelenjavo, zelišča, »gartrože in rožce«, smo izbrali »gartlc« pri:

[05] ge. Lojzki Anzeljc iz Nove vasi 20 in

[06] ge. Majdi Volf iz Nove vasi 19.

Za najlepše urejeni kmetiji, z lepo urejenim dvoriščem, hišo s cvetjem na oknih in balkonu, lepo vzdrževanim kozolcem in domiselnimi zasaditvami zelenja in rož, prejmeta priznanje in na-grado:

[07] ga. Tatjana Ponikvar iz Nemške vasi in

[08] ga. Meta Anzeljc z Runarskega.

05

07

06

08

Nagrajenci

Vam po ugodnih cenah nudi veliko izbiro:

mačeh in drugih jesenskih sadik zemljo in pesek za grobove v različnih barvah in velikostih okrasno lubje (70L, 25L) krizanteme v loncih različnih velikosti aranžmaje za 1. november (suhe kakor tudi sveže) rezano cvetje, lončnice, darilni program, aranžiranje daril … žalna floristika (brezplačna dostava)

Sprejemamo tudi naročila za aranžmaje po vaši izbiri!

Delovni čas:Pon – pet: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 Sobota: od 7.30 do 12.30

Od 13. 10. do 31. 10. pa bo cvetličarna odprta ves dan od 8.00 do 19.00.

Veseli bomo vašega obiska! Telefon: (01) 8366 016 Mobitel: 031 631 386


09

11

10

12

Za najlepše ohranjeni domačiji, s poudarkom na negovanju stare vaške arhitekture, s skrbno urejenim sadovnjakom in vrtom, kjer ne manjka naših avtohtonih rož, grmičkov, dišavnic, netreska, gartrož, lilij; pa trte pred hišo, starih orehovih dreves in seveda okrasnih rož na oknih, v lesenih in glinenih posodah pred hišo, za hišo in celo nageljnov na »ganku« starega kozolca.

Letošnja dobitnika priznanja in nagrade sta:

[09] ga. Marija Kaplan z Runarskega in

[10] g. Franc Kraševec s Slemena.

Za najlepše urejeni lokal in gostoljubnost smo letos izbrali

[11] Bencinsko črpalko Nova vas,

ker se trudijo, da imajo lepo urejeno okolje: pokošeno travo, nekaj vrt-nic in živobarvnih rožic, pa leseno mizo in klopco za počitek ali klepet. Predvsem pa so vsi zaposleni prijazni ljudje. In navsezadnje: »Tur-izem smo ljudje!«

Za najbolj urejeno vas oz. naselje prejme priznanje in nagrado vas

[12] Runarsko.

Na avtobusnem postajališču, ob glavni cesti Nova vas – Sodražica, so vaščani postavili lesen nadstrešek s klopco in cvetličnimi koriti ter združili koristno z lepim.

Pred leti je v Novi vasi obratovalo gostišče Limon. Zaradi bolezni so ga morali zapreti. Lastnik je sedaj oddal gostišče v najem. Prevzel ga je Dalibor Kojadinović. Ker je novi najemnik doma iz Bosne, bodo gos-tje imeli priliko okusiti prave specialitete, ki so značilne za tiste kraje. Seveda pa bo v ponudbi tudi običajna gostinska hrana. Penzionskim gostom bodo na voljo prenočišča

Gostišče Limon ponovno odprto


Gasilstvo ima na Slovenskem že dolgo tradicijo in je ena izmed najbolj razvitih društvenih de-javnosti. Tako je tudi na Blokah, kjer delujeta dve prostovoljni gasilski društvi, in sicer PGD Nova vas in PGD Velike Bloke.

Prav PGD Velike Bloke praznuje letos 80-let-nico svojega obstoja in delovanja. Društvo je neprofitno, delo članov pa prostovoljno in

V prihodnosti je potrebno še naprej skrbeti za izobraževanje gasilcev na vseh nivojih, se udeleževati gasilskih tekmovanj, saj so prav ta dobra motivacija za mlade. Vzorno mora-mo skrbeti za tehniko, slediti razvoju sodo-bne opreme, ki je potrebna za gašenje v času hitrega razvoja sodobnih tehnologij in skrbeti za njeno pravočasno nabavo.

PGD Velike Bloke letos praznuje 80-letnico delovanja

ga vozila. Premoglo je le majhno 300-litrsko gasilsko črpalko tipa »Savica« in nekaj gasil-skih cevi. Edino bogastvo v takratnem društvu so bili zagnani in požrtvovalni gasilci.

Med gasilce Velikih Blok sem bil kot prišlek zelo dobro sprejet, saj so me le-ti kmalu po mojem vstopu v društvo izvolili za predsed-nika

Odgovarjal pa je tudi najstarejši član društva, klen mož, prava bloška grča, ki je še vedno jas-nih misli in je prav v tem času praznoval svoj častitljivi devetdeseti rojstni dan, Jože Mazij:

Kdaj ste postali član društva, kje ste imeli takrat svoje prostore in kakšna je bila tedaj oprema?

Član tega društva sem postal leta 1933. Gasil-

brezplačno. Izvajajo dejavnosti v javno korist, skrbijo za požarno varnost, varnost občanov in njihovega premoženja ob elementarnih in drugih nesrečah, ki na žalost tudi tem krajem ne prizanašajo.

Uradno praznovanje visokega jubileja društva je bilo v nedeljo, 18. julija 2010.

Svojim najbolj zaslužnim in požrtvovalnim članom, simpatizerjem in donatorjem je društvo v zahvalo podelilo visoka državna, zvezna in društvena priznanja, odlikovanja in pohvale. Ta dan je bilo tudi uradno predano v uporabo novo specialno gasilsko vozilo, na katerega so člani PGD Velike Bloke še posebej ponosni.

Ob samem praznovanju 80–letnica PGD Velike Bloke sem se posebej za Bloški korak pogov-arjal z nekaterimi vidnejšimi člani društva.

Na naslednja vprašanja je odgovarjal dolgolet-ni predsednik društva Mirko Doles.

Kdaj ste prevzeli krmilo društva in kakšno stanje je bilo takrat v društvu?

Krmilo sem prevzel pred 38 leti. Društvo je bilo zelo revno, delovalo je v majhnih neprimernih prostorih s slabo opremo in brez gasilske-

Kako ocenjujete delo društva sedaj?

Društvo je danes sodobno opremljeno, naši člani, zlasti operativna enota, so visoko strok-ovno usposobljeni ter v stalni pripravljenos-ti za delovanje. Je eno aktivnejših gasilskih društev na Notranjskem.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Župnik Lojze blagoslavlja novo vozilo.

Miro Doles Jože Mazij Matjaž Modic

oktober 201016

8. aVgust 2010 bomo gasilci pgd noVa Vas na blokah V kroniko zapisali z Veliki-mi črkami. ta dan je bil za naše društVo Velik praznik. preVzeli in blagosloVili smo 2 gasilski Vozili. noV gVm – to je Vozilo za preVoz moštVa 1+8 in nekaj let rabljen gV1 – to pa je Vozilo, ki je namenjeno za interVencije s posadko 1+7.

Novski gasilci dosanjali svoje sanje

naša občina

Slavnostna govornica je bila ministrica dr. Ljubica Jelušič.

Poveljnik PGD poroča ministrici za obrambo.

Škof Alojz Uran v spremstvu bloškega župnika blagoslavlja novo vozilo.

ski dom je bil takrat na istem mestu kot danes, v skromnem delno zidanem gospodarskem poslopju. Društvo je bilo opremljeno z gasilsko črpalko na konjsko vprego, vodo za gašenje požara je moralo potiskati s pomočjo te črpalke osem krepkih gasilcev. Na razpolago smo imeli okrog petdeset metrov gasilskih cevi.

Verjetno ste bili kot gasilec prisotni na številnih požariščih. Kaj vam je ob tem še posebej ostalo v spominu?

Res je, kot gasilec sem bil prisoten kar na nekaj požarih tudi zunaj območja Blok. Najbolj mi je ostal v spominu požar na Radleku, takrat smo požar gasili gasilci vseh okoliških društev. Mis-lim, da je požar nastal ob udaru strele.

Kaj priporočate današnjim mladim gasil-cem?

Mladim gasilcem priporočam, da še naprej skrbijo za obstoj te človekoljubne organizaci-je, se izobražujejo in predvsem, da delujejo v slogi in prijateljstvu.

Jožetu Maziju želimo, da bi preživel še ve-liko zdravih in srečnih dni v krogu svojih najdražjih.

Za odgovore sem poprosil tudi aktivnega op-erativnega člana in podpredsednika društva Matjaža Modica.

Kot aktivni operativni gasilec se vsa-kokrat, ko je sprožen alarm, odzovete in se udeležite akcije. Koliko časa potrebuje moštvo, da se zbere in se odpravi na kraj požarišča? Na kaj morate biti operativci še

posebej pozorni, ko greste v akcijo?

Ob zadnjem požaru, ki je izbruhnil v domu pod Liscem so od sproženega alarma do izvo-za potekle tri minute. To pomeni, da se zbere potrebno moštvo in z vozilom izvozi izpred gasilnega doma.

V uporabo vam je bilo predano novo gasil-sko vozilo. Kaj vam kot operativnem gasil-cu to pomeni?

S predajo novega gasilskega vozila v uporabo smo pridobili sodobno orodno vozilo, ki hkrati pripelje na požarišče poleg šoferja še dva gasil-ca, 5000 litrov vode in potrebno opremo. To pomeni predvsem varnost za moštvo, zanes-ljivost in povečano učinkovitost gašenja ali reševanja.

Glede na to, da ste podpredsednik društva, ali mogoče razmišljate, da boste kdaj prevzeli mesto predsednika društva?

Po pravici povedano o tem še nisem razmišljal. Če pa bo mesto predsednika društva iz kakršnih koli razlogov izpraznjeno, bom o možnosti prevzema te funkcije vsekakor temeljito premislil.

Prostovoljno gasilsko društvo Velike Bloke je vedno v popolni pripravljenosti, dobro delu-je in ima odlične medsebojne odnose. Društvu želimo, da se tudi v bodoče dobro razvija in dobro deluje, želimo pa mu tudi čim manj inter-vencij in požarov, pa čim več gasilskih veselic.

Z gasilskim Na pomoč, Stane Jakopin

o bogastVu in nogometni žogi

Nedeljeno bogastvo je kot žoga v sodnikovih rokah. Dokler je v posesti sodnika, nima nihče ničesar od igre. Ko pa je v igri, tekajo igralci in uživajo gledalci. Prav tako mora bogastvo enega krožiti in plemenititi življenje potrebnih in ubogih.

MAC

oktober 2010 17

Novski gasilci dosanjali svoje sanjeima veliko posluha za naše delo. Naziv Častni član PGD Nova vas na Blokah pa smo podelili župniku Lojzetu Hostniku.

Po uradnem delu se je začela veselica z ansam-blom Pogum.

Ob tej priložnosti bi se v imenu društva rada zahvalila vsem vam, dragi občani, ki ste vsak po svojih močeh dodali kamenček v mozaik, ki smo ga prav z vašo pomočjo lahko dokončali.

Prav tako pa si zahvale zaslužijo naši gasilci, ki so v dneh pred veselico, še posebej pa na sami veselici, dali od sebe vse svoje moči.

Hvala vsem in vsakemu posebej za vso pomoč, ki smo jo deležni!

Na pomoč!

Barbara Brus, tajnica PGD Nova vas

S svojim obiskom in nagovorom nas je počastila ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič, ter nadškof v pokoju monsignor Alojz Uran, ki nam je vozila s pomočjo domačega župnika tudi blagoslovil. Na uradnem delu se je zvrstilo še nekaj govornikov, ki so bili enot-nega mnenja, da še vedno drži pregovor: »V slogi je moč!« Ob tej priložnosti smo našemu županu Jožetu Dolesu podelili priznanje GZ Slovenije. Še enkrat velika zahvala županu, ki

naša občina

Vozili sta pripravljeni na prevzem.

Častna parada

Slavnostna govornica je bila ministrica dr. Ljubica Jelušič.


Sredi poletja so gasilci praznovali častitljiv ju-bilej ustanovitve gasilskega društva — 80 let-nico PGD Velike Bloke in predajo v uporabo nova gasilska specializirana vozila PGD Velike Bloke in PGD Nova vas.

Ob teh treh prireditvah nas je s svojo udeležbo počastila tudi gospa dr. Ljubica Jelušič, minis-trica za obrambo Republike Slovenije.

Tako sem na zadnji prireditvi ob predaji v up-orabo dveh specializiranih vozil v PGD Nova vas ujel priložnost za pogovor z njo za kar se ji v svojem imenu in v imenu bralcev Bloškega koraka lepo zahvaljujem.

videti na nivoju celotne Slovenije. Prvič, tukaj vidimo opremo, ki ustreza potrebam. Po drugi strani vidimo, da imate mlade ljudi, da priva-bljate mladino, da se ta vključuje že v šoli in iz gasilskega krožka sistematično raste pop-ulacija novih gasilcev. Posebnost je tudi, da ženske dobro sodelujejo pri delovanju gasil-stva, predvsem pa opravljajo pomemben del učenja, ki ga tudi potrebujemo na področju gasilske dejavnosti in ga mora opraviti nekdo, ki ima za to občutek in ki zna delati z mladi-mi. Vaše članice sodelujejo tudi pri pouku zdravstvene dejavnosti v celotni Gasilski zvezi Slovenije, se pravi, da ima ta majhen

Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič letos kar trikrat na obisku pri nas

letos je bilo na bloški planoti poleg že ustaljenih prirediteV tudi prVo sVetoVno prVenstVo na blokah – 16. sVetoVno prVenstVo psoV slednikoV, na katerem je sodeloValo Veliko udeleženceV iz 23 različnih držaV. tekmoVanje se je končalo V nedeljo 18. aprila 2010 s pohValo za sodeloVanje Vsem prebiValcem bloške planote.

Ministrica za obrambo RS prihaja na zaključno prireditev Svetovno prvenstvo psov v sledenju

kraj ljudi, ki so sposobni prispevati k razvo-ju celotne Gasilske zveze Slovenije. Tu vidi-mo tudi neko posebno trdno povezanost med županom, krajani in sodelovanje med pros-tovoljnimi gasilskimi društvi. Prostovoljna gasilska društva so temelj varstva pred nar-avnimi in drugimi nesrečami in nenazadnje tudi temelj družabnega življenja. Zato pravim, da je treba priti sem, na Bloke, da vidimo, kako lahko v majhnih krajih z malo sredstvi ljudje s skrbnim gospodarjenjem in s skrbno inves-ticijo v mlade v gasilstvu nasploh opravljajo še druga dela, ki so za kraje pomembna. Občino Bloke štejem za neke vrste zgled, kako je treba v majhnih krajih delati, zato da so strukture med sabo povezane. Hkrati pa ne smem poz-

abiti tega, da kljub tej majhnosti, delovanju na majhnem prostoru, majhnem številu in-tervencij tu ljudje tudi preventivno ravnajo. To ravnanje je posledica gasilskega delovan-ja in nenazadnje nenehnega šolanja v šoli. Še en razlog je, da sem letos že tretjič pri vas. To je svetovno tekmovanje v sledenju za sledne pse, kjer je bilo potrebno imeti na razpola-go velik prostor in razumevanje kmetov, ki so dali svoje kmečke površine na razpolago. Potrebna je bila relativno nedotaknjena nar-ava, da ni veliko sledi, ki bi pse na tem tek-movanju zmotile. V Sloveniji ni veliko takih prostorov, prvinskih, nedotaknjenih, kot je

tu, in vesela sem, da smo prav pri vas našli to, da smo to lahko speljali. Čeprav je to izvedlo posebno društvo v kinološki zvezi, smo mi, z ministrstva za obrambo, to podprli, ker je za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi pomembno, da ljudje znajo delati s psi.

Kako vidite delovanje malih občin glede na to, da aktualna vlada ni bila preveč nak-lonjena drobljenju bivših občin? Nenazad-nje ste imeli priložnost tudi od blizu sprem-ljati občino Bloke, ki je med najmanjšimi.

Jelušič: Občino lahko ocenjujem samo z vidika dejavnosti, ki je za naše ministrstvo pomem-bna, in sicer, ko gre za sistem za varstvo pred

Ministrica za obrambo RS na prevzemu gasilskih vozil v PGD Nova vas v Novi vasi

Foto: Stane Jakopin

Torej, trije obiski na Blokah?

Jelušič: Da, trije obiski na Blokah. Najprej moram reči, da je zame pomembno opazova-ti, kako v Sloveniji v različnih predelih skrbi-jo za gasilstvo. V velikih občinah je običajno tudi več denarja, tam nekako vemo, kako stvari potekajo. Drugače pa je, ko gledaš te manjše občine, kjer tudi za druge obveznos-ti ni prav veliko denarja. Je pa zanimivo vi-deti, kako uspešne so, kako delujejo pri gasil-ski in drug i humanitarni reševalni dejavnos-ti. Poučno je, kako dve večji vasi, Nova vas in Velike Bloke, s takim skrbnim gospodarjen-jem uspevata. Rekla bi, da na tem mikro nivo-ju kot je na Blokah, vidimo tisto, kar si želimo


Ministrica za obrambo RS na prevzemu gasilskih vozil v PGD Nova vas v Novi vasi Ministrica za obrambo RS na praznovanju 80-letnice PGD Velike Bloke v Velikih Blokah

Foto: Tomislav BerošFoto: Stane Jakopin

naravnimi in drugimi nesrečami. Večinoma je bilo drobljenje občin za ta sistem slabo. Namreč, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami potrebuje kar precej sred-stev in majhne občine, ki imajo veliko potreb, nimajo zadosti sredstev za ta namen. Ven-dar je treba poskrbeti tudi za naš sistem zaščite in reševanja, ker je župan odgovoren tudi za to področje. Zelo težko je iz teh ma-jhnih sredstev zbrati še dovolj denarja za to, da bi bili gasilci in tudi drugi reševalci ust-rezno opremljeni in usposobljeni. Tu so ma-jhne občine hendikepirane. Moram pa reči, da so občine, ki tako, kot prav tu na Blokah, znajo kljub temu, da imajo malo sredstev, s tem na primeren način gospodariti in to je tisto, kar me preseneča in na poseben način tudi razveseljuje. Tu vidim, da občina, kljub temu da je majhna, postopoma zadosti potrebam občanov, če ima dolgoleten cilj. To so stvari, ki jih je treba prenesti tudi v druge občine, ker nas po eni strani skrbi drobljenje občin, po drugi strani pa prav tu pri vas vidi-mo, da kljub majhnosti lahko občina zagotovi tudi področje varovanja, zaščite in reševanja

tako, kot je treba. Tu je pa pomembna še ena stvar, zato sem prej tako poudarjala vašo pov-ezanost z okoljem, da vsaj, kar se gasilske de-javnosti tiče, vi vendarle na širšem prostoru držite skupaj. To je v bistvu posebnost, da čeprav so občine majhne, gasilci vidite tudi zunaj meja, se povezujete, podpirate, eni dru-gim pridete na pomoč. Nenazadnje vas je tu kar nekaj občanov, ki veste, kako je nekoč funkcionirala občina Cerknica. Te vezi, ki ste jih imeli, še vedno delujejo v gasilstvu. Kljub majhnosti občin se morate nenehno medse-bojno povezovati in dopolnjevati.

Že sami ugotavljamo, da gasilstvo pre-sega meje prostovoljstva in da je to nekaj

bistveno več od samega gašenja požarov. Kako se boste zavzemali, da bi država še bolj pomagala gasilskim društvom, da ne bi bila odvisna od odpiranja od vrat do vrat, kakor sedaj nabiramo za ta vozila?

Jelušič: Mislim, da se temu nabiranju ne bo mogoče nikoli izogniti, zato ker prostovoljno gasilstvo, sploh prostovoljstvo pri vseh nar-avnih nesrečah in pri vseh humanitarnih de-javnostih, temelji na tem, da se ljudje zaveda-jo, da so odvisni od vas prostovoljcev. Zato tega država ne bo mogla nikoli nadomes-titi, država nikoli ne more plačati, prosto-voljcu ne more nikoli povrniti vsega tega, kar on vdahne v mrežo pomoči eden drugemu. Tega države nikoli in nikjer niso bile zmožne plačati, ne organizirati in tudi ne nadomesti-ti. To je posebnost Slovenije, da imamo prav preko različnih reševalnih organizacij, v ka-terih je ogromno prostovoljcev in celotnega sistema gasilstva, vzpostavljen poseben man-dat v tej družbi, posebno obliko medsebojnega povezovanja, v okviru katerega si ljudje med seboj pomagajo. Prav je, da se država pojavlja

v tem sistemu, ampak ne v tem smislu, da bi ta sistem nadomestila. Pojavlja naj se tako kot ravnamo sedaj, s postavljanjem standardov, opreme, ki se jo potrebuje. Ali s postavljanjem standardov znanja, ki ga je potrebno imeti, zato da se določene naloge opravijo uspešno. Vendar je treba hkrati spoštovati dejstvo, da je župan tisti, ki je primarno pristojen za var-stvo in da so za reševanje v vsaki občini ven-darle zadolženi tudi ljudje. Tako potrebujemo vas, prostovoljce, moramo pa vedeti, da vas imamo, vi pa morate hkrati vedeti, da imate za sabo tudi ljudi, državljane, svoje sokrajane. Tega država ne more nadomestiti, država ne more prepričati ljudi, da vas bodo podpirali, če ne bodo sami dojeli, da so od vas odvisni.

Treba je hoditi okrog ljudi, od podjetja do pod-jetja, v njih vzbujati zavest, da so od vas odvis-ni in to v Sloveniji znamo, sploh tu pri vas, na podeželju. Manj to znamo narediti v velikih mestih, tam nam prav te sposobnosti medse-bojnega povezovanja manjka. Temu bi lahko rekli naša socialna moč, ki jo imamo. Morda se premalo zavedamo te izjemne moči, ki jo imamo v naši družbi, s tem izjemno razvejan-im sistemom prostovoljstva in prostovoljne dejavnosti, ki jo imamo v 133.000 ljudeh, ki so v gasilski dejavnosti. To je naša posebnost.

Za konec še vprašanje, kako se počutite med Bločani in če imate kakšno priporočilo za naprej, za bralce Bloškega koraka, nenazadnje za Bločane?

Jelušič: Težko je dajati kakršnakoli priporočila, saj vidim, da imate zgledno razvito celo vrsto dejavnosti. To, kar bi bilo moje priporočilo. je, da za to trdno, notranjo socialno povezanost skrbite še naprej, da prav vi, gasilci, prenašate na sokrajane ključno sporočilo, ki ga imate vi med svojimi vrstami. To je, da s tem, ko pov-ezujete veterane, operativne gasilce, ženske,

moške, mladi rod, otroke, ko tudi generacijsko povezujete ljudi, dokazujete, kako bi mora-la delovati širša družba. Hvaležnost do star-ih generacij gasilci znate pokazati. To sožitje generacij, skrb eden za drugega, ne samo takrat, ko je kriza, nesreča, ampak tudi sicer, negujte.

Da je mladina zraven, da posluša, da se v bist-vu ob tem uči. Prepričana sem, da je naš slov-enski skromni človek sposoben premagati vse krize, saj jih je vedno v zgodovini znal. Če kdo, potem so bili Bločani tisti, ki so znali preživeti vse hudo, kar se je zgrnilo nad njih skozi zgo-dovino.

Stane Jakopin

oktober 201020 gospodarstvo

marija lopatič, po domače primožančeVa iz nemške Vasi na blokah, letos praznuje 80 let. marija je po srcu še Vedno mlada in kar prekipeVa od energije. najbolje se počuti V družbi sVojih nekdanjih 40 let mlajših pripraVnic in je, kot se za praVo upokojenko spodobi, Vedno V pomanjkanju časa. V sVojem stanoVanju V VeVčah pri ljubljani me je pričakala s sVeže pečenim siroVim zaVitkom in peciVom. praVi, da se približuje drugi oktober, ko bo slaVila okroglo obletnico in na ta Veliki dogodek se že pripraVlja s peko domačih slaščic.

Vojna je zaznamoVala otroštVo

Marija izhaja iz številčne družine Pakiž iz Nemške vasi, kjer je bilo rojenih deset otrok: Ivan, Pepa, France, Malka, Jože, Marija, Sand-er, Tone, Štefi in Andrej. Pravi, da velike družine za tiste čase niso bile nič nenavad-nega, saj je bilo na kmetiji veliko dela in malo pripomočkov oz. strojev za kmečka opravi-la, zato so otroci že zgodaj začeli z delom na kmetiji. Tako kot trdo delo je njeno otroštvo močno zaznamovala tudi druga svetovna vojna. Bloke so bile takrat pod italijansko okupacijo. Tisti čas je življenje tako rekoč ob-stalo. Otroci niso redno hodili v šolo in ljud-je niso vedeli, kakšna prihodnost jih čaka. Spomni se, da so se tudi že učili italijanske-ga jezika. Proti koncu vojne, 15. aprila leta 1945, ko je bilo najhujše mimo, je Nemško vas močno zaznamoval še en dogodek. Nad vasjo se je zrušilo goreče vojaško letalo in z eksplozijo povzročilo požar, ki je uničil sko-raj celo vas. Ena izmed najbolj prizadetih hiš je bila tudi Primožančeva kmetija. Marija se spominja trenutka, ko se je letalo zrušilo, takrat so bili otroci pod mizo in v strahu čakali na konec. Sreča v nesreči pa je bila, da ta tragični dogodek ni terjal nobene sm-rtne žrtve. Vseh deset Primožančevih otrok skupaj s starši se je rešilo, vendar ostalo brez strehe nad glavo. Ostali so brez vsega. Marija se še sedaj spominja prizora do tal požgane kmetije, zraven pa kup gnoja, na vrhu kat-erega so bile zapičene vile.

Marija pravi, da so kasneje vaščani iz Hude-ga Vrha in Nove vasi pripovedovali, da je bil pogled na gorečo vas strašanski. Prepričani so bili, da se ne bo nobenemu uspelo rešiti iz tistega pekla. Po tem dogodku je za nekaj dni Primožančeve otroke pod streho vzela učiteljica »Piculinka«, ki je živela v Pakiškovi hiši v Novi vasi. Marija se z grenkobo v srcu spominja dni, ko so od hiše do hiše hodi-li in prosili za hrano in material za nov dom. Dodaja, da kljub veliki izgubi niso bili

Primožančeva iz Nemške vasi

Letno poročilo za leto 2009, s katerim se je skupščina seznanila, poudarja, da je bilo leto 2009 prvo v 55-letni zgodovini, v kater-em je družba poslovala z izgubo. Po uvodnih mesecih slabega poslovanja in drastičnega upada povpraševanja v višini več kot 40 % je sledilo obdobje nekoliko boljših mesečnih prodajnih realizacij, v zadnjih dveh mesecih pa je bilo poslovanje že pozitivno. Nasploh je bilo leto 2009 zaznamovano z drastičnim ni-hanjem prodajnega trga in posledično prila-gajanju proizvodnega procesa potrebam trga. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnega dela je bil uveden skrajšani delovni čas in možnost čakanja na delo s subvencioniranjem s strani države.

V letu 2009 je potekal tudi postopek imen-ovanja nove uprave, ki jo je nadzorni svet potrdil v aprilu.

Padci prodaje so zahtevali in pokazali na potrebne spremembe v poslovanju, zato se je v septembru 2009 v Kovinoplastiki Lož začelo obsežnejše prestrukturiranje proda-jnih in marketinških procesov, ki se nadalju-je še v letošnjem letu. Namen le-tega je zago-toviti učinkovito prodajno-marketinško or-ganizacijo, boljše obvladovanje trgov, boljše izkoriščanje trženjskih kanalov, izkoriščanje trženjskih sinergij po profitnih centrih ter obvladovanje in posledično zmanjševanje stroškov.

Čisti prihodki od prodaje so znašali za Skupi-no Kovinoplastika Lož 70 mio € in za matično družbo 60 mio €. Čisti prihodki od prodaje proizvodov v letu 2009 so bili v Kovinoplas-tiki Lož manjši za 30 % v primerjavi z letom 2008. Dodana vrednost na zaposlenega v Ko-vinoplastiki Lož je leta 2009 znašala 23.248 €. Matična družba je v letu 2009 dosegla 4.3 mio € čiste izgube, v letu 2008 pa je dosegla 0,08 mio € čistega dobička. Soočala se je z nega-tivno donosnostjo tako na kapital kot na sred-stva, denarni tok pa je bil pozitiven.

Delničarji Kovinoplastike Lož d.d. (zasto-panega je bilo visokih 93,4 % kapitala) so spre-jeli vse predlagane sklepe:

Sprememba 33. člena statuta družbe o na-grajevanju članov nadzornega sveta, ki se po novem glasi, da se članom nadzornega sveta

Skupščina delničarjev Kovinoplastike

lož, 01. julija - danes je V prostorih koVinoplastike lož d.d. potekalo zasedanje 16. skupščine delničarjeV, ki so se seznanili z reVidiranim letnim poročilom koVinoplastike lož d.d. za leto 2009 in s poročilom nadzornega sVeta o sprejemu letnega poročila za leto 2009, spremenili statut družbe, imenoVali reVizorja ter podelili razrešnico članom upraVe in članom nadzornega sVeta za posloVno leto 2009.

za njihovo delo zagotovi plačilo in nado-mestilo stroškov v zvezi z delom, kar določi skupščina družbe. Plačila članom nadzornega sveta morajo biti v skladu z nalogami, ki jih opravljajo, in finančnim poslovanjem družbe.

Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta bo bilančni dobiček za leto 2009 v skupnem znesku 22.834.737 € (sestav-ljen iz prenesenega čistega dobička v znesku 29.965.876 €, čiste izgube iz poslovanja iz leta 2009 v znesku 4.371.310 € ter oblikovanja rez-erv za lastne deleže v znesku 2.759.829 €) ostal nerazporejen. O njegovi uporabi bo skupščina odločala v naslednjih letih.

Članom uprave in članom nadzornega sveta so delničarji za poslovno leto 2009 podeli razrešnico in s tem potrjujejo njihovo uspešno delo.

Na predlog nadzornega sveta je skupščina delničarjev imenovala revizorja družbe za poslovno leto 2010—revizijsko družbo KPMG, podjetje za revidiranje d.o.o.

Delničarji so bili seznanjeni tudi z načrtom za tekoče leto 2010 in s potekom uresničevanja le-tega v prvem polletju. V letu 2010 se planira boljšo in enakomernejšo zasedenost vseh ka-pacitet in s tem izboljšano pokrivanje fiksnih stroškov poslovanja. Načrtovani obseg proda-je za leto 2010 znaša 70 mio €.

S poslovnimi rezultati in uresničevanjem doseganja poslovnih načrtov se je predhodno seznanil tudi nadzorni svet, ki je k temu podal pozitivno mnenje ter opozoril na posvečanje pozornosti razvojnim usmeritvam.

Mag. Aleš Tišler, Odnosi z javnostmi, Vodja oddelka za tržno komuniciranje

oktober 2010 21bločani v svetu

Primožančeva iz Nemške vasi

upravičeni do odškodnine, ker je bil takrat že uradni konec vojne.

noVi začetki

Po končani vojni je Marija opravila še do-datne tečaje, s katerimi je nadoknadila izpad šole med vojno. Po končani šoli se je zaposli-la na Zavodu za transfuzijo, kjer je skrbela za sterilni material. Bodočega moža je spozna-

la v Ljubljani, ko je bila na obisku pri bratu. Kmalu sta dobila prvo hčerko Slavko, ki je bila rojena v Nemški vasi. Potem pa so se leta 1957 preselili v Ljubljano v službeno stano-vanje Papirnice Vevče, kjer je bil Marijin mož zaposlen kot direktor podjetja. Sledil je drugi otrok, hčerka z imenom Vilma. Pri tem Mari-ja kot zanimivost pove, da je bil njen oče tako presenečen nad izbiro imena vnukinje, da je rekel, da si bo moral ime napisati na listek,

da si ga bo sploh lahko zapomnil. Ker v tis-tem času ni bilo na razpolago toliko vrtcev, je Marija ostala doma skupaj s hčerkama, dok-ler nista odrasli. Zraven je pazila še otroke moževega brata in ugotavlja, da se je ta trud poplačal, saj so bili s hčerkama vedno v do-brih odnosih. V tistem času, ko je ostala doma skupaj z otroki, je Marija veliko šivala, tako svojim otrokom kot nečakom in to veselje ima še danes.

Družinska povezanost in nesebična pomoč je Mariji od nekdaj veliko pomenila, to je vedno znala ceniti in te vrednote je tudi prenesla na svoje otroke. Ker so živeli v neposredni bližini Ljubljane, se je veliko sorodnikov zaradi raznih opravkov v prestolnici pri njih za krajši čas ustavilo ali pa tudi kakšen dan prespalo. Z brati in sestrami so se vedno dobro razume-li, si stali ob strani in medsebojno pomaga-li. Tako tragični kot veseli dogodki jih vsakič znova še toliko bolj povežejo.

jesen žiVljenja

Marija je bila vajena dela že od malih nog, zdaj, ko je v pokoju, večino časa nameni go-belinom in šivanju ter pri tem neizmerno uživa. Pravi, da ima dokončanih preko 40 go-belinov, ki jih ob posebnih priložnostih podari prijateljem in svojim bližnjim. Vedno rada kaj dobrega skuha in s svojimi dobrotami razva-ja svoje štiri vnuke. Stike s svojimi prijatelji vzdržuje tudi preko telefona, saj meni, da je to veliko lažje, pa še ceneje. Če pa je treba, se tudi usede v avto in odpelje na klepet v živo. V tem času je bila pri njej na obisku tudi sestra Štefi iz Amerike, ki jo je Marija sama šla iskat z avtom na Brnik. Marija je bila v Ameriki že petkrat, dvakrat je šla skupaj z možem, trikrat pa sama.

Zelo dobro se tudi počuti v družbi mlajših. Redno ohranja stike s svojimi pripravnica-mi iz službe, sedanjimi medicinskimi sestra-mi. Večkrat na leto se dobijo in vedno dobro pozabavajo. Nikoli ji ni dolgčas, pa tudi dela ji nikoli ne zmanjka oziroma si ga sama vedno najde, saj težko zdrži pri miru. Predvsem pa se veseli vsakega novega dne, ki vedno kaj lep-ega prinese.

Na koncu tudi pove, da vedno rada pride na Bloke, saj ima tu sorodnike in prijatelje, ki jo seznanjajo z aktualnimi novicami iz domačega kraja. Marija tudi meni, da so Bloke že od nek-daj lep kraj in takšne ohranjajo tudi nove gen-eracije Bločanov.

Anja Anzeljc

Od leve proti desni: Andrej Pakiž, Marija Lopatič, Malka Simšič, Tone Pakiž in Jožefa Žagar.

Marija Lopatič

oktober 20102222 iz naše kulturne zakladnice

KolesarjiNa sliki so prav gotovo eni od prvih kolesarjev na Blokah. Kolesa na sliki oz. bicikli, kot smo tej napravi včasih rekli, so po izgledu prva na Blokah. Zvonec ima le srednji bicikel. Pozneje je bila predpisana razna oprema, v 30-ih letih in še tudi po vojni so kolesa morala imeti registrsko tablico kot danes motorna vozila.

Kolikor se iz svojih mladih let še spomnim starejših bloških možakarjev, je v sredini Zakrajni Rafael iz Za-kraja, na desni verjetno njegov brat France, na levi pa mogoče France Tekavec, Bobkov iz Raven.

Kolo je bilo pred 80-imi leti res malo bogastvo, kot je za-pisano v prejšnji številki. Zato so si ta »luksuz« lahko privoščili le redki. Cena kolesa v 30-ih letih prejšnjega stoletja je namreč bila okrog 1000 dinarjev in tudi več, za rejen par volov pa je Bločan dobil 2000 do 2500 dinar-jev.

Se je pa število koles kljub temu povečevalo. Leta 1935 so nekateri ob gradnji vojašnic v Velikih Blokah kar dobro zaslužili in so podjetni fantje kupili to napravo.

Iz tistih časov se spominjam dveh težjih nesreč s kole-som. Eden od Hrenovih fantov z Gline se je s kolesom namenil v Ljubljano. Lužarjev breg in klance do Ve-likih Lašč je srečno prevozil. Pod Turjakom je bil manjši klanec in tu dva ostra ovinka ter mostiček čez Bajdinški

V prejšnji številki našega glasila je bila objavljena stara

slika, na kateri so trije kolesarji. Urednik je tudi prosil

bralce, da mogoče ugotovimo, kdo so ti »zakmašno«

oblečeni fantje s kolesi.

Prva kolesarska tekma na Blokah je bila leta 1936

oktober 2010 2323iz naše kulturne zakladnice

Na sliki so mladi Novovaščani. Druga z leve je Zofka Šraj —Tajnikova, nato Štefi Zabukovec — Borovčeva in njena mlajša brata Slavko in Ado. Druge bo mogoče še kdo spoznal. (Foto: Vlado Prosenec, 1940)

potok. Tu je padel in udaril z glavo v kamnito ogra-jo ter se smrtno poškodoval. Dolgo je ob tej stari cesti stalo spominsko znamenje, mogoče je še sedaj, vendar z novega mostu ni vidno. Druga težja nesreča se je zgodila okrog leta 1940. Dekle iz Grahovega—mislim, da je bila Mežnarjeva, je preko Strmca in Radleka nameravala v Velike Bloke. Pri vožnji po klancu z Lisca zadnjega ovin-ka ni zvozila. Zapeljala je na gozdno pot proti Ulaki. Tu jo je vrglo preko jarka na drugo stran, kjer je pristala kar precej poškodovana.

Kljub nezgodam in takratni krizi se je število koles in s tem tudi kolesarjev večalo. Leta 1932 je bilo na Blokah ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet in v okviru tega tudi kolesarska sekcija, ki je 21. maja 1933 organizirala prvo kolesarsko dirko na Blokah. Start je bil v središču Nove vasi pred nekdanjo mlekarno. Proga je potekala proti Nemški vasi do odcepa za Velike Bloke in do cilja v Novi vasi. Sodelovalo je 13 tekmovalcev. Zmagal je Franc Kraševec iz Nove vasi (verjetno Janez-kov).

Takratnim kolesarjem so bile precejšnje nadloge mak-adamske ceste, posute z grobim gramozom. Ta je bil bolj ustrezen za okovane vprežne vozove, za občutljive pnevmatike pa je bil prava nadloga.

Za bralce našega glasila pa še ena stara slika novovaške mladeži in ponosnih lastnikov teh »dragocenih« vozil. Eden od teh kolesarjev je ob popravilu predrte zračnice privabil kar nekaj »firbcev«.

Franc Škrabec

oktober 20102424 šola

Športni dan

Plavanje v IzoliSpet je tukaj september in šolska vrata so se odprla. Že drugi šolski dan smo izkoristili lepo vreme in se odpeljali na prvi športni dan plavat v Simonov zaliv. Lep dan smo dobro izkoristili in se naplavali, naskakali in naužili morskega zraka ter uživali v igranju odbojke na mivki.

Lepo je opazovati učence, kako zadovoljni in varni se počutijo v morju, ker vsi dobro plavajo. Že več let so vsi učenci, starejši od deset let, pl-avalci. To pa je posledica načrtnega dela na plavalnih tečajih v vrtcu, prvem in tretjem razredu ter v šoli v naravi v petem razredu. Na tečaju v vrtcu otroke prilagodimo na vodo in jih razbremenimo strahu pred vodo. V prvem razredu preplavajo prve metre, v tretjem preplavajo vsaj 25 metrov, večina pa jih postane plavalec in preplava 50 metrov. V šoli v naravi se učenci naučijo tri plavalne tehnike (prsno, kravl in hrbtno), skakati v vodo, pridobijo plavalno vzdržljivost in se seznanijo z osnovami potapljanja.

Skozi ves ta voden proces postanejo dobri plavalci. Tako so minili časi, ko so se Bločani dobro počutili le na snegu, sedaj so vse bolj doma tudi v vodi.

Nace Farkaš

Šola v naraviTudi letos smo se izpopolnjevali v plavanju na Debelem rtiču. Tam je bilo 370 otrok iz različnih šol. Kljub slabemu vremenu so bloški učenci dosegli zelo veliko zlatih delfinčkov – kar polovica razreda – osta-la polovica pa je dosegla srebrne. Na drugih večjih šolah je bilo zlatih delfinčkov le za vzorec. Za to se moramo zahvaliti našemu plavalnemu učitelju in učiteljem, ki so že na predhodnih tečajih odpravili plavalno nepismenost.

Pouk v šoli v naravi je bil zelo zanimiv. Učenci so preizkusili veliko novih dejavnosti. Že prvi dan so na Debeli rtič prispeli z ladjico, ki jih je pripeljala iz Kopra. Obiskali so morski akvarij v Piranu, imeli liko-vne delavnice, kjer so se prepustili ustvarjanju. Učenci so se veliko naučili o življenju v primorskem svetu. Skupaj smo raziskovali obalo in z mikroskopom opazovali drobne organizme in sredozemske rastline.

Učenci so se preizkusili tudi v pravem potapljanju z masko in dihali zrak iz jeklenke. Zahvala gre prijaznemu demonstratorju in potapljaču, ki se je odzval na moje povabilo. Bločani smo bili tudi najboljši v nogometu. Premagali smo vse sosednje šole: Cerknico, Grahovo in Begunje. Najbolj nam je bil všeč gusarski dan, saj nas je obiskal čisto pravi gusar s slad-kim gusarskim zakladom.

Razredničarka Pavla Ponikvar

Rima vedno kima in se lima.

Ko se pisatelju rima odlima,

se na list papirja prilima.

Nekateri jo rišejo, drugi jo pišejo,

tretji pa brišejo.

David Kraševec, 6. r.

Dež pada na polja, vasi,

zbira se v reke drveče,

čez hribe, planjave nenehno buči,

dokler kdo ve, kam ne odteče.

Ko pa je vode naposled preveč,

reka prestopa bregove,

se pomagati ne da prav nič več,

poplava zalije domove.

Martin Drobnič, 6. r.

Gozd je naraven,

cvet pristoji zraven.

Ko gozd cveti,

v njem vse zeleni.

Ajda Hiti, 6. r.

Zunaj dež rosi,

notri maček spi.

Miška se priplazi,

maček jo s taco pogazi.

Nika Zabukovec, 6. r.

Dež pada okoli vasi,

v vasi je suho,

a sonca več ni.

Alen Hiti, 6. r.

Ljubezen rumena in zelena

se spomladi razcveti.

Zdaj pa jesen je k nam zavila,

zato ljubezen se je skrila.

Nal Zidar, 6. r.

Učiteljica Martina Kočevar

Rima je fina

oktober 2010 2525šola

Pri Mulčevih pri FariTik ob njihovi hiši je vrt, obdan z leseno ograjo. Stopili smo za njo in uzrli mnoge gredice, med njimi tudi gredice živih barv, prekrite s prekrasnimi cveticami. Vstopili smo v vrt in si od blizu ogledali in im-enovali vrtnine in začimbe, ki še rastejo ali pa čakajo, da jih poberejo.

Prečkali smo cesto, ki pelje proti Metuljam, se povzpeli mimo pokopaliča na hribček in pred nami se je odprl pogled na polje. Neka-tere njive so že zorane, druge na to opravilo še čakajo, na tretjih pa je še veliko poljskih pridelkov: zelnate glave, glave ohrovta, visok fižol, repa …

Nazaj grede smo videli velik kombajn za žetev žita, na njem pa mucke, o katerih nam je Monika pripovedovala že v šoli.

Barbara Širaj

Preproste namizne svetilke

»Velik človek je, kdor ni izgubil svoje otroške duše.« (Mencius)

Začeli smo novo šolsko leto, ki v življenje vsake družine s šolobveznimi otroki prinaša spremembo po poletnih počitnicah. S svojo pomembno življenjsko spremembo pa se srečujejo tudi otroci, ki vstopajo prvič v vrtec.

V OŠ Toneta Šraja Aljoše je letos vpisanih 119 učenk in učencev, sedem manj kot lansko leto.

V otroško varstvo smo letos sprejeli 61 otrok. Razdeljeni so v štiri skupine, kar je največ od obstoja vrtca na Blokah. Da pa smo lahko zagotovili var-stvo vsem otrokom, je bilo potrebno povečati vrtec in še nekatere druge prostore.

Pripraviti smo morali štiri igralnice, dovolj velike garderobe in sanitar-ije za naše mlade varovance. Nedvomno je to zasluga Občine in gospo-da župana, ki prisluhne potrebam in tudi zagotovi sredstva za realizacijo. Tako je za naše otroke lepo poskrbljeno, varujejo se v lepih, svetlih pros-torih. Lep vrtec, skrbne vzgojiteljice in ostalo osebje pa ne bo nadomestilo staršev in njihove vzgoje. Otrok je bil, je in bo član družine in družina je tista, ki mu da korenine in krila, da lahko samostojno zakoraka v življenje.

Ravnateljica Milena Mišič

Jan Ponikvar

Eva Ponikvar

Matevž Modic Blaž Rot

V letošnjem šolskem letu v prenovljenih prostorih vrtca

Fotografije predstavljajo izdelke učencev 9. razreda pri tehniškem dnevu, 15. septembra 2010, na temo električna svetilka.

oktober 20102626 študent naj bo

tamara žgajnar

10. decembra lanskega leta je v žep spravila diplomo Tamara. Zaključila je študij na Fakulteti za družbene vede, smer Komu-nikologija – Medijske in komu-nikacijske študije. Naslov njen-ega diplomskega dela je Družbeni mediji na spletu in kraja identitete. Na tej fakulteti je pristala bolj po spletu okoliščin, saj se ji žal ni us-pelo vpisati na fakulteto, ki je bila njena prva izbira. Ko je pričela s študijem, se ji je zdelo škoda, da bi ga prekinila, saj ji je tudi ta, čeprav ni bil čisto po njenih željah, dal ve-liko novega znanja in izkušenj.

Pri študiju ji je bila všeč predvsem dostopnost in odprtost večine profesorjev, s katerimi se je bilo možno marsikaj dogovoriti. Pred-metnik je bil proti koncu študija zanimivejši, ker je bilo na voljo več izbirnih predmetov in si si predmetnik lažje prikrojili svo-jim željam. V najlepšem spominu ji bo zagotovo ostal 4. letnik, ki ga je preživela na študentski izmen-javi na Oklahoma State University v Oklahomi v ZDA. Tamara pravi, da to ni bila samo akademsko zelo bogata, ampak tudi neprecenljiva življenjska izkušnja.

Tamara je bila prva generac-ija študentov na Fakulteti za družbene vede, ki so študirali po bolonjskem sistemu. To je pome-nilo veliko nedorečenih stvari, ek-sperimentiranja, dilem, težav, itd.

Zaposlitev je dobila v prestoln-ici, vpisala pa se bo verjetno še na magistrski program. Pravi, da

Šopek svežih diplomantov

ne bi imela nič proti službi bliže domačemu kraju, vendar diplo-manti z njenega področja težko dobijo zaposlitev že v večjih mes-tih, še toliko težje pa v manjših krajih na podeželju. Tujina ji pred-stavlja velik izziv in je neka skrita želja, s katero se v mislih že poi-grava, vendar bo zaenkrat še osta-la na seznamu želja.

sandra obroVac

Sandra se je po končani Sred-nji ekonomski šoli vpisala na Fakulteto za upravo, smer Uprava I. stopnja, da bi poglobila znanje z upravnega področja. Diplomi-rala je 7. junija 2010 iz stvarnega prava. Naslov njenega diplom-skega dela je Lastninska pravica s poudarkom na upravno pravnih vidikih.

Pravi, da ji je bilo pri študiju na-jbolj všeč sodelovanje fakultete s študenti. Profesorji in asistenti so zelo dostopni in vedno priprav-ljeni na sodelovanje in pomoč. Med študijem je pridobila veliko izkušenj v študentskem svetu in

študentski organizaciji fakultete. Po zaključku študija so ji poleg os-vojenega znanja ostali številni lepi spomini in pozitivne življenjske izkušnje.

Sandra je preko študentskega servisa delala v Ljubljani na Za-varovalnici Triglav, kjer so jo po končanem študiju zaposlili. Mika jo tudi nadaljevanje študija, zato se bo verjetno prav kmalu odločila za ta korak.

urša drobnič

8. 9. 2010 je Urša z diplo-mo z naslovom Nadzorni svet in njegove komisije uspešno zaključila študij na Fakulteti za upravo. Obiskovala je visokošolski program po bolonjskem sistemu, smer Javna uprava.

Po končani srednji ekonomski šoli se je odločala med Ekonom-sko fakulteto in Fakulteto za upra-vo. Slednjo je izbrala zaradi boljše predstavitve študija na informa-tivnem dnevu, predvsem pa zara-di svojega veselja do dela z ljudmi, ki ga omogoča izbrani poklic.

Pri študiju jo je navdušila razno-likost predmetov, saj so pokrivali vse od urejanja prostorov in grad-benih zadev do računovodstva. Spoznala je veliko novih obrazov, dobila pa je tudi malo bolj grenko

izkušnjo, da v življenju ni vedno vse lepo in pravično. Še dobro pa se spominja šoka z začetka prvega letnika, ko je ugotovila, da šolski dan ni omejen od 8. ure zjutraj pa do 13. ure, temveč se prične v zgodnjih jutranjih urah, konča pa se največkrat v poznih popol-danskih urah. Meni, da bi bilo pri študiju lahko malo več prakse.

Urša je dobila svojo prvo zapos-litev v domačem kraju. V OŠ Nova vas opravlja administrativna dela. S študijem je zaenkrat zaključila, mogoče pa se kdaj v prihodnosti odloči še za nadaljevanje.

barbara šiVec

Med diplomantkami letošnjega poletja je tudi Barbara, ki je diplo-mirala 15. junija na Veterinarski fakulteti. Uspešno je opravila vse izpite, zato je lahko pristopila še k zadnjemu – Sodno in upravno veterinarstvo. Z uspešnim oprav-

manj pa »piflanja«. Na fakulteti je spoznala tudi veliko prijetnih ljudi s podobnimi interesi, kot jih ima sama.

Pred Barbaro je še strokovni izpit na Veterinarski upravi RS. Prido-biti mora še licenco. Upa, da bo čimprej dobila zaposlitev. Domači kraj ji primernega delovnega mesta ne more ponuditi, zato bo službo iskala drugje. O podiplom-skem študiju zaenkrat še ne razmišlja.

dijana mazij

Dijana je diplomirala 30. juli-ja 2010. Svojo diplomsko nalogo je naslovila z Analiza uspešnosti poslovanja podjetja Triglif infor-macijske tehnologije, opravlja-la pa jo je pri predmetu Analiza poslovanja. Obiskovala je Ekonom-sko fakulteto, smer podjetništvo. Študij na tej fakulteti je bil nekakšno logično nadaljevanje po zaključeni srednji ekonomski šoli. Poleg tega pa ji študij na Ekonom-ski fakulteti nudi širok spekter za-poslitvenih možnosti.

Pri študiju je Dijano malo motila velika masa študentov na preda-vanjih, na vajah je bilo bolje, saj so bili razdeljeni v več manjših skupin. Fakulteta daje malo prev-elik poudarek teoriji, pogrešala je več praktičnih nalog. Predmeti so bili po njenem mnenju zani-mivi in poučni, še posebej na njeni podjetniški smeri. Že v času študija je začela delati v računalniškem

ljanjem slednjega je zaključila s študijem in tako diplomirala.

Ta študij jo je pritegnil, ker zelo rada dela z živalmi. Med študijem so ji bili všeč predvsem klinični predmeti, ki vključujejo tudi delo z živalmi. Želela bi si, da bi bilo praktičnega dela še več, malo

oktober 2010 2727študent naj bo

podjetju Triglif. V Triglifu je sedaj zaposlena za nedoločen čas. Njeno delo je razgibano, všeč pa ji je tudi mlad in dinamičen tim sode-lavcev. Študija ne namerava nad-aljevati, razen če bo to potreb-no za uspešno opravljanje njen-ega dela. Zatrjuje pa, da je vedno odprta za razna usposabljanja in

anja nared

Na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljublja-ni je 5. julija diplomirala Anja. Zagovarjala je diplomsko delo z naslovom Sezonska dinamika žitnega strgača (Oulema spp.) in pravih listnih uši (Aphididae) na

izobraževanja.

Dijana se trenutno skupaj s svojim možem Matejem vsak dan na delo vozi v Ljubljano. Vesela pa bi bila službe bližje domu.

matej mazij

Matej je diplomiral 24. maja letos. Z diplomskim delom z naslovom Primerjava magnet-nih in polprevodniških diskov je uspešno končal študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, smer Strojna opre-ma. Izbira študija mu ni predstav-ljala težave, saj se je že od malih nog ukvarjal z računalniki oz. računalništvom.

Matej o študiju meni, da obsega žal preveč zastarelih, premalo naprednih predmetov. Pohvali pa predavanja gospoda Škrabeta, saj so bila ta zelo dobra, poučna in kvalitetna. Med študijem se je precej srečeval tudi z matema-tiko. Ogromno znanj in izkušenj pa si je nabral z delom. Že od prve-ga letnika študija je aktivno delal preko študentskega servisa. Tre-nutno je zaposlen na Vzajemni d.v.z. v Ljubljani kot sistemski ad-ministrator. Opravlja pomembno in odgovorno funkcijo upravljanja z domeno, virtualizacijo, ukvarja se tudi z upravljanjem in posoda-bljanjem delovnih postaj, je tudi skrbnik klicnega centra itd.

Če bi dobil zaposlitev bližje domu, bi jo z veseljem sprejel.

ozimni pšenici v ekološki pride-lavi. Diplomsko delo je opravila na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo pri predmetu ento-mologija.

V času študija so ji bile najbolj všeč terenske vaje, ki so jih pred-vsem v zadnjih dveh letnikih imeli kar precej. Pohvali tudi dober odnos profesorjev do študentov in možnost, da lahko izpite opravljaš tudi na izrednih rokih.

Anja je trenutno med tistimi, ki še iščejo svojo prvo zaposlitev. Na-jraje bi delala v domačem kraju, vendar so zaposlitvene možnosti za njeno izobrazbo tu zelo ma-jhne, zato se bo najbrž primorana voziti dlje.

Vsem iskrene čestitke.

Alenka Ponikvar Gornik

V začetku šolskih počitnic, od 28. junija do 1. julija, se je na Blokah pri Fari odvijal oratorij za predšolske in osnovnošolske otroke. Oratorij so s skupni-mi močmi organizirali anima-torji in duhovnika iz župnij Sv. Vid, Sv. Trojica in Fara. 14 ani-matorjev je vsak dan pripravi-lo igro, različne delavnice, kate-heze in zabavne igre, na katerih je v štirih dneh sodelovalo okoli 50 otrok. Osrednja tema oratorija za leto 2010 je bila zgodba »Pazi, čas!«, ki govori o tem, kako čas hitro mineva, kako ga ljudje ve-likokrat nepremišljeno zapravlja-mo ter o tem, da je v resnici pri-dobljen čas samo tisti čas, ki je podarjen. Otroci so vsak dan prek igre in katehez spoznavali, kako pomembno je, da svoj čas porabi-mo tudi za pomoč drugim. Dnevi na oratoriju pa so kljub zahtevni temi minili v veselem vzdušju, saj so otroci in animatorji vsak dan ustvarjali na različnih delavnic-

Oratorij

ah – barvanje na majice, barvan-je Marijinih kipcev itd. Za pri-jeten zaključek druženja so vsak dan na koncu sledile še družabne igre. Toplo vreme je omogočalo, da so se otroci igrali na vod-nem poligonu in se razmigali pri igranju nogometa. Zaključek ora-torija pa je bil prav poseben, saj so animatorji za otroke organ-izirali pohod v Ravne. Po pri-hodu k cerkvi v Ravnah je bila na-jprej sv. maša, nato pa je otroke čakal piknik s čevapčiči. Po pi-kniku so se otroci in animatorji zabavali še z igranjem različnih družabnih iger (nogomet, zemljo krast …). Po štirih dneh molitve, druženja in zabave se je letošnji oratorij zaključil. Animatorji so uspešno opravili vse, za kar so se več mesecev pripravljali, in s tem otrokom iz župnij Sv. Vid, Sv. Trojica in Fara popestrili prvi teden počitnic.

Florjan Žgajnar

oktober 20102828 šport

Pirc: »Želim na POI v London!«eden najuspešnejših športnikoV, ne samo na blokah, ampak tudi V sloVeniji, dejan pirc je letos nastopil na sVetoVnem prVenstVu. sloVenska reprezentanca V golbalu je V angleškem sheffieldu osVojila 10. mesto, kar je malo pod pričakoVanji. po dolgi sezoni si je metuljec priVoščil izlet po kitajski.

Dejan Pirc, ki je že nekaj let eden najboljših slovenskih golbalistov in tudi kapetan Slovenije v igri z zvenečo žogo, je v Sheffieldu nas-topil že na svojem drugem sve-tovnem prvenstvu. Po številnih pretresih, ki so se zgodili v sloven-skem golbalu, od menjave trener-ja pa do iskanja ustrezne dvorane za trening, so si naši kljub temu postavili visoke cilje: »Naš prvi cilj je bil uvrstitev na naslednje paraolimpijske igre, ki jih bo leta 2012 gostil London. To bi pome-nilo, da bi se morali uvrstiti med najboljše tri, kar pa nam v Angliji žal ni uspelo,« pove kapetan Slov-enije Dejan Pirc. Z 10. osvojenim mestom niso zadovoljni, a vedo, kje tiči vzrok slabših predstav se-lektorja Erlenda Moreta: »V zad-njem času imamo nekaj težav s

treningi, saj igrišča s parketi niso ustrezna in tako je težko najti ustrezno dvorano. Poleg tega se zaradi finančnih težav nismo udeležili pripravljalnih turnirjev in smo bolj ali manj le trenirali,« je razočaran Pirc. A priložnost za nastop v Londonu še ni zamujena, saj bodo naši nastopili na dodat-nih kvalifikacijah naslednje leto v Turčiji.

Dejan Pirc, ki je pred dnevi praznoval 26. rojstni dan, si je po naporni sezoni privoščil izlet na Kitajsko. Že dve leti namreč pri-jateljuje s simpatično Cheng in skupaj sta si ogledala Peking in Šanghaj. Na enomesečni poti pa je dodobra spoznal kitajsko kul-turo.

Tako je vsaj delno napolnil bater-

ije pred novo sezono, v kateri pa mu motivov ne manjka: »Vseka-kor si želim uvrstitve na olimpi-jske igre v London, kot tudi dobre uvrstitve na bližnjem evropskem prvenstvu. Veseli me, da se bo naši ekipi pridružil prijatelj, s ka-terim sem golbal igral že v mla-dinski kategoriji, prav tako pa mi dodaten motiv predstavlja soig-ralec in vzornik Ivan Vikler, ki se je odločil svojo kariero podaljšati do leta 2012.«

Večina reprezentantov v teh dneh nabira kondicijo, tečejo na ljubljanski Rožnik, delajo z utežmi, kapetan Dejan Pirc pa je še posebej zavzet, saj se zave-da, da je to mogoče celo zadnja priložnost naše reprezentance.

Miha Mišič

Košarkarska ekipa Bloke Novolit je tudi letos pričela s priprava-mi na bližajočo se košarkarsko sezono. Tako kot lani bodo igra-li v 3. Slovenski košarkarski ligi (3. SKL). Priprave so se začele s kondicijskimi treningi v domači bloški naravi, nato pa nadaljev-ale s treningi v telovadnici v Novi vasi. Od oktobra naprej bodo treningi potekali v športni dvora-ni v Cerknici, kjer igra ekipa tudi domače tekme, kajti telovadnica v Novi vasi ne ustreza kriterijem za igranje v državni ligi. Treningu so se letos pridružili še nekateri igralci iz mlajše ekipe, ki so lan-sko leto igrali v Loški dolini. Tren-ingi so bili zaradi tega številčnejši in zanimivejši, igralci pa so se med seboj še dodatno uigrali ter izboljšali košarkarsko tehniko.

Ekipa je prvo pripravljalno tekmo odigrala v Velikih Laščah proti is-toimenski ekipi in jo brez večjih težav premagala, čeprav so se Laščani letos okrepili z novimi igralci. Na pripravljalno tekmo

v Cerknico je prišla tudi ekipa Ivančne Gorice, ki je lansko leto igrala v 3. SKL v skupini center in osvojila tretje mesto. Gostje so tudi tokrat prikazali dobro igro in po zanimivi in športni igri osvojili zmago.

Ekipa Bloke Novolit je tudi letos sodelovala v pokalnem tekmovan-ju Špar 2010/11. V 3. krogu tek-movanja je dobila za nasprotnika

KK Bloke Novolit

Nova sezona v državnem prvenstvuekipo Javor Pivka, ki je v drugem krogu izločila iz tekmovanja ekipo Logatec. Prva tekma je bila v novi dvorani Skala v Pivki. Uspešnejši so bili domači košarkarji, ki so bili izredno natančni pri metu in zma-gali z rezultatom 95 : 67. Čez nekaj dni je sledila povratna tekma v Cerknici. Bloški košarkarji so takoj na začetku tekme pokazali dobro igro v obrambi, saj so gostom preprečevali doseganje lahkih

košev, obenem pa z uspešnimi skoki v obrambi in hitrimi proti-napadi že v prvem polčasu doseg-li vodstvo petindvajsetih košev. V nadaljevanju tekme so gostje zmanjšali vodstvo in tekma se je končala z rezultatom 75 : 65 v ko-rist bloške ekipe.

V 3. SKL letos sodeluje 20 ekip, ki so številčno enako razdeljene v vzhodno in zahodno skupino. V skupini zahod nastopa v športni dvorani Cerknica poleg ekipe Bloke Novolit tudi domača ekipa Gradišče Cerknica. Ostale ekipe v skupini zahod so še: Luka Koper, Krvavec Meteor, Javor Pivka, Lo-gatec, Kranjska Gora, Gorenja vas, Velike Lašče in Žiri.

Prvo tekmo v državnem tek-movanju bo ekipa Bloke Novolit odigrala v soboto 16. 10. v dvora-ni v Cerknici proti ekipi Krvavec Meteor.

Veliko športne sreče tudi v pri-hodnje.

Boris Marolt

Kapetan Slovenije in Bločan Dejan Pirc si želi nastopili na paraolimpijskih igrah v Londonu! Že na svojih tretjih.

oktober 2010 2929šport

V nedeljo 12. 9. 2010 je na Blokah potekala 5. tekma Notranjskega tekaškega pokala 2010. Čeprav je bilo vreme zelo primerno, o čemer pričajo tudi rezultati, je na 2. Tek po Blokah prišlo manj tek-movalcev kot prejšnje leto. Letos se je tekme udeležilo 59 članov in 52 osnovnošolcev, lansko leto pa 107 članov in 87 osnovnošolcev. Trase za teke so take kot lansko leto, razgibane, z nekaj vzponi in spusti.

Absolutni zmagovalec teka je postal Gašper Bregar iz Tekaškega kluba Šmarnogorska naveza, ki je lanski rekord proge izboljšal za več kot minuto in pol. Drugo mesto je tako kot lani zasedel

Luka Ljubič. Tudi on je svoj lanski rezultat izboljšal za več kot pol minute. Tretje mesto je doseg-el Denis Guzelj. Med članicami je tako kot lansko leto zmaga-la Valentina Rebec (ŠD Polž). Svoj lanski dosežek je izboljšala za več kot pol minute. Druga je bila Katja Stanonik (ŠD Tabor Žiri), tretja pa Kristina Bele. Na žalost se je teka udeležilo zelo malo domačinov. Kljub temu si je drugo mesto v svoji kategoriji pritekla Polona Kraševec iz Ve-likih Blok. Čestitamo!

Ponovno so se odlično odreza-li naši osnovnošolci, ki so stopili na zmagovalne stopničke v prav vseh kategorijah. Vsem iskrene

Nov rekord Teka po Blokahčestitke, učiteljem na OŠ Nova vas in staršem pa zahvala za vzpodbu-janje mladih k teku. Hkrati vabim vse, da se kot tekmovalci ali kot gledalci v čim večjem številu pr-ireditve udeležite tudi prihodnje leto. Dober tek vam želim!

Rezultati osnovnošolskih tekov:

600 m

Dekleta: 1. Zidar Sara, OŠ Nova vas 2. Urbiha Dominika, OŠ Stari trg 3. Bebar Ema, OŠ Stari trg

Fantje: 1. Šraj Nejc, OŠ Nova vas 2. Dulič Meris, OŠ Nova vas 3. Stanonik Erazem, ŠD Tabor Žiri

1000 m

Dekleta: 1. Jenko Teja, OŠ Ilirska Bistrica 2. Zidar Katja, OŠ Nova vas 3. Zbačnik Maja, OŠ Loški Potok

Fantje 1. Hočevar Jakob, OŠ PT Velike Lašče 2. Milavec Jaka, OŠ Nova vas 3. Drobnic Martin, 1999 OŠ Nova vas

1600 m

Dekleta 1. Lavrič Tjaša, OŠ Loški Potok 2. Kranjc Katja, OŠ Nova vas 3. Milavec Lara, OŠ Nova vas Fantje 1. Janež David, OŠ Stari Trg 2. Hiti Teotim, OŠ Nova vas 3. Marolt Jaka, OŠ Nova vas

Mojca Milavec, ŠD Bloke

V soboto, 10. 7. 2010, se je na travnatem nogometnem igrišču v Novi vasi odvijala tradicion-alna nogometna tekma STARI : MLADI. Tekma se je začela pozno popoldne, a je bilo ozračje zelo vroče. Istega dne sta v Južni Af-riki reprezentanci Urugvaja in Nemčije v bistveno bolj hladnem vremenu igrali tekmo za tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Kljub vročini bi lahko borbenost obeh bloških moštev primerja-li z borbenostjo slovenske rep-rezentance na že omenjenem prvenstvu. Le gledalcev je bilo na Blokah nekoliko manj kot v

Zmagali so MLADI Južni Afriki. Tisti, ki so prišli, pa so lahko videli 13 golov. Tekmo so bolje začeli MLADI in hitro povedli z dvema zadetko-ma. STARI so očitno potrebova-li malo več časa, da so se ogreli, vendar se niso predali in so vz-trajno lovili zaostanek. Tik pred koncem rednega dela tekme so STARI zadeli izenačujoči gol za rezultat 6 : 6. V sodnik-ovem podaljšku pa so zmago-viti gol dosegli MLADI in tako upravičili vlogo favoritov. Po končani tekmi so se nogometaši in gledalci okrepčali z odlično pripravljenimi jedmi z žara. Ali so bile boljše od tistih v Južni Afriki, pa ne vemo.

Mojca Milavec, ŠD Bloke

oktober 20103030 društvene strani

V soboto 19. 6. 2010 je poteka-lo regijsko preverjanje us-posobljenosti ekip prve pomoči. Samo tekmovanje in delovne točke smo pripravili po ulicah Cer-knice. Bilo je 5 delovnih točk, kjer

Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči v Cerknici

OZRK Cerknica prva

Ekipa OZRK Cerknica: Blaž Kranjc, Klemen Drole, Boštjan Strmšek, Urban Jakopin, Klemen Meden, Matej Intihar, trener Denis Gorjup, kordinator Gregor Pokleka

Na prvi delovni točki je bil prikaz prometne nesreče, druga točka je bila utopitev, tretja potres, četrta pretep na prireditvi z nevarnimi sredstvi in peta delovna nesreča. Tekmovanja se je udeležilo 16

združenja Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke, ki je na koncu zasedla 1. mesto in se uvrstila na državno prvenstvo.

Ob tej priložnosti pa bi se rad za-

hvalil Kmetijski zadrugi Cerknica, Notranjskemu regijskemu parku, vsem prostovoljcem Gasilskih društev, Rdečega križa Cerknica-Loška dolina-Bloke, skavtom, tabornikom, občini Cerknica in vsem, ki so kakor koli pripomo-gli k izvedbi te prireditve. Hvala še enkrat!

Samostojni strokovni sode-lavec Gregor Pokleka

Društvo upokojencev Bloška planota

Program aktivnostiUpravni odbor društva upoko-jencev Bloška planota poroča, da program dela poteka oz. ga izva-jamo po zastavljenih željah, ki ste jih izrazili na občnem zboru, dne 6. marca 2010:

• 10. aprila smo sodelovali v ak-ciji očistimo Slovenijo oz. Bloke, • 25. aprila smo se udeležili pohoda po Krpanovi poti, • 22. maja smo organizirali izlet na Brione. 1 avtobus udeležencev, • 6. junija smo se udeležili Velikolaške kulturne poti, 15 km, (3 pohodnice), • 25. junija smo sodelovali pri ak-ciji TD Bloke: srečanje Novih vasi, • 8. julija smo izvedli popol-dansko kopanje v termah Sno-vik in obiskali tovarniško trgovino Svilanit v Kamniku, 1 mali avtobus udeležencev, • 24. avgusta smo obiskali Izolo, hotel Delfin, kjer smo se kopali; nekateri v notranjem, drugi v zu-nanjem bazenu, ostali pa v morju. Iz Nove vasi smo odšli z malim

avtobusom ob 8,30. Vrnili smo se po 19. uri. Ugotovili smo, da ima hotel Delfin izredno ugodne cene. Karta za bazen stane 4 €, kosilo 8 €. Za kopanje na njihovi plaži pa ni vstopnine.

Ob torkih, od 19. do 20. ure, so upokojenci in upokojenke balina-li na balinišču športnega društva Velike Bloke.

Predsednica društva, gospa Milena Škrabec, je ob četrtkih dežurala v društveni pisarni, se povezovala s poverjeniki, ure-jala skupaj s članicami pro-gram Starejši za starejše in seve-da sprotne zadeve. Vedno je, in pravi, da tudi bo, dosegljiva na mobitel št. 041-570-801 ali osebno v času dežurstva ob četrtkih od 9. do 11. ure v društvenih prostorih nad knjižnico v Novi vasi.

Članom društva upokojencev sporočamo, kakšne aktivnos-ti oz. program predvidevamo izvesti še do konca leta 2010:

• sreda, 22. september: izdelovanje cvetja iz »krep« papirja od 18. ure dalje v društveni dvorani nad knjižnico, • petek, 24. septembra, ob 18. uri: udeležba na občinski proslavi, • nedelja, 26. september – sodelovanje na Mihaelovem sejmu v Novi vasi, • četrtek, 30. september: udeležba na mednarodnem kongresu API terapije v Lipi-ci v sodelovanju s čebelarskim društvom, • petek, 1. oktober 2010: udeležba na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankar-jevem domu v Ljubljani. Odhod z Nove vasi(izpred pošte) ob 8. uri, povratek ob 13. uri. Kdor bo želel, se bo udeležil med drugim tudi predavanja Sanje Lončar: 10 zmot o osteoporozi, • torek, 5. oktober, od 18. do 19. ure pričetek telovadbe, na-menjene starejši in tudi mlajši generaciji žensk, ki imajo težave s hrbtenico. Vadbo bo

vodila fizioterapevtka ga. An-dreja Brlan, vsakih štirinajst dni pa dr. Andrejka Fatur, • sreda, 13. oktober 2010, ob 18.30 udeležba na predavanju TD Bloke-revija Gaia z naslovom Obrezovanje in cepljenje okras-nih rastlin in sadnega drev-ja, predavatelj Davor Špehar. Predavanje bo v dvorani nad knjižnico v Novi vasi. • sobota, 16. oktober 2010, izlet po zamejski Sloveniji –grad Miramar, Doberdob ... Pr-ijave zbirajo poverjeniki in predsednica društva. • sobota, 27. november 2010 – prednovoletno družabno srečanje upokojencev s pričetkom ob 14. uri na turistični kmetiji Knavs, Runarsko.

V začetku novembra bomo or-ganizirali ogled gledališke pred-stave.

V mesecu decembru bomo obiskali vse člane društva, ki se ne morejo udeleževati naših akcij. O kraju in času balinanja pokličite predsednico društva.

Za društvo upokojencev Sonja Drobnič

so morale ekipe pokazati svoje znanje pri reševanju, oskrbovan-ju in transportu poškodovancev.

regijskih ekip in 2 ekipi iz sosedn-je Hrvaške. Med njimi je bila tudi ekipa prve pomoči Območnega

oktober 2010 3131društvene strani

Ekipa civilne zaščite iz Nove vasi je tekmovala na regijskem tek-movanju prve pomoči v Cer-knici. Tekmovalo je 18 ekip iz Notranjsko-kraške regije. Člani ekipe smo že pred leti opravili 70-urni tečaj, pred tekmovanjem pa smo opravili še obnovitveni tečaj. To pa seveda ne bi bilo dovolj za uspešen nastop na tekmovan-ju, zato smo hodili na vaje v Cer-knico, kjer smo trenirali skupaj

Tekmovanje bolničarjev

s cerkniško ekipo, ki je lansko leto nastopila na državnem tek-movanju. To se nam je obre-stovalo, saj smo osvojili odlično 3. mesto in prejeli bronaste kolajne, ki nam veliko pomenijo. Tudi v naprej si bomo prizadevali, da bi dosegali podobne uspehe.

Vodja ekipe prve pomoči Pavla Ponikvar

Bloška ekipa

Troje občin UE Cerknica pre-more tam okoli 90 rejcev drob-nice. Malo manj kot tretjina jih je vključenih v društvo, ki so mu us-tanovitelji pred štirinajstimi leti nadeli ime Slivnica. Čutiti je, da ta čarovniška gora, lahko rečemo za-vetnica društva, kar dobro deluje na ugodno počutje njenih članov. O tem in o opravljenem delu smo se razgovorili na rednem letnem občnem zboru, ki smo ga imeli v začetku leta pri Levarjevih na Do-lenjem Jezeru. Ugotovili smo, da smo bili kar pridni. Izkazali smo se s sodelovanjem pri pohodu Po Krpanovi poti, ki ga prireja bloško Turistično društvo, kjer smo skupaj z bloškimi čebelarji v simpatični mali vasici Gradiško v pokušino mimoidočim ponuja-li kozji sir in skuto, oplemeniteno z olivnim in bučnim oljem. Pa bo kdo oporekal, češ da to niso naši proizvodi. Seveda zaenkrat še ne. Ampak rejcev je po Sloveniji ve-liko in kar nekaj jih je sposobnih narediti dobre stvari. Zakaj ne bi izkoristili prilike in tem naredi-li nekaj dobre reklame, saj smo kot društvo vključeni v Zvezo društev rejcev drobnice Sloveni-je, kjer družno delujemo v blagor vse drobničarske populacije. Pa ne samo nje: v dobro vseh kme-tov in vseh nas je usmerjena naša dejavnost. Tako smo pred letom opozorili na problematično stan-je Cerkniškega jezera, ko zara-di prehitre osušitve izgublja ribji živelj, turisti pa gledajo le

osušene struge. Posledično se v njem spreminja tudi druga flora in fauna.

Na Mihaelovem sejmu v Novi vasi, ki je zadnjo nedeljo v septembru, smo v pokušnjo ponujali na žaru pečeno kozletino in jagnetino, ki smo ju servirali na lesenem pod-stavku z vžganim emblemom društva. Sirar iz prijateljskega društva Vipavske in Goriške pa je prodajal kozji sir. Ni jih bilo malo, ki so se ustavili pri naši stojnici in poskušali dobrote. Tega sirarja smo kasneje povabili, da nam je na hitro predstavil izdelavo kozjega sira in opozoril na vse tiste drobne, a pomembne malenkosti, da je sir res dober. Ta tečaj je poslušalo tudi nekaj deklet iz društva Zarja, ki deluje v okviru Turističnega društva Bloke, in nastal je pred-log, da skupaj obiščemo sirarno, kakšno drobničarsko kmetijo in mimogrede še vas Goče v Vipavski dolini.

Kar nekaj naših članov je obiska-lo Državno prvenstvo v striženju ovc in razstavo drobnice, ki je bila v simpatični dolini blizu Vrh-nike. Na samem tekmovanju pa od naših ni nastopal nihče.

Gost letošnjega občnega zbora je bil poslanec v Državnem svetu domačin Vinko Otoničar. V zan-imivi pripovedi smo slišali zgode in nezgode pri delu tako emi-nentne ustanove in mestu poslan-ca v njej. Povedal je kako, zastav-

lja svojo besedo tako za kmete kot za njemu bližnje krajane. Je namreč poslanec šestih občin iz okolice Cerknice. Na tem srečanju se je porodila misel, da bi se za bolj usklajeno delovanje iz naših kraje v voljenih predstavnikov v raznih državnih institucijah in močnejšo povezavo z bazo (to je z društvi) ti občasno dobivali na skupnih sestankih in tam uskla-jevali stališča do odprtih prob-lemov. Zamisel je bila realizirana, ko smo se na skupnem sestanku našli predstavniki Državnega sveta, KGZS, Sindikata kme-tov, občinskih svetov za kmeti-jstvo iz občin Cerknica in Loška dolina ter DRD Slivnica in Pašne skupnosti Pristava. Vroča tema tega pogovora je bil spremenjen način določanja velikosti plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, ki je sredstva za naše kraje zmanjšal za več kot 25 %, za celotno Notranjsko-kraško regijo pa za 17 %. Problem smo po dogovoru izpostavili na vseh nam dostopnih organih, kot pro-test pa je naše društvo s sklepom UO poslalo pismo Vladi Slov-enije in Ministrstvu za kmeti-jstvo. Da se nekaj premika v naše dobro, smo izvedeli na sestanku OE KGZS, ki so jo organizatorji nalašč pripravili v Osredku, vasi-ci na gričevnatem robu vidovske planote tik nad sotesko Iške, da so »odgovorni« lahko videli, kaj je primer pokrajine z omejeni-mi dejavniki za kmetovanje in

kaj kljub težkim pogojem nared-ijo pridne roke naših kmetov. Prav potolaženi po tem sestanku nismo bili, se pa menda na min-istrstvu iščejo rešitve tega prob-lema. Vsekakor se je pokazalo, da je smiselno obdržati obliko med-sebojnega komuniciranja med našimi predstavniki v raznih in-stitucijah in društvih s področja kmetijstva na našem območju. Na pobudo Turističnega društva Notranjska smo dejavnost našega društva predstavili tudi na Ko-prskem. Prireditev je bila v Mer-cator centru v Kopru, poleg nas pa je sodelovalo za več kot pol avtobusa drugih društvenih in turističnih zanesenjakov.

Zelo odmevna med udeleženci (bilo nas je preko dvajset) sta bila predavanje in delavni-ca z naslovom: Vzreja jagnjet in kozličev, nadzor nad parazi-ti in grobi razsek trupa jagn-jeta, kulinarična priprava mesa in jedi iz drobnice, ki smo jo or-ganizirali skupaj s Kmetijsko svetovalno službo in s pomočjo občine Cerknica in v letošnjem maju izvedli na kmetiji Tekavča ograda v Lipsejnu. Dobri prikazi, množica podatkov in zadovoljni udeleženci nas silijo k ponovitvi te akcije v podobni obliki. Takrat pa bo tudi več možnosti za pod-roben opis dogodka in več po-datkov iz vsebine.

Janez Mramor

Kaj počnejo člani DRD Slivnica

oktober 20103232 društvene strani

Letos spomladi smo vaščani Stu-denca prišli na dan z idejo, da bi na Hribu, zadaj za cerkvijo, ure-dili prostor za skupna druženja. Ker je na vrhu Hriba lep prostor, smo sklenili, da bomo naredili nogometno igrišče in brunarico. Kmalu so se začele delovne akci-

Gradnja igrišča in brunarice na Studencuje. Vaščani smo pokazali složnost in vsak je prispeval nekaj po svo-jih močeh. Nekateri so pomagali z delom, drugi z dobro voljo. Za gradnjo brunarice je vsaka hiša iz vasi prispevala po dve smreki in denarna sredstva. Na pomoč so nam priskočili tudi nekateri

vaščani z Runarskega in Benet.

Ob tej priliki bi se vsem spon-zorjem, ki so prisluhnili našim željam in nam priskočili na pomoč, najlepše zahvalili. Tudi za prihodje leto bo ostalo nekaj dela.

Z našo akcijo smo dokazali, da je v slogi moč in da se da z dobro voljo in razumevanjem vaščanov veliko narediti.

Alenka Pavčič

Konec maja smo se čebelarji »Zveze čebelarskih društev Cer-knica« odzvali povabilu litijskih in jih obiskali. Ob prihodu v Litijo nas je sprejel tamkajšnji predsed-nik ČD g. Grošelj, ki je bil naš ce-lodnevni vodič.

Po pozdravu nam je povedal nekaj iz zgodovine Litije in nekaj o njeni sedanjosti. Nato smo se napoti-li v novo trgovino s čebelarskimi

pridelki in čebelarskimi potrebščinami. Trgovina je bila dobro založena in smo lahko za svoje potrebe dobro poskrbeli. Po programu smo pot nadaljevali do Bogenšperka. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali grad, izvedeli vse o njegovi zgodovini in o delovanju znamenitega Val-vasorja v njem.

Na vrsti je bil strokovni del obis-ka. Odpeljali smo se v vasico Dragovšek, ki stoji nedaleč od Šmartnega pri Litiji, k znanemu čebelarju in vzrejevalcu matic Janezu Dremlju. Družinsko čebelarstvo Dremelj samostojno obratuje od leta 1999, pred tem pa je gospodar Janez izkušnje in znanje o čebelah ter vzreji matic dolga leta nabiral pri očetu. Tre-nutno čebelarijo z 210 čebeljimi družinami in na leto vzredijo nekaj tisoč čebeljih matic čiste kranjske sivke. Največ čebeljih pridelkov in izdelkov prodajo v svoji trgovinici na domu in na lit-ijski tržnici.

Kot se za čebelarja spodobi, nas

je gospodar sprejel s šilcem svo-jega »ta medenga« in takoj začel s predstavitvijo svojega načina čebelarjenja in vzreje matic. Zatem smo si še vse ogledali v novem čebelnjaku in stojišču s panjiči (prašilčki), v katerih se mlade matice oplodijo in začnejo zalegati. Šele potem gredo lahko matice v prodajo. Na koncu smo obiskali še njihovo trgovinico in se oskrbeli predvsem z odličnim

Obiskali smo litijske čebelarjekostanjevim medom, Janezov sin pa nam je za slovo lepo raztegnil meh.

Po poznem kosilu v bližnji gostil-ni smo šli še v Vače do geometr-ijskega središča Slovenije. Tam smo se tudi poslovili od našega vodiča in se polni novih znanj in lepih vtisov vrnili domov.

Stane Car

Vzreja matic, Janez Dremelj Praha matic

oktober 2010 3333svet in ljudje

Sončna elektrarna

SFE Robidišče 85 kWp inštalirane moči, letna prodana energija 90 MWh, letni prihodek 30.000,00 evrov

SFE AL-O.K. 47,73 kWp inštalirane moči, letna prodana energija 49 MWh, letni pri-hodek 17.000,00 evrov

Razsmerniki AURORA 12,5 kW nazivne moči, pretvarjajo enosmerno napetost v izmenično in jo pošiljajo v E. E. omrežje.

zakaj sončna elektrarna?Sončna elektrarna je ena izmed alterna-tiv izrabe obnovljivih virov za proizvodn-jo električne energije. Prednost, ki jo vidimo pri sončni elektrarni pred ostalimi, je v tem, da je vsakomur dostopna in je lahko dodaten vir zaslužka. Naložba se povrne v dobrih de-setih letih. Ocenjena življenjska doba je tride-set let, kar pomeni, da je zaslužek dvajsetih let čisti dobiček. Predviden dohodek od sončne elektrarne ob idealni postavitvi in površini 100 m2 je 5000 € letno (upoštevan je subven-cioniran odkup energije po trenutno veljav-ni uredbi za primer elektrarne, montirane na strehi objekta, katere instalirana moč je manjša od 50 kWp).

pogoji za postaViteV sončne elektrarne

Za postavitev sončne elektrarne najprej potrebujemo primeren prostor. Za prim-er vzemimo stanovanjsko hišo. Sleme stre-he mora biti v smeri vzhod/zahod, tako da je vsaj en del strehe obrnjen proti jugu. Temu pravimo azimut in lahko odstopa tudi do 50°. Sončne panele se položi samo na južno stran strehe.

Druga pomembna lastnost strehe je naklon.

Najugodnejši je med 15 in 40°.

Uporabna površina je tam, kjer ni strešnih oken, dimnikov in senčenja. Povprečna obre-menitev ostrešja zaradi modulov in pod-konstrukcije je 16kg/m2. Pred samo izved-bo sončne elektrarne je potrebno pripraviti gradbene- in elektronačrte, na podlagi kat-erih se pridobi potrebna soglasja. Elektro dis-tributer da soglasje za priključitev na javno omrežje. Če je potrebno gradbeno dovoljenje, vam podjetje TEP le-to lahko pridobi.

Podjetje GOVEDNIK elektrostoritve d.o.o., v sodelovanju s TEP posoškim energetskim podjetjem d.o.o. in Kovinomontom d.o.o., iz-vaja inženiring, svetovanje in izvajanje na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Poleg urejanja dokument-acije, pridobivanja gradbenih dovoljenj, pro-jektiranja, svetovanja in postavitve elektrarn podjetje TEP ureja tudi dokumentacijo za pri-dobitev finančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev ali subvencij, ki jih republika Sloven-ija in Evropska unija namenjata kot podporo pri razvoju pridobivanja energije iz obnov-ljivih virov energije in za razvoj podeželja.

Izvedbo elektrarne lahko izvedemo na ključ ali pa se dogovorimo z investitorjem samo za pomoč pri izvedbi določenih segmentov ele-ktrarne.

Vsi naši referenčni objekti so izvedeni z vsemi zakonsko določenimi dokumenti in niso na seznamu črne gradnje.

Klemen Govednik

V naslednjem članku Vam predstaVljamo trenutno zelo zanimiVo dolgoročno in-Vesticijsko naložbo, in sicer sončno ele-ktrarno.

oktober 201034 svet in ljudje

Jože nas je sprejel prav na svoj rojstni dan, 16. julija, v hiši v Velikih Blokah, kjer živi že vse življenje. Je izjemno čil in dobrovoljen, rekli bi, da je pravi pravcati mladenič. Pri hiši je bilo kar enajst otrok, dva sta hitro umrla – eden se je zadušil doma med igro. Trije bratje so šli kmalu v Francijo in tam so tudi ostali. Najprej so se zaposlili na kmetijah in kot de-lavci v gozdu. Eden od bratov je imel tudi svojo kmetijo, ampak je ugotovil, da se to ne splača, saj moraš za preživetje imeti veliko kmetijo. Toliko posestva, kot ga ima v Franciji en kmet, nimajo vse Bloke skupaj.

V Ljubljano se je šel leta '37 učit za zidar-ja in dolgo opravljal svoj poklic. Med drugim je zidal vrhniške kasarne, kapele na Žalah in tako dalje. Tudi domačo hišo je že trikrat gradil. Najprej je rojstno hišo podrl in sezi-dal na novo, en del stene je še ohranjen. Kar je takrat sezidal, so potem spet podrli in pozi-dali na novo. Pri hiši je tako, pravi, da če je ne vzdržuješ, propade.

Druga svetovna vojna ga seveda ni zaobšla, bil je mobiliziran in pol leta je preživel v Auschwitzu. Leta '46 se je končno vrnil domov in po očetovi smrti leta '52 je prevzel kmetijo. Za sprostitev po napornem zidar-skem delu ali pa delu na kmetiji je izjemno rad pel. Sodeloval je v pevskem zboru De-teljica. Kasneje, ko je imel družino, je petje opustil, saj pravi, da se na vaje ne gre le pet, običajno se človek potem še malo usede, pov-eseli, in kaj lahko se zgodi, da vaja traja do zore. Jože pravi, da so mu bile najbolj všeč ljubezenske pesmi; pa Pozimi pa rožice ne

90-letniki

cveto, pa revolucionarna V hribih se dela dan. No, in ravno petje je bilo tisto, ki je pritegnilo dobra tri leta mlajše dekle Meri, sedaj njegovo ženo, ki je takrat delala v trgo-vini, doma pa je s Polšečega. Poročila sta se zadnji dan aprila leta '49 in si ustvarila lepo družino s tremi otroki: Anton, Jože in Majda.

Jože je še do nedavnega redil bike. Pred do-brima dvema letoma je zadnje oddal iz hleva. Pravi, da je zanje skrbel več ali maj sam in da

je najnapornejši psihični pritisk. »Kaj, če se kakšen odveže? Kaj, če gre kaj narobe?« Z biki je namreč sila zahtevno delati, ker so to živali, ki si zapomnijo najmanjšo človekovo napako in se mu lahko zanjo maščujejo, ko najmanj pričakuje. »Veste, ljudje iz mestnih blokov si mislijo, kaj vse ima kmet, ko vidijo poslopje, zemljo ... Ampak veste, to ni tako! Vse, kar zaslužiš, gre nazaj v stroje, v popravila. Na koncu ne ostane prav nič.« Poleg bikov so za prodajo pridelovali tudi semenski krompir, po več ton vsako leto. Na vprašanje, kaj je najra-je delal, je Jože dejal, da je vsako delo prijet-no, če ga rad opravljaš. Prav tako je na kmeti-ji. Edino, kar mu ni bilo ravno pogodu, je bilo premalo spanca v času košnje, ker je moral vstati tako rekoč sredi noči – to bi z veseljem menjal za kaj drugega.

Na koncu nas je seveda zanimalo, kate-ro življenjsko obdobje je bilo v njegovem življenju najlepše. In presenečeni smo slišali: »Najlepše obdobje? Če bi bila žena zdrava, bi bilo sedaj najlepše. Ampak zdaj moram pa jaz kuhati in skrbeti zanjo. Sedaj mi sicer pravi, da sem včasih jaz najprej vprašal, ko sem prišel domov, kaj je v loncu, zdaj pa jaz to poslušam,« pravi v smehu.

Našemu sila prijetnemu sogovorniku želimo še veliko lepih in prijetnih trenutkov.

Na obisku smo bili Marica Zgonc, Pia Pakiž in Miha Knavs

Jože je še vedno poln optimizma.

Kaj leta? Pomembno je zdravje.

redko se zgodi, da se imamo priložnost pogoVarjati z bločanom jubilantom, saj imamo statistično bistVeno Več žensk, ki dosegajo tako zaVidljiVo starost. kot ste lahko že brali V prejšnjih šteVilkah bloškega koraka, je letos zelo Veliko jubilantoV iz Velikih blok in tako je tudi tokrat. obisk jožeta mazija sta omogočili občina bloke in območna organizacija rdečega križa cerknica, loška dolina in bloke.


V mesecu juliju pred 80-imi leti se je v Nemški vasi očetu Jakobu in materi Ani rodil sin Ivan. Njihova družina je bila številčna, saj je bilo 12 otrok. Ivan takoj doda, da največja v vasi pa le ni bila. Še več lačnih ust je bilo pri Petronu, saj je bilo tam kar 16 otrok. Leta 1930 je v vasi na svet torej prijokalo pet deklet in en deček Ivan. Spomini na otroštvo in mladost so lepi, saj so se vaščani veliko družili med seboj. Pozimi se je vaška mladina vsak večer smučala po Bradatki, pripravili so skupno kresovanje, vsako nedeljo pa se je staro in mlado zbralo pod vaško lipo in kramljalo.

15. aprila 1945. leta je na Nemško vas padel ses-treljen ameriški štirimotorni bombnik B-29, imenovan tudi trdnjava, ki je bilo eno izmed največjih in najbolj izpopolnjenih letal druge svetovne vojne. V tej nesreči sta se smrtno ponesrečila pilot in njegov pomočnik. Smrt-nih žrtev med vaščani na srečo ni bilo, vseeno pa je bila škoda ogromna. Ivanova rojstna hiša je pogorela do tal, poleg nje so zgorele še štiri hiše, številni skednji, prišlo je do večih eksploz-ij, okenske šipe pa so pokale tudi v Novi vasi. Ognjeni zublji so uničili tudi fotografske spom-ine iz Ivanove mladosti – fotografije prvega svetega obhajila, njegovih staršev itd. Te fo-tografije bi bile sedaj dragocen spomin na pre-teklo življenje v Nemški vasi. Družina Škrabec se je preselila v Novo vas k Janezku. Tam so živeli dve leti, ko pa so hišo obnovili, so se preselili nazaj.

V Novi vasi je v tistem času delovala Zvezna jadralna šola. Ivana so letala čisto začarala. Mladi bloški fantje so se hodili vsako soboto ali nedeljo učit jadralstva. Poučeval jih je inštruktor Bračič Franci. Z uspešnim poletom z vrha Piškovca je Ivan naredil izpit A in B-kate-gorije za jadralno letalo. Na nadaljnje šolanje je odšel v Vršč v Srbijo. Tam je uspešno opravil še C-kategorijo in t. i. zvaniči C. 1949. leta so žal jadralno letalstvo na Blokah opustilo. S tem je bilo konec tudi njegove jadralske zgodbe. Ivan pravi, da je bil to zelo lep, a zahteven šport.

Ivan je šolo obiskoval v Novi vasi do razpada Italije. Ko je bilo konec vojne, je bil star 15 let in kot tak že zrel za opravljanje različnega dela. Spomni se, da je do svojega prvega zaslužka prišel, ko je bil star 16 let. Delal je kot vajenec pri gradnji vojašnic v Velikih Blokah. Kasneje je pol leta obiskoval tečaj za zidarja v Cerknici in nato prišel do prve zaposlitve v Gradbenem podjetju Kočevje, potem je služboval v podjetju Zidar Logatec. Za tem je dobil službo na Blokah. Do upokojitve je opravljal delo skladiščnika na Novolitu.

Vojaški rok je služil dve leti in pol, in sicer v Čakovcu, Ogulinu, Zagrebu, najdlje, dolgih os-emnajst mesecev, pa je bil v Beogradu. V vojski je bil radio-telegrafist. Pogoj, da si lahko oprav-

ljal to delo, je bil dober posluh. Sporočila, ki jih je kot telegrafist sprejemal, so bila napisana s posebnimi znamenji telegrafske pisave, imeno-vane Morsejeva abeceda. Sprejemnik je bil ses-tavljen iz pisala in papirnatega traku, na kat-erega se je zapisalo sporočilo v Morsejevi abe-cedi kot zaporedje dolgih in kratkih znakov. Vojska se je zaščitila pred prisluškovanjem, zato so samo nadrejeni imeli ključ, s pomočjo katerega so lahko razbrali sporočilo, ki ga je Ivan zapisal na trak. Veljal je za enega boljših telegrafistov. Spomni se, da je nekoč z znaki Morsejeve abecede v gostilni Pri Dominu pod-pisal Mežnarjevega Franceta. Na list je za-pisal Ponikvar Franc. France je delal na pošti in je seveda takoj prebral sporočilo, nad do-brim znanjem Ivana pa je bil precej začuden in je takoj pripomnil: »Vi ste pa inteligenten človek.«

Leta 1947, ko je bil star 17 let, se je vpisal v PGD Nova vas. Za gasilstvo ga je navdušil oče, ki je bil pred vojno edini gasilec v Nemški vasi. Ivan je bil prvi predsednik gasilskega društva, ki ni bil Novovaščan. Na tem položaju je bil kar dva mandata. Gasilci so imeli v tistem času ogrom-no dela, saj je bilo veliko objektov lesenih, hiše so bile krite s slamo. V času njegovega predse-dovanja gasilskemu društvu v Novi vasi je bil največji požar na Velikem Vrhu. Pogorela je skoraj cela vas. Domačim gasilcem so na pomoč priskočili tudi gasilci ljubljanske gasilne bri-gade. Ko je bil Ivan predsednik, so tudi malo modernizirali opremo. V Novem mestu so kupili gasilski kombi in »rozenbaverico«. Z ves-eljem obudi spomin tudi na gasilske veselice, ki niso smele manjkati.

V mladosti je kar devetkrat prignal domov vole iz Vinice. Do Škofljice je šel z vlakom, nato pa naprej do Vinice z avtobusom. V Vinici je na sejmu kupil vole ter se z njimi prebil do Blok. Doma so jih poredili in prodali na »dogonu« ter tako prišli do prepotrebnega denarja pri hiši. Še vedno ima živ spomin na zadnji par volov, ki jih je kupil v Metliki. Tehtal je že kar never-jetnih 1816 kg.

Lepe spomine ima tudi na »Mhajlov smin«. Tam so mu vedno kupili obleko in obutev. Ve, da mu je oče pripovedoval, da sta bila pred »Mhajlovim smnom« na Blokah dva sejma letno, eden v pomladanskem času, eden pa v jesenskem. Odvijala sta se »Na tratah« - današnjem prostoru podjetja Kovinoplastika Lož.

Na Blokah je bilo od nekdaj veliko gostiln. Bile so pri Županu, pri Lavriču, pri Modicu, pri Cevtku in pri Zavrlu. Bilo je tudi kar nekaj trgovin: pri Modicu, pri Blažu, pri Lavriču in pri Lenarčiču. Uspešno je delovala tudi mlekar-na, iz Kotnikove pekarne pa je dišalo po sveže pečenem kruhu.

Kot že rečeno, ima Ivan zelo dober posluh. Nekdaj je svoje glasilke krepil v cerkvenem pe-vskem zboru in moškem zboru. V ansamblu Bloški fantje pa je igral klarinet. Z ansamblom so nastopali v bližnji okolici in na Blokah. Bran-ja notnih zapisov jih je učil učitelj Čebohin. Lep spomin ima na pevsko revijo cerkvenih zborov v Cerknici. Ko so odpeli, so šli ven iz cerkve. Neka gospa je Ivana brž ogovorila: »Od kje pa ste vi?« »Z Blok,« ji je ponosno odgovoril Ivan. Ona je bila nemalo začudena: »Tako daleč od železnice, pa ste najlepše peli.«

Nemška vas je bila znana tudi po hudih gobar-jih. Eden med njimi je tudi Ivan, ki še vedno rad gobari. Zanimivo pa je, da gob, čeprav je stras-ten nabiralec, ne je. »No, razen prusnice,« hitro doda.

Ivana so za 80. rojstni dan presenetili gasil-ci PGD Nova vas, ki so mu postavili mogočen mlaj, še večje presenečenje pa mu je pripravila družina. Podarili so mu polet z ultralahkim le-talom. Ivan tokrat ni pilotiral, je pa zato imel več časa, da je po številnih letih spet presrečen občudoval svojo rojstno planoto iz zraka. Pravi, da je s ptičje perspektive naš košček Sloveni-je še lepši. Posebej ga je fasciniralo vijugan-je Bloščice in prelepa rojstna vas. Na koncu se pošali, da že ve, kaj si želi za 90. rojstni dan. Kaj drugega le kot še en polet nad Blokami.

Ivanu želimo še mnogo zdravih let v krogu svo-jih najbližjih ter da se mu želja čez desetletje izpolni.


80 let Ivana Škrabca

Torta za jubilanta


na kaj najprej pomislite, ko Vam nekdo omeni italijo? Vem. Vespa, špageti, kaotičen promet, glasno goVorjenje, hrana, moda, toskanski griči … Vse to je res. ampak pomislite, kaj dobite, če temu odVzamete kaotični promet, obdržite italijanski temperament, mešanico začinite z dobro hrano, zapus-tite Velemesta in se prestaVite k morju. dobite cinque terre.

Italija za nepoboljšljive romantike

Dolgo časa je zorela ideja, da bi se odpravil v Cinque Terre, v prevodu bi lahko rekli na primer pet dežel. In zakaj ravno tja? Menda je osupljivo lepo, slikovito, nam dokaj blizu, samo poležavanje na plaži ali namakan-je v vodi skoraj ne pride v poštev, saj te kraj kar sili h gibanju, pohodništvu – gre torej za tako popularni aktivni oddih. Vse te trditve so potrdili znanci, ki so tam že bili, torej ne morem brcniti v temo.

a to je potem, kot bi šel od runar-skega do Velikih blok?Najprej je treba razjasniti pojem, kaj to sploh je. Ko sem prvič poslušal opise potovanj po teh krajih, sem si predstavljal neke ob obali posejane vasice, težko dostopne, z ed-inima prevoznima sredstvoma – vlakom in pešhondo. Ali nekaj takega. Nisem si pred-stavljal, kako veliko je to območje. Je to od Li-pice do Obale? Od Viča do Most? Je to ves naš TNP? Na pomoč!

Območje sestavlja pet ključnih vasi, ki si sled-ijo v liniji ob obali: Montersso al Mare, Ver-nazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore, če gremo od severa proti jugu. Območje na obeh straneh zaključujeta pomembni pro-metni vozlišči, kraja Levanto na severu in večja La Spezia na jugu. Zračna razdalja med vozliščema je nekje okrog 20 kilometrov, med

prvo in zadnjo vasjo, kjer se običajno hodi, pa je nekje 7 kilometrov. Vse je torej zelo obv-ladljivo in na dosegu nog. Vse vasi povezujejo pešpoti, so različno dolge in zahtevne, temu primerno »obturiščene«.

in kaj lahko tam počneš?Predvsem hodiš in uživaš. Ampak da ne bo pomote, to nikakor ni hoja, ki bi zahteva-la izkušenega hribolazca. Pravzaprav so to bolj sprehodi in če vam hoja od Velikih Blok do Fare, zagrizeni pa v isti sapi pohodijo še Piškovec, ne predstavlja težav, potem imate boljšo kondicijo kot večina obiskovalcev teh obmorskih vasic in z lahkoto boste vse pre-hodili.

Naslednje, kar me je pred odhodom še zanima-lo, je bilo prenočišče in transport. Pomembno: vse vasi so povezane in lahko dostopne z vla-kom, ki je daleč najboljše prevozno sredstvo. Do vasi se z določenimi omejitvami sicer pride tudi z avtom, ampak to močno odsvetujem, razen če se boste nastanili v središču katere od njih in avto nujno potrebujete, svetujem pa tudi, da se ob rezervaciji takega prenočišča pozanimate, ali je možno parkirati pred vasjo, sicer boste lahko naleteli na težave. Vasice so namreč izjemno zgoščene na strmih pobočjih ob morju, zato je manevriranje z vozili boj kot ne domena domačinov. Pa tudi časovno je av-

tomobil potrata, saj se od ene do druge vasi voziš kot po cesti na Vršič – vijugasto, gor in dol, počasi, z velikimi ovinki. Glede na to in na precej zasoljene cene prenočišč v središčih vasi sem se odločil za nastanitev v Levantu. Odločitev je bila dobra. Res je, da je biti nas-tanjen v recimo Vernazzi sila romantično, je pa tudi precej dražje. Od Ljubljane do Levan-ta je slabih šest ur zmerne vožnje, vseskozi je avtocesta.

Ker je celotno območje narodni park in ker mora nekdo od turistov tudi živeti, je za vse že uvodoma nakazane sprehode treba kupiti vs-topnico. Najbolje je kupiti prepustnico Cinque Terre Card, ki omogoča neomejene prevoze z vlakom med prej omenjenima prometni-ma vozliščema in hojo po urejenih sprehajal-nih poteh. Če nimate namena prehoditi vseh poti, uporabljati vlak ali pa če se nameravate tam zadržati le dan ali dva, nakup odsvetujem, sicer pa se kupnina hitro povrne. Vlaki so pog-osti, ustavijo v središču skoraj vsake vasi. Če se pošalim, je peron edina res ravna površina v vaseh, saj so vse zgrajene na pečinah.

s seboj imejte ključaVnico

Zdaj pa pot pod noge. Moje prvo priporočilo: če se na pot odpravite zjutraj, izberite pot v smeri od severa proti jugu, če boste hodili popoldne, hodite proti severu. Razlaga je pre-


prosta – sonce naj vam med hojo raje sveti v hrbet, saj boste tako zares videli pokrajino pred sabo in ne boste imeli utrujenih oči od nenehnega bleščanja. Moja prva sprehajal-na pot se je imenovala Via dell’ Amore – pot ljubezni. Pot sem začel v kraju Riomaggiore. Najprej je kratek vzponček, nato pa le še tla-kovana pot. Ta je najenostavnejša za hojo in glede na to, da je večinoma celo tlakovana, ne bodo imeli težav niti tisti, ki bodo vozi-li otroke v vozičkih. Pot je slikovita, visoko s pečin lahko občudujete morje in sredozem-sko rastje o poti. Kaktusi so čudoviti in vseh oblik. (Sporočilo v tem oklepaju je samo za fante, punce to preskočite. Drugo priporočilo: s seboj na skrivaj vzemite ključavnico. Tista iz Hoferja za en evro bo dovolj. Ker je to pot ljubezni, boste lahko na ograjo ob poti simbolično priklenili svojo ljubezen – saj veste, Italija, romantika … S tem podvigom si pridobite točke). Hodite počasi in uživajte. Po kratki hoji boste prišli v Manarolo, krasno in strnjeno vasico z majhnim trgom. Od tu se gre naprej v Corniglio. To je edina vas, ki nima železnice v vasi, ampak je treba do nje peš po stotinah stopnic. Tudi pešpot je napornejša. Ta vas me je nekako najmanj navdušila, je pa zato toliko lepša naslednja, Vernazza. Sled-nja je moja najljubša, saj ima zelo velik trg, to pa pomeni tudi živahno družabno vaško življenje. Priporočam, da pridete pred mra-kom, ko se pričnejo zbirati lokalne starešine. Jasno je, da vas obvladujejo ženske, vsaka skupina pa obvladuje svoj del trga. To je res zanimivo doživetje, izkušnja je neprecenlji-va. Od tu vodi dolga in najbrž najnapornejša od poti, pot med Varnazzo in Monterosso al Mare. To je zadnja v nizu vasi in je največja.

Vernazza, najživahnejša vasica, vaško življenje pa nadzorujejo upokojene gospe.

Tako pa lahko priklenete svojo ljubezen, da bo zdržala dlje časa.

Ulice v vaseh so tako ozke, da si sosedje sol lahko podajajo, ne da bi stopili od štedilnika.

Poti peljejo mimo nasadov oljk, trte in limonovcev. Ponekod za transport uporabljajo tudi enotirno železnico.

Idealen čas je pozna pomlad, tja do maja, in jesen. Takrat ni več tako vroče in tudi turistov je manj, to pa je pomembno, saj so poti ozke in če hočete hoditi v miru, se tja odpravite ob predlaganem času. Lepo pa je tudi pozimi, in sicer okrog božiča in novega leta. Del vinogra-dov in oljčnih nasadov, po katerih potekajo sprehajalne poti, spremenijo v nekakšne jas-lice. Prizor je čaroben, paša za oči. Poleg tega pa je bistveno topleje kot pri nas, torej bodo to dobre skomine na poletje.

Miha Knavs

Ima tudi promenado, podobno portoroški. Ima torej že poteze večjih turističnih krajev. Kot ste lahko prebrali, so poti različno zaht-evne, ker pa ste prišli na izlet, svetujem, da ne prehodite vseh naenkrat, bo preveč. Vzemite si čas in opazujte.

dopust ni samo poleti

Še zadnje priporočilo: veste, da imajo v Italiji avgusta turistično romanje, ki traja skoraj en mesec. No, takrat se ne odpravljajte v Cinque Terre, razen če se radi drenjate in vam je hoja po razbeljenem kamenju v največji užitek.


Branko Štritof iz Ponikev in Ines Hribar z Benet sta se spoznala pred štirimi leti, ravno na Brankov rojstni dan. Za njuno poznan-stvo levji delež »krivde« nosi Brankova ses-tra, s katero je Ines preživljala srednješolske dni v internatu. Takratni fant Brankove ses-tre jo je povabil na svojo rojstnodnevno za-bavo v Cajnarje. Tam je svoj rojstni dan slavil tudi Branko. Ines je takoj padel v oči fant prešernega nasmeha in iskrivih oči. Žal pa je še isti večer izvedela, da je zaseden. Šla sta vsak svojo pot, vendar drug na drugega nista mogla pozabiti.

Po letu dni jima je usoda naklonila ponovno snidenje. Zbližala ju je ljubezen do plesa in med skupnim plesom je preskočila iskrica. Branko je bil »svoboden«, Ines pa ob njegovem pogledu še vedno v sedmih nebesih. Po vztrajnem prig-ovarjanju je Ines le popustila in Branku zaupala svojo telefonsko številko. Branko jo je poklical že naslednji dan. Njuni telefonski pogovori so bili iz dneva v dan daljši, njuno prijateljstvo pa vse večje. Vsakič, ko sta se po naključju srečala, sta si bolj želela bližine drug drugega.

Najraje se spominjata novega leta 2007, ki sta ga sicer preživela vsak na svojem koncu in s svojimi prijatelji, toda z gorečo mislijo drug na drugega. Pravita, da ju je verjetno ravno ta velika želja le dan po novem letu zopet pripel-jala skupaj, in sicer na plesu pri Dominu. Tja sta prišla vsak s svojo družbo, a sta kmalu za mizo ostala sama. Branko ji je cel večer delal družbo in čas je kar prehitro mineval. Končno

Združitev dveh poti v eno

Čaroben poletni dan

sta se dogovorila za pijačo. Ure so ob skup-nem druženju minile, kot bi trenil, in Ines je morala nazaj v Ljubljano v šolo. Naslednji dan si je rekla: »Zdaj ali nikoli!« Takoj po pouku je sedla na avtobus in se odpeljala domov ter Branka prijazno povabila na klepet in pijačo. Branko se je na vabilo simpatične Ines z ves-eljem odzval. Njen pogum se je obrestoval, saj jo je Branko na poti domov vprašal, če bi post-ala njegovo dekle. Njuna pravljica se je začela 15. januarja 2007.

10. julija letošnjega leta sta si večno ljubez-en in zvestobo izpovedala Miha Jernejčič iz Cerknice in njegova draga Špela Jerič iz Ve-likih Blok.

Špela in Miha sta se spoznala preko skup-nega prijatelja v srednji šoli. Miha je takrat obiskoval prvi letnik. Začelo se je njuno pri-jateljstvo, ki je pred petimi leti ob, zdi se kar čarobnem, Bloškem jezeru preraslo v ljubez-en.

Špela je vesela, da se lahko z Mihom pogov-arja čisto o vsem in je zanj vedno na prvem mestu. Mihu pa je všeč, da njegova izvoljenka vedno poskuša gledati na stvari iz večih per-spektiv in da ga poskuša razumeti tudi, ko se glede česa ne strinjata.

Miha in Špela sta hitro vedela, da sta prava drug za drugega. Obema je poroka kot zave-za pomembna, nanjo nikoli nista gledala le kot »na nek papir«. S poroko sta sicer nam-

Branku je bil takoj všeč njen prelep nas-meh in njena preprostost, Ines pa niso dale spati njegove oči, ki so govorile, da je to pre-prosto fant z vsemi vrlinami, točno takšen, kot si ga je želela. Branko ceni tudi njeno potrpežljivost, Ines pa njegovo odkritosrčnost ter to, da jo sprejema takšno, kakršna je. V treh letih in pol sta se naučila poslušati drug drugega, sprejemati različne poglede, skupaj snovati ideje, si medsebojno pomagati ter si stati ob strani v različnih preizkušnjah na poti do skupnega cilja.

Ines in Branko sta se o poroki veliko pogov-arjala, saj je bila to velika želja obeh. Letos je sicer še nista načrtovala, a ju je presenetila novica o prihodu novega člana, zato sta s sk-lenitvijo zakonske zveze malo pohitela.

Bližnji so odločitev, da združita svoji poti v eno, sprejeli zelo toplo in ju podpirali. Vese-la novica je predvsem njune prijatelje malo presenetila.

Pred poroko sta Ines in Branko priredila velik piknik za prijatelje ter dekleta in fante iz nju-nih domačih vasi. Na pikniku ju je presenetil bend, ki je poskrbel za nepozabno zabavo do zgodnjih jutranjih ur.

Pravita, da jima bo v najlepšem spominu osta-lo slovo od doma. Branka so najprej blagoslovi-li njegovi starši, nato je sledilo slovo od neves-tinih staršev in sprejem Branka za novega člana družine. Po starem običaju sta ženin in nevesta morala poklekniti na odejo, s katero je bila Ines

eravala počakati do Mihove diplome, ker pa se jima je med tem časom pridružila mala Eva, sta sklenila s tem življenjskim korakom malo pohiteti. Pomembno jima je, da se vsi člani družine enako pišejo, pravita pa, da je tudi občutek sedaj čisto drugačen, ko si lahko rečeta mož in žena.

Mladi par se je civilno poročil na gradu Snežnik. Cerkvena poroka je bila v farni cerkvi na Blokah, kjer ju je poročil domači župnik Lojze. V zelo lepem spominu jima bo ostal ravno cerkveni obred, ki jima ga je z lepimi besedami in prepletenega s humor-jem pripravil gospod Lojze. Poročila sta se v ožjem družinskem krogu, tako da je bilo ozračje na njun dan še posebej prijetno in sproščeno, ravno takšno, kot sta upala, da bo. Poroke so bili vsi zelo veseli. Nad njeno oznanitvijo so bili eni bolj presenečeni, drugi pa malo manj.

Tradicionalnih šeg in navad se nista držala,


pokrita še zadnjo noč kot samsko dekle. Do-bila sta blagoslov Inesinih staršev, ki sta jima zaželela veliko sreče na skupni življenjski poti.

Civilna poroka je potekala na Ljubljanskem gradu. Po obredu so jima bližnji pripravili prav posebno presenečenje. V kletki so jima pri-nesli bela golobčka, ki sta ju nato novopečena zakonca za srečo spustila v nebo. Nikoli ne bosta pozabila angelskega petja dekliškega zbora Ave Verum in pesmi Le s teboj, ki ju je v cerkvi pospremila na skupno pot ter ni pustila rahločutnega nikogar od prisotnih. Na poroko sta povabila le člane družine in najožje pri-jatelje. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujeta župniku Branku Zadniku za lep obred.

Branko se je držal načela »Najprej štal’ca, potem pa krav’ca.« Njun skupni domek pri njem doma je začel graditi. še preden sta se spoznala, nato pa sta ga s skupnimi močmi dokončala. Oba sta si želela živeti na podeželju, saj sta prepričana, da brez jutranjega petelinjega petja ne znata živeti. Sedaj nestrpno in z velikim veseljem pričakujeta prihod novega člana, ki bo verjetno kar nekaj časa središče njunega sveta.

Poroka je, kot pravita novoporočenca, velik in edinstven dogodek v življenju dveh, ki se iskreno ljubita. Njiju je ta korak še zbližal in na poseben način povezal ter ju postavil drug drugemu za zrcalo. Poroka nedvomno pri-nese odgovornost, hkrati pa da potrditev, da ti je nekdo brezpogojno v celoti posvetil svoje življenje. Mladi pari, le pogumno.

Čestitke in veliko lepega na novi življenjski poti.


le sosed Dejan se je odločil, da se le spodo-bi, da jima postavijo vsaj mlaje. Na predvečer poroke so jima zapeli tudi sosedje in šele takrat sta se bolj zavedala, kako pomemben dan ju čaka.

Zakonca Jernejčič sta si začasno domovanje uredila v Velikih Blokah pri Špelinih starših, upata pa, da se bosta lahko nekoč preseli-la na svoje. Z veseljem bi živela na Blokah, saj sta se že v času študija naveličala mesta, vendar je v bližini težko dobiti zaposlitev, potrebno jo je iskati kar v Ljubljani. Moti ju tudi pomanjkanje javnih prevoznih sredstev. Na Blokah si primoran, da ima vsak svoj avto, kar je pa precejšen finančni zalogaj.

Mladim parom, ki se odločajo za poroko, svetujeta, da se nanjo dobro pripravijo, saj je to velik korak v življenju. Denar pri odločitvi za poroko ne sme igrati večje vloge, saj prav-ita, da so tudi poroke v ožjem družinskem krogu lahko zelo lepe.

Čestitke in veliko lepega na novi življenjski poti.


Povabilo za oddajo vloge za pridobitev pravice do uporabe znamke Zeleni kras

Na podlagi Pravilnika o uporabi znamke Zeleni kras, sprejetega na 39. seji Sveta Notranjsko-kraške regije dne 13. aprila 2010, vabimo po-tencialne upravičence k oddaji vloge za prido-bitev pravice do uporabe znamke. Zeleni kras je znamka območja Notranjsko-kraške regije in je plod sodelovanja občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna. Znamka se lahko uporablja za pro-mocijo občin in geografskega območja ter za promocijo oz. trženje blaga in storitev, nasta-lih na geografskem območju znamke.

Upravičenci, pogoji in postopek za prido-bitev pravice so določeni v Pravilniku o upo-rabi znamke, ki je skupaj s potrebnimi obraz-ci objavljen na spletni strani www.zelenikras.si. Obrazce in informacije o prijavi dobite tudi pri skrbniku znamke: RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1, 6257 Pivka, [email protected] , T: 05 72 12 243 ali 05 72 12 240, (kontaktna oseba: Mateja Simčič).

Mag. Boštjan Požar Direktor RRA Notranjsko-kraške regije

Mladoporočenca Petra Cunder in Grega Pevc ter njuni svatje so na poročni dan v letošnjem poletju za kraj fotografiranja izbrali klopco, ki so jo v brezovem drevoredu pri bloškem mostu postavili Bločani Viktor, Vinko, Samir in Lojze. Za mnoge kolesarje, pohodnike in izletnike je postala priljubljeno počivališče ob bloškem mostu.

Mladoporočenca na klopci ob bloškem mostu

oktober 20104040 pisma bralcev

Spoštovani Bločani! Prebiram vaše glasilo Bloški korak, polno je pohval in prijaznih besed. Vzpod-budnih. Dobronamernih. Kar je v redu in prav!Mogoče pa tole moje pisanje ne bo preveč prijazno, vsaj za nekatere ne, a mislim, da moram povedati, kar mislim, da ni prav. Prav mogoče je tudi, da uredniška politika Bloškega koraka tega mojega pisanja ne bo ho-tela objaviti.Tole pisanje je namenjeno vsem staršem, ki imate nadebudne na-jstnike. Na tem mestu se vam, spoštovani starši najstnikov, zah-valjujem za zaupanje, ki mi ga izka-zujete. Za kakšno zaupanje gre?Namreč, nekateri vaši najstniki dirkajo mimo mežnarije na Ulaki, kot da so na motociklističnih tek-mah. Prav lahko, da bo kdo kdaj padel. In če se bo to zgodilo v bližini ulaške mežnarije, bom seveda prva, ki bom priskočila na pomoč. Očitno to starši veste in mi zaupate, da bom pomagala. Vaši dirkajoči najstniki so večinoma tudi brez čelad, da ne omenjam tega, da so vsi še brez us-treznega prometnega izpita in tako na asfalno cesto ne smejo. To dobro

vedo, zato je dirkanje po gozdnih poteh, pa še malo čez drn in strn po travnikih, res dobrodošlo zapravl-janje počitniškega prostega časa. Ko pa bo spet izbruhnila šola, pa bodo zgolj sobote in nedelje posvečene tem mladoletniškim dirkam.Zato predlagam, da svojim najst-nikom daste v žep telefonsko številko mobitela, da vas bomo jaz ali drugi mimoidoči v primeru nesreče lahko obvestili, spoštovani starši. Ali pa poklicali rešilce. Navsezadnje res ne bi bilo lepo ponesrečenca pustiti kar sredi travnika ali sredi gozdne poti, zlasti, ker se medvedi tod okoli kar množično sprehajajo. In medvedja mladež se seveda ne podi na motor-jih naokrog, pridno stika vsenaokrog in še malo hlača za medvedko. Te pa, kot vemo, so hudo skrbne mame.V primeru nesreče bom zagotovo ukrepala, kot vem in znam. Pri teh dirkah okoli ulaške mežnarije res ne gre za mojo osebno užaljenost. Skušam razumeti mnoge starše, ki menijo, da se morajo njihovi otro-ci izdivjati na tak način. V resnici jih ne razumem. In mene, ki sicer živim v mestu, najbrž res ne bi smel motiti grobi ropot motorja. Pa ven-dar, globoko upam, da se vašim na-

jstnikom ne bo zgodila nobena hujša nesreča. No, če bo pri njihovem div-janju mimo hiše povožen moj kužek, kaj pa potem, saj pes je samo pes. Ali ne! Res je sicer, da je bil pred kratkim skoraj povožen otrok pri igri, mimo hiše je pridrvel štirikolesnik in seveda otroka na tleh s kanglico in kamenčki ob poti ni opazil. Šlo je za centime-tre. Kanglica se je zdrobila in če bi bila v njej tisti trenutek otroška ro-kica, bi se res slabo končalo. Ampak, kot rečeno, važno in pomembno je, da imajo vaši otroci kvalitetno otroštvo. Seveda bo jok in stok, ko se bo kater-emu od njih zgodila nesreča, ampak po pravilu se nesreče vedno dogajajo drugim, nikoli nam. Tako razmišlja večina in nekateri imajo potem otroka, ki za vse življenje ostane tetraplegik. Pa je doma huda žalost in krivi so vsi, od vlade do policije in prometne vzgoje. Samo starši ne!Res je, vse se začne v otroštvu. Vsi temelji kasnejšega vedenja se postav-ijo v mladosti. In če danes vaši najst-niki smejo z vašim dovoljenjem dir-kati po bloških gmajnah in stezah, le od kod otrokom denar za bencin? Ne morete pričakovati, da se bodo kot odrasli na cestah obnašali strp-no, lojalno do drugih in kulturno. Kot

vemo, je prometna varnost v Slov-eniji na precej nizki stopnji v Evropi. Prometno vedenje na cestah pa je v tesni povezavi s kulturo posamezni-ka. In statistično je preverljivo, da na cestah umirajo ali povzročajo hude nesreče predvsem mladi vozniki.Ja, tudi Bloke niso več, kar so bile. Oaza miru in tišine izginja in žal, to vedo že mnogi kolesrji, ki si ne izbi-rajo več bloških kolesarskih poti. Da so pa bloške gozdne poti in travni-ki odličen poligon za motoriste vseh vrst, pa vedo že tudi v daljni okoli-ci, saj po Blokah ne dirkajo samo bloški otroci. In medtem ko imajo mnoge razvite države Evropske unije strogo, z zakonom uveljavljeno pre-poved vožnje z motorji po gozdnih in travnatih površinah, to početje na Blokah očitno nikogar ne moti.Škoda.Pa tako lep naravni park v Sloveniji bi ta predel lahko bil!Z dobrimi željami, brez usodnih nesreč!

Vesna Arhar Štih

Za denar se vse dobi. Saj ni res. Včasih so ljudje na Blokah vse pridelali doma, razen sladkorja in soli (jo je pa zato Krpan švercal in služil s tem). Česar pa oči ne vid-ijo, tega tudi ne poželijo. Banane, ki jih gojijo na plantažah ob velikem izkoriščanju delavcev, so ljudje na-domestili, ne da bi vedeli, s krompir-jem v oblicah. Vitaminska sestava je podobna. Slišala sem delavko, ki je pakirala banane, da so z njimi pripeljali tudi kače in strupene pajke. Čemu bi o božiču jedli jag-ode, ko je vendar sadje, ki zraste na domačem vrtu, najbolj zdravo.Ve-liko stvari, ki zdaj so, včasih ni bilo, toda ljudje so bili zadovoljni s tem, kar so imeli. Čas so imeli za delo, za zabavo, več so brali, saj bi lahko rekli, da je Mohorjeva družba ohra-nila slovenski jezik. Pa peli so, če niso na koru in v cerkvi, so pa pod okni ali pod lipami. Je bil včasih dan daljši, da nam sedaj zmanjkuje časa za prijateljske klepete. No, časa se ne da kupiti, zadovoljstva pa tudi ne. Njega dni si ob pridnem delu, zdravju in zdravem vremenu lahko preživel številno družino. Danes pa

Toda otroci tega časa ne pravijo temu kraja, temveč plačilna nedis-ciplina.Pameti se tudi ne da kupiti. Prav-zaprav je pamet edina stvar, za katero vsak trdi, da jo ima dovolj, le drugi je nimajo. Včasih so ljud-je poleg za druge večne dobrine vedno prosili še za pravo pamet. Pa vidimo, da jo najbolj primanjku-je na vrhu. Ali pa je vsak pameten sam zase, skupnost pa trpi. Nekat-eri gredo na volitve, ker se bojijo za priviligirane pokojnine, nekateri, ker jih je tako zdresiral bivši sis-tem, drugi pa, ker bi radi kaj spre-menili na bolje. Ne pozabimo, pri prejšnji vladi je bilo nekaj cvenka v državni blagajni, sedaj se pa samo zadolžujemo, pa ne na račun krize, nekateri za lastne žepe.V skupni državi so nekateri pogruntali, da denar odteka po Savi navzdol in so ukrepali. Spomin nanje je avtocesta od Ljubljane do Kopra. Pa so jih potem odžagali. Se bo našel kdo, da bo udaril s pes-tjo po mizi in rekel, da je denar za Grčijo izgubljen? Bo kdo ukrepal ali se bomo vsaka dva meseca »zapufa-

li« za eno milijardo. Ali pa se bomo utopili v malodušju.Naša največja banka je dala odpravnino enemu svojih uslužbencev v višini enega milijona evrov. Za primerjavo, upokojenec pa dobi v enem letu 6000 evrov, če jih. V ZDA so organizirali skupin-ske oglede domov takih, z vsemi zakoni »požegnanih« bogatašev. Kdo še zaupa v pravičnost za-konov in državnih organov? No, in sedaj hoče ta banka svež denar, seveda od varčevalcev. Tajkuni imajo svoje račune varno v tujini. Pogovori že tako tečejo, da bomo davkoplačevalci vrnili vloge nek-danjim varčevalcem iz SFRJ. Smo istega rodu kot Rudolf Maister. Ali bodo šli naši upi z odprtim morjem po vodi?Kljub temu, da smo v Sloveniji drugi po svetlobni onesnaženosti, ne prek-linjajmo teme. Prižgimo raje topel plamenček, kot sta bila pri nas škof Slomšek in Lojze Grozde in še mnogi naši predniki in šli bomo novim zarjam naproti.

Marolt Marica

starša z minimalno plačo težko ali pa ob pomoči človekoljubnih or-ganizacij komaj preživita družino.Pa pravijo nekateri, da se Cerkev preveč vtika v politiko. Mar naj bo le za zbiranje potrebnim, ki so jih osiromašili brezvestni lastniki ka-pitala in za vzdrževanje kulturnoz-godovinskih spomenikov, cerkva; saj drugih spomenikov na podeželju tako ali tako nimamo. Kjer trpi mali človek, mora biti Cerkev ob njem. Še premalo je glasna. Občudujem patra Miho Drevenška, ki se v mis-ijonih postavlja v bran revežev. Mar pri nas ni korupcije, priviligi-rancev in nespoštovanja zakonov, ki iz pridnih ljudi delajo socialne podpirance? Solidarnost da, ven-dar najprej pravičnost.Odkar ob-staja nova država, poročajo mediji le o ljudeh, ki so obogateli na račun delavcev, nikoli pa o obsodbi kakega krivičneža.Vsi pošteni ljudje, ne le Cerkev, bi morali reči NE krivici.Podjetja gredo v stečaj, druga za drugim, dokler ne bo šla tudi vlada. Sv. pismo pa pravi: Naj ne ostaja delavčev zaslužek čez noč pri tebi.

oktober 2010 4141svet in ljudje | zahvali

ZahvalaZa vedno se je poslovila ljuba žena, mami in babica

Stanislava Ivančič z Runarskega

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in ji v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

Vsi njeni

Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožnata tla in jokala ker te ni. (S. Gregorčič)

Zahvala21. junija 2010 se je za vedno poslovil ljubi mož, brat, stric in svak

Jože Kraševec z Vira, doma z Raven na Blokah

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in pomoč, darove za virsko cerkev, sv. maše, sveče in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za sv. mašo in izbrane poslovilne besede, enako se zahvaljujemo gov-orniku prijatelju Andreju Škvarči, ki se je od našega Jožeta poslovil v imenu prijateljev. Iskrena hvala pa tudi Grajskemu oktetu, so-pranistki Piji Brodnik za lepo petje in organistu Gregorju Klančiču. Prazen je zdaj tvoj dom. Ker te več ni, le tišina odmeva in boli.

Vsi, ki smo te spoštovali in imeli radi

Ljubil si lepo naravo in tihi kotiček domače vasi. Pogled tvoj je odplaval v daljavo, na tihe neznane poti. Zamrlo je upanje vsako, solza samo bolečino hladi.

V zadnjih 10-ih letih so povsod po Sloveniji kar topla poletja. Tudi na Blokah so poletja občutno toplejša kot nekoč, ko poletne temperature sploh niso presegale 30 °C. Letos smo imeli kar neka-jkrat nad 30 °C, 15. julija je bila najvišja temperatura celo 32 °C.

Kljub večkratnim kratkotrajnim ohladitvam je bilo letošnje poletje eno od toplejših. Nekoliko topleje je bilo na Blohah v zadnjem de-setletju le leta 2003. Močnejše ohladitve so bile v začetku juni-ja, v drugi polovici julija, še pose-bej pa konec avgusta. Zadnjega avgusta je bilo na meteorološki postaji v Novi vasi le 0 °C. Dru-god po Blokah je bila ta dan na izpostavljenih legah tudi prva jesenska slana.

Sonce je sijalo skoraj vsak dan, deževalo je povprečno deset dni

Na Blokah letos eno toplejših poletij

vsak mesec. Količina padavin je bila v juniju in juliju v okviru dolgoletnega povprečja (130 l/m2), nekoliko manj padavin je bilo v avgustu. Nevihte so bile redke in še to v glavnem ponoči, tako da kakšne toče ni bilo.

Toliko o letošnjem poletju na Blokah. Kaj pa jesen in zima?

Verjetno kakšnega »indijanskega poletja« ne bo. Če smo opazova-li ptice selivke, smo lahko opa-zili, da ni več lastovk, štorklje so se od Slamarja poslovile takoj naslednji dan po prvi slani in tudi škorci se že zbirajo ter pripravlja-jo na selitev. Star pregovor pravi: »Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči.« Vsekakor bo treba kar kmalu zakuriti peči.

France Škrabec

Pripis: Po oddaji tega članka v uredništvo je 18. in 19. septembra 2010 močno deževalo. Padlo je kar 219 l/m2 dežja. Višina padavin v teh dveh dneh je bila za 9 l/m2 večja kot v juliju in avgustu skupaj.

pripis

Naslednja številka Bloškega koraka bo izšla pred božično-novoletnimi prazniki. Prispevke oddajte do 2. 12. 2010. Fotografi-jam, ki jih priložite, pripišite tudi podnapis. (Uredništvo)

oktober 20104242 pa še to

— glasilo občine Bloke

Glavni in odgovorni urednik: Stane Korenjak | Uredniški odbor: France Škrabec, Milena Mišič, Rado Ponikvar, Tone Urbas, Boris Marolt, Stanis-lav Jakopin | Lektoriranje: Jerneja Kovšca | Oblikovanje, računalniška grafika in prelom: BOL | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke |Naklada: 1250 izvodov | Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. | Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; [email protected]

nočni šiht, noVolit, miličniki in bregar.Pred desetletji so se delavci voz-ili na delo s kolesi, redki so imeli moped ali celo motorno kolo. Tudi na Novolitu je bilo tako in taka parkirišča, kot so danes, niso bila potrebna.

Na nočni »šiht« se je s kolesom malo pred deseto zvečer peljal Bregar iz Velikih Blok. Njegov bicikel je bil že prava starina, ampak za prevoz na delo je še kar služil. Bregar bi pot od Velikih

Kolesarska oprema po bloškoBlok do Nove vasi miže prevozil tudi brez zvonca, luči in zavor.

Na bloškem križišču pred Novo vasjo sta ga ustavila miličnika in prvi ugotavlja ter drugemu narekuje: »Piši! Nima luči, nima prve zavore, nima zvonca, nima …«

»Nehaj,« pravi drugi miličnik. »Naštej, kaj ima, bo treba manj pisati.« Nato sta vse seštela in za-htevala od Bregarja, da plača vse napisane kazni.

»Al’ nejmam dnarja. Vejste, grem

ne »šiht« v Novolit. Če bi jemu dnar, nje bi huodu na Novolit de-jlat.«

Takratni miličniki so bili za raz-liko od današnjih policajev sem in tja tudi za kakšne »štose«. Ta dva sta se po izgovoru namuznila, vedela sta, da na Novolitu niso kakšne velike plače in Bregar ni nič plačal.

čelada

Za kolo je danes predpisana raznorazna oprema in tudi za kolesarje. Med drugim je tudi čelada, ki so si jo včasih nadeli na glavo le vojaki in gasilci.

Nedavno sem srečal znanca, ki je na starem »rogovcu« spreml-jal svojega vnuka, ki je opremljen s čelado in različnimi ščitniki, ki jim tudi imena ne vem, oklepljen kot kakšen srednjeveški vitez, vozil otroško kolo.

»A ti pa kar brez čelade?« sem ga ogovoril.

Nasmehnil se je, se potrepljal po glavi in dejal: »Ta je trdna in še škuoda jo nej.«

Naših glav v teh časih res ni škoda. Proti »batinam« naše ob-lasti ne »nuca« nobena čelada.

Brez čelade vas pozdravlja Obloški Tonček

Zob časa jo je že precej načel in kar klicala je k prenovi. Vaščani z gospodom župnikom so iska-li rešitve in možnosti, kako priti do finančnih sredstev za sanacijo cerkve. Potrebna je bila menjava kritine z vsemi tesarskimi deli, obnovitev zvonika, žlebov, sten in beljenje fasade.

Denar so prispevali: Občina Bloke, nadškofija Ljubljana, g. Franc Žgajnar, nekaj se je nabralo s pro-dajo lesa in prispevki vaščanov in faranov Blok. Kar je bilo mogoče, so naredili vaščani sami pod bud-nim očesom g. Staneta Kočevarja, strokovna dela pa so prepustili podjetjem.

V nedeljo 8. avgusta je bila bla-goslovitev prenovljene cerkve s slovesno mašo, ki jo je vodil up-okojeni nadškof g. Alojz Uran.

Prijateljstvo in dobra volja sta pokazala, da kdor hoče, najde pot, kdor noče, pa izgovor.

Metuljci smo dokazali, da hodimo po pravi poti. Veseli in ponosni smo nad opravljenim delom.

Zapisala Milena Mišič

Obnova cerkve v Metuljah Pri Fari so se pričela gradbena dela

Že pred leti so pričeli z osuševalnimi deli pri farni cerkvi. Tako je bil zgrajen osuševalni kanal okrog cerkve. Letos so pričeli z deli v notran-josti. Odstranili so star, vlažen in preperel omet, da se bo stena bolje osušila. Drugo leto bo ponovno narejen nov osuševalni omet. Prav tako so odstranjeni ogrevalni radiatorji, ki bodo postavljeni na novo v klopi. Kasneje bodo vso cerkev še prepleskali. Župnik Lojze se je zavze-to lotil dela. Ker bodo dela izrazito strokovnoobrtniška, upa, da boste kaj krepkega podarili v puščico in bo posel čim prej opravljen.

Cerkev v Metuljah je posvečena sv. Antonu, ki je živel komaj 36 let v zelo oddaljenem obdobju (1195–1231), pa vendar ga vsi in povsod tako poznajo, častijo in ljubijo.

oktober 2010 4343pa še to

Novo božje znamenje na Slemenu

Pozdrav z Vogla

V septembru je župnik Lojze na Slemenu blagoslovil božje znamenje, ki ga je dal postaviti Franci Kraševec, po domače »Tazadnji«. Posveča ga spominu na svoje prednike in starše. Posebej naj spominja na mamo, ki je tako radodarno delila ljubezen in vero, da mu bo večno osta-la v spominu. Mesto oz. točka, kjer stoji znamenje, pa ga navdihuje s posebno energijo, saj se od tod vidijo širne gorenjske gore, kjer si sedaj služi kruh. Marijino znamenje pa naj blagoslavlja tudi bodoče ro-dove »Tazadnjih« in vseh Slemencev. Kapelico je oblikoval in poslikal akademski slikar Janez Kovačič.

Sprememba urnika odvoza odpadkov

Ministranti iz obeh župnij in otroški zborček od Fare vsako leto počitnikujejo v bohinjskem kotu, od koder osvajajo planine in plavl-jajo v Bohinjskem jezeru. Tokrat namesto razglednice vsem bralcem pošiljajo planinski pozdrav z vrha smučišča na Voglu, kjer je postavljen planinski križ gornikom v spomin. Vsako leto se torej ministranti in pevke udeležijo enotedenskih poletnih počitnic v župnijskem domu v Bohinjski Bistrici, kjer se malo razgibajo in poglobijo medsebojna pri-jateljstva. To jim je omogočeno v zahvalo za nazaj in vzpodbudo za naprej za sodelovanje v župniji.

JP Komunala Cerknica d.o.o. obvešča uporabnike storitev zbiranja in odvoza komunal-nih odpadkov, da se bo urnik odvozov odpadkov spremenil v ponedeljek, 6. 9. 2010.

JP Komunala Cerknica d.o.o. uvaja odvoz odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat. Gos-podinjstva so v ta namen prejela zavoj rumenih vreč oz. zabojnik z rumenim pokrovom za zbiran-je odpadne plastične in kovinske embalaže.

Zbiranje odpadkov bo potekalo izmenično 14-dnevno, in sicer:

• prvi teden ostanek odpadkov =

mešani komunalni odpadki (M) – zeleni zabojnik,

• naslednji teden embalaža (E) – rumena vreča oz. zabojnik z ru-menim pokrovom

Legenda:

B BIO-ODPADKI

MMEŠANI KOMUNALNI ODPADKI = OSTANEK OD-PADKOV PO LOČEVANJU

EEMBALAŽA (plastična, kovinska in sestavljena)

EO - PAPIR

PRAZNIKI

E5E6

M1 M3 M7 M9 M5 B

M2 M4 M8 M6E1 E3 E7 E9 E5E2 E4 E10 E6M1 M3 M7 M9 M5 B

M2 M4 E8 M6E1 E3 E7 E9 E5 M1E2 E4 M10 E6 M2

M3 M7 M9 M5 B

M4 M8 M6E1 E3 E7 E9 E5E2 E4 E10 E6M1 M3 M7 M9 M5 B

M2 M4 E8 M6E1 E3 E7 E9 E5E2 E4 M10 E6M1 M3M2 M4

M7 M9 M5 B

M8 M6E1 E3 E7 E9 E5E2 E4 E10 E6M1 M3 M7 M9 M5 B

M2 M4 E8 M6E1 E3 E7 E9 E5E2 E4 M10 E6M1 M3 M7 M9 M5M2 M4 M8 M6

20 2127 28 29 30 31

23 24 25

10 11 121926

4 5ÈETRTEK

13 14 15 16 17 18

DECEMBER

PONEDELJEK TOREK SREDA

22

SOBOTA

1 2

22 23

PETEK

6 7 8 9

NEDELJA

3

29 3025 26 27

12 13 142128

6 7ÈETRTEK

15 16 17 18 19 20

NOVEMBER


24

SOBOTA

1 2 3 4

3118 19

PETEK

8 9 10 11

NEDELJA

5

25 26 27 28 29 3021 22 23

8 9 101724

2 3ÈETRTEK

11 12 13 14 15 16

OKTOBER


20

SOBOTA PETEK

4 5 6 7

NEDELJA

1

koledar odVozoV:

1 Cerknica2 Dolenje jezero, Zelše, Podskrajnik3 Stari trg pri Ložu, Lož, Podlož4 Klance, Škrilje, Dane, Podcerkev, Nadlesk, Pudob, Podgora, Vrh, Babna polica,

Markovec, Iga vas, Knežja njiva, Kozarišèe, Šmarata, Viševek, Vrhnika pri Ložu, Babno polje, Dolenje poljane

5 Rakek6 Unec, Slivice, Ivanje selo, Rakov Škocjan, Martinjak, Bloèice, Bloška polica, Sv. Ana,

Lipsenj, Gorenje Jezero, Laze, Otok, Žerovnica, Grahovo, Marof pri Cerknici7 Košèake, Korošèe, Jeršièe, Sv. Vid, Zala, Osredek, Èohovo, Rudolfovo, Lešnjake,

Tavžlje, Ravne, Zahrib, Hruškarje, Beèaje, Hribljane, Pirmane, Štrukljeva vas, Slugovo, Kremenca, Milava, Cajnarje, Reparje, Krušèe, Ponikve, Mahneti, Podslivnica, Otonica, Dolenja vas

8 Velike Bloke, Nova vas, Fara, Nemška vas, Volèje, Ulaka, Hudi vrh9 Begunje, Bezuljak, Selšèek, Dobec, Kožljek, Stražišèe, Dolenje Otave, Zgornje Otave,

Župeno, Beè, Kržišèe, Pikovnik, Topol, Brezje10 Hribarjevo, Rožanèe, Sleme, Sv.Trojica, Lovranovo, Jeršanovo, Malni, Ograda, Zales,

Boèkovo, Mramorovo pri Pajkovem, Andrejèje, Hiteno, Pajkovo, Polšeèe, Zavrh, Štorovo, Ravnik, Gradiško, Lepi vrh, Škufèe, Lahovo, Kramplje, Sv. Duh, Škrabèe, Zakraj, Godièevo, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih, Radlek, Veliki vrh, Runarsko, Benete, Studenec, Ravne, Topol, Metulje, Glina, Studeno

PODROÈJE POBIRANJA

oktober 20104444 oglasi

Izdelek ima v primerjavi z obikar 20% boljšo toplotno izolativnost.

žnih konstrukcijah.

čajnim stiroporomTo nam

omogoča, da z manj materiala ohranimo enakostopnjo izolativnosti.

Izdelek je zelo primeren za izolacijo fasad prinovogradnjah in sanacijah obstoječih zgradb,lahko pa ga uporabimo tudi za izolacijo streh,tal, notranji izolaciji in pri medeta

DODATEK GRAFITA ZA BOLJŠO IZOLATIVNOST

STIROPOR EPS F - EXTRA

KAKOVOST, ISKUŠNJE IN PRIZADEVANJE ZA NAJBOLJŠEZ

bloški korak 2010-4

Documents