IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D. O. O.

OE Višja strokovna šola

Bojana KOSTREVC

NASILJE MED VRSTNIKI

DIPLOMSKO DELO

Litija, februar 2012

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D. O. O.

OE Višja strokovna šola

DIPLOMSKO DELO

NASILJE MED VRSTNIKI

Bojana Kostrevc

Številka indeksa: 11470250046

Program: organizator socialne mreže

Mentor: mag. Gabrijela Hauptman

Litija, februar 2012

PREDGOVOR

V diplomskem delu bom predstavila nasilje med vrstniki. Za ta naslov in izvedbo intervjuja

sem se odločila zaradi čedalje večjega pojava nasilja med vrstniki in zato, da bi dve izpovedi žrtev nasilja v času osnovnošolskega izobraževanja pomagali pri ozaveščanju in preprečevanju nasilja med vrstniki. Intervjuja sta pokazala, kako nemočne se počutijo žrtve,

kako ne znajo ali pa si ne upajo nasilnežu upreti in molčijo ter kakšno vlogo imajo pri tem starši.

3

Kazalo

1 UVOD ......................................................................................................................................... 5

1.1 Namen diplomskega dela .................................................................................................... 5

1.2 Metode dela ....................................................................................................................... 6

2 OBRAVNAVA OSREDNJE TEME.................................................................................................... 7

2.1 Agresivnost ......................................................................................................................... 7

2.1.1 Oblike agresivnosti ...................................................................................................... 7

2.1.2 Agresivnost pri otrocih in mladostnikih ........................................................................ 8

2.1.3 Razlike med spoloma................................................................................................... 9

2.1.4 Vpliv družine ............................................................................................................... 9

2.2 Agresivnost v šoli ................................................................................................................ 9

2.2.1 Dejavniki agresivnosti v šolah .....................................................................................10

2.3 Nasilje ...............................................................................................................................11

2.3.1 Vrste nasilja ...............................................................................................................12

2.3.1.4 Ekonomsko nasilje .....................................................................................................13

2.4 Bullying – nasilje med vrstniki ...........................................................................................14

2.4.1 Definicije bullyinga .....................................................................................................15

2.5 Značilnosti vpletenih v nasilje med vrstniki ........................................................................16

2.5.1 Značilnosti žrtve .........................................................................................................16

2.5.2 Značilnosti nasilneža ..................................................................................................17

2.5.3 Lastnosti nosilcev obeh vlog .......................................................................................18

2.6 Vrstniško nasilje in šola ......................................................................................................19

2.6.1 Vloga šole ..................................................................................................................21

2.7 Senzibilizacija za pojav nasilja ............................................................................................23

2.8 Ukrepi za zmanjšanje vrstniškega nasilja ............................................................................23

2.8.1 Kaj lahko naredi šola ..................................................................................................24

2.8.2 Primeri dobre prakse..................................................................................................25

2.9 Starši in nasilje ...................................................................................................................30

3 EMPIRIČNI DEL ..........................................................................................................................31

3.1 Vloga staršev pri prepoznavanju nasilja .............................................................................31

3.2 Intervjuji s posameznimi udeleženci vrstniškega nasilja......................................................32

3.2.1 Prva žrtev vrstniškega nasilja v šoli: izpoved odrasle ženske........................................33

4

3.2.2 Druga žrtev vrstniškega nasilja v šoli: izpoved 12 letnega dekleta ...............................33

4 PREVERJANJE HIPOTEZ ..............................................................................................................36

5 RAZPRAVA .....................................................................................................................................37

5.1 Nasilje med vrstniki in vloga organizatorja socialne mreže .......................................................38

6 SKLEP ............................................................................................................................................39

7 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................................40

5

1 UVOD

Z nasilnim vedenjem oziroma agresijo se srečujejo mladi, prav tako pa tudi vse vzgojne in

druge ustanove, v katere se mladi vključujejo. Pomembno je opaziti dogajanje, ga prepoznati

in ukrepati. Problem nasilnega vedenja med mladimi je posebej izpostavljen v šolah in

okoljih, kjer se srečujejo. Zelo pomembni dejavniki nasilnega vedenja nastopajo v njihovem

ožjem in širšem okolju.

Za obravnavanje različnih vrst nasilnega vedenja, ki je prisotno tako med fanti kot dekleti, je

največkrat uporabljen angleški izraz »bullying«. Različni avtorji uporabljajo različne

prevode, kot so vrstniško nasilje, medvrstniško nasilje, ustrahovanje ter trpinčenje. Poznamo

več oblik vrstniškega nasilja: telesno ali fizično nasilje, verbalno, psihično, ekonomsko in

spolno nasilje. Učinkovitega ukrepa za preprečevanje nasilnega vedenja med mladimi ni,

ampak je možno s primernimi ukrepi zmanjšati število nasilnih ravnanj ter ublažiti posledice

nasilnega ravnanja.

Nasilje ni nikoli prava pot za reševanje konfliktov in nesoglasij. Ko se ustvarijo krogi

nasilja, je le te težko ustaviti in prebiti, da bi ustvariti nove pogoje za reševanje konfliktov in

da bi se ustvarili pogoji za mirno sožitje. Pomembno je, da smo pozorni in da takoj zaznamo,

kdaj se lahko nedolžna stvar spremeni v prepire in celo v nasilje, besedno ali celo fizično.

Nekateri ljudje to takoj zaznajo in znajo takšno situacijo pravočasno umiriti in obrniti na

drugo stran (Husanović, 2010, str. 1).

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomske naloge je s teoretičnega vidika opredeliti in predstaviti nasilje med vrstniki,

opredeliti kraj dogajanja, opredeliti značilnost žrtve in nasilnežev. Nasilju med vrstniki se ne

da izogniti, je pa pomembno, kakšni so preventivni ukrepi za preprečevanje nasilja. Z

diplomskim delom želim pokazati, kako pomembno se je zavedati, da se nasilje med vrstniki

dogaja in da se lahko nevede zgodi vašemu otroku, vnuku, posvojencu.

Cilj vsakega starša je srečen in nasmejan otrok, ki ne bo nikoli žrtev nasilja, niti ne bo

izvajal nasilje nad drugim otrokom. Zato je pomembno ozaveščanje o nasilju med vrstniki, da

6

znamo prisluhiti in pravilno ukrepati ter da se nenehno seznanjamo z novimi spoznanji, ki

bodo pripomogla k njegovemu preprečevanju in reševanju.

Cilji diplomske naloge so

· s teoretičnega vidika osvetliti problem medvrstniškega nasilja,

· izpostaviti pomen uspešne preventive pri preprečevanju nasilja med vrstniki,

· prikazati vlogo žrtve medvrstniškega nasilja,

· poiskati učinkovite ukrepe za preprečevanje medvrstniškega nasilja

Postavljene so naslednje hipoteze

1. hipoteza: Nasilje med vrstniki je bolj pogosto v osnovni kot v srednji šoli

2. hipoteza: Fizično nasilje se pogosteje pojavlja pri fantih, besedno pa pri dekletih.

3. hipoteza: Zaupanje med starši in otroki pomembno vpliva na uspešno reševanje

problemov, povezanih z medvrstniškim nasiljem.

1.2 Metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela sem se opirala na teoretična spoznanja, ki so v strokovni

literaturi. Uporabila sem metode deskripcije, klasifikacije in kompilacije. Preučevala sem

strokovno literaturo in uporabila znanje, pridobljeno med študijem. Pri raziskovalnem delu

sem si pomagala z izpovedjo žrtev nasilja med vrstniki.

7

2 OBRAVNAVA OSREDNJE TEME

2.1 Agresivnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1997) opredeljuje nasilje kot »dejaven odnos do

koga, značilen po uporabi sile, pritiska«. Kristančič (2002) definira nasilje »kot simptom

agresivnih in sovražnih dejavnosti posameznih skupin in njihovih članov« ter nadaljuje, da je

»nasilje le ena od ravni izražanja agresije in sovraštva«. Bandura in Pačnik (v Pahor 1999)

definirata kot agresivne tiste ljudi, ki so se na osnovi preteklih izkušenj agresivnosti naučili,

da so za takšne oblike vedenja nagrajevani in jih okolica s specifičnimi socialnimi situacijami

in pobudami neposredno spodbuja k nasilju. Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v

gospodovalnosti, nasilnosti, napadalnih besedah ali dejanjih proti drugim ljudem (Pušnik,

1999). Agresivnost ima v pogovornem jeziku negativen pomen, vendar lahko o agresivnosti

govorimo tudi s pozitivnega vidika. Pozitivna oblika agresije je tista, ki pomaga razrešiti

konfliktno situacijo (Pušnik, 1997, str. 8).

2.1.1 Oblike agresivnosti

Oblike agresivnost lahko razdelimo gleda na:

· smer in obliko,

· izbor cilja, psihološko vlogo

· ustvarjalno oziroma razdiralno vlogo.

Vsaka od teh oblik agresivnosti ima še več oblik in načinov, kar natančneje prikazuje Slika 1

v nadaljevanju.

8

Slika 1: Oblike agresivnosti

Vir: www.dijaski.net/get/psi_ref_agresija_04__predstavitev.ppt 12.7.2011

2.1.2 Agresivnost pri otrocih in mladostnikih

Agresivnost pri otrocih so proučevali mnogi raziskovalci, ki so poskušali ugotoviti, kako se s

starostjo spreminja njeno izražanje, vendar so pozabili oziroma niso upoštevali dejavnikov

okolja. Clark in Clark ( Pušnik, 1997) poudarjata, da na človekov razvoj vplivajo štirje

faktorji:

1. biološki,

2. sociološki,

3. okolje in

4. možnosti.

Da človek v življenju uspe, mora razvijati samozaupanje, neodvisnost in samospoštovanje

(Pušnik, 1997, str. 10).

Razvojne značilnosti agresivnosti v šolskem obdobju in adolescenci je težko odkriti. Kepler

(Lukežič, 2005) je ugotovil, da se agresivnost do staršev in vrstnikov do osmega leta

povečuje. Od osmega leta do adolescence se veča v odnosu do vrstnikov, manjša pa v odnosu

do staršev in sorojencev. V obdobju adolescence pa se slednja močno poveča, kar pa ne gre

pripisati le razvojnim zakonitostim (Lukežič, 2005).

9

2.1.3 Razlike med spoloma

Agresivnost se med dečki in deklicami razlikuje. Veliko vlogo pri tem igrajo biološki

dejavniki, odločilno pa je učenje socialnih vlog, vezanih na spol. Od dečkov se pričakuje, da

se znajo ubraniti pred napadi drugih ter si pridobiti mesto v družbi vrstnikov. Za deklice se

pretepanje ne spodobi, dopuščajo pa se besedne in posredne oblike agresivnosti. Kulturne

norme in vzgojna sporočila dajejo fantom in dekletom zelo različne napotke in možnosti za

socialno vedenje, samopotrjevanje in izraženje stiske. Ker se pri fantih v celotnem vzgojnem

procesu spodbuja uveljavljanje in izkazovanje moči za obvladovanje okolja, se lažje razvije

način vedenja v tej smeri (Pušnik, 1999, str. 30).

Pri dekletih, ki se vedejo nasilniško, se pogosto ugotavljajo problemi kot del kompleksnejše

problematike. Ker je agresivnost med dekleti bolj prikrita, je mogoče prisotna v večji meri kot

je obstoječe stanje (Pušnik, 1999, str. 30).

2.1.4 Vpliv družine

V družini dobi otrok prvo zaupanje v ljudi in v svet okoli sebe. Spodbude in zgledi njegovih

najbližjih oseb zasnujejo njegov vrednostni sistem, način izražanja samega sebe, sposobnost

za reševanje in premagovanje težav in obremenitev. V krogu družine se oblikuje vedenje, ki je

zanj značilno tudi kasneje. Družina pripravi otroka na vstop v njegovo socialno skupino s tem,

da mu privzgoji določene norme in stališča (Pušnik, 1997, str. 12).

Otrok, ki v svoji družini naleti na zavračanje, hladnost, nerazumevanje in negativizem,

postane plašen, negotov. Tak otrok ima več možnosti, da postane agresiven (nasilen) do

drugih otrok, če je fizično zadosti močan ali pa, da postane žrtev agresije. Vpliv družinske

vzgoje se pogosto prenaša v lastno družino (Cirkuljan, Krejić, Mahmutović, 2005, str. 26).

2.2 Agresivnost v šoli

Agresivno vedenje se pojavlja kjerkoli, zato ni presentljivo, da se pojavlja tudi v šoli in

šolskem prostoru. V šolskem prostoru so najbolj pogoste oblike agresivnosti:

· telesna,

· besedna,

· psihološka agresivnost.

10

Šolski delavci – učitelji besedno in psihološko nasilje težje zaznajo, vendar imata ti dve obliki

agresije lahko bolj dolgoročne posledice na otroke.

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/c

rp_V5_0243_porocilo.pdf, 19.11.2011).

Med besedno in psihološko agresijo sodijo razne oblike obrekovanj, govoric, norčevanj,

vzdevki, socialno etiketiranje ter socialna izključitev. Agresivno vedenje se spreminja glede

na vrsto šole in ravno tako se spreminja oblika in pogostost agresivnega vedenja. V poklicnih

srednjih šolah je na primer agresivnost bolj prisotna kot v gimnazijah. V šolah se uporablja

tudi klasifikacija agresivnosti, ki nasilje v šoli razvršča v dve skupini- na malo/prikrito nasilje

in veliko/manifestno nasilje.

Tabela 1: Klasifikacija agresivnosti v šoli

Latentna agresivnost Manifestna agresivnost

jeziti, groziti, dražiti, izzivati,

obrekovati, jemati stvari

proti sošolcem mučiti, izsiljevati, pretepati, napadati z orožjem, oropati

nadirati, izzivati, poškodovati oblačila, sabotirati pouk

proti učiteljem poškodovati, groziti z nožem, zalezovati, telefonski teror,

grozilna pisma, pretepati

pršiti s pršilom, čečkati, ruvati cvetje, metati steklenice, loputati z

vrati, poškodovati

proti stvarem uničevati pohištvo, okna, podtikati ogenj, poškodovati avtomobile

prostaško ogovarjanje, verbalno in telesno nadlegovanje

spolno nasilje blatenje, posilstvo

puliti si lase, spraskati si obraz avto agresivnost pohabiti se, samomor

Vir:http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/200

8/crp_V5_0243_porocilo.pdf, 10.7.2011

2.2.1 Dejavniki agresivnosti v šolah

Pri pogojih za nastanek agresivnega vedenja gre ponavadi za več skupin dejavnikov:

· družina (vzgojna klima družine, očetova nezaposlenost),

11

· vrstniki,

· medij,

· šola.

V šolskem prostoru raziskave izpostavljajo še dejavnike, kot so učni uspeh, odnos učitelj –

učenec, socialna klima v učni skupini ter identifikacija z učnimi vsebinami

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/c

rp_V5_0243_porocilo.pdf,10.7.2011).

2.3 Nasilje

Nasilje je toliko staro kot človeštvo in je eden od pojavov, ki so povezani s celotnim

družbenim življenjem. Beseda nasilje predstavlja odnos med dvema stranema, kjer ena stran z

uporabo ali s samimi grožnjami, da bo uporabila moč, vpliva na drugo stran. Nasilje je dejanje

agresije in zlorabe, ki povzroči ali namerava osramotiti ali ponižati žrtev. Nasilje je kaznivo

dejanje, je zloraba moči. Na prizadetih osebah lahko pusti nepopravljive posledice.

Nasilje se dogaja med pripadniki vseh socialnih in ekonomskih razredov, kulture, verstev in

spolnih orientacij. Nasilje ni dopustno in zanj ni opravičila. Pogosto poteka v zasebnih

prostorih, prikrito očem javnosti. Namerna uporaba fizične moči ali sile, v obliki grožnje ali

dejanskega nasilja, ki povzroči poškodbo, smrt, psihično škodo, motnje v razvoju ali

prikrajšanosti.

Pod nasilje spadajo (http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje, 30.6.2011): diskriminacija, spolno

nasilje, zmerjanje, posmehovanje, ustrahovanje, pretepanje, ignoriranje. Nasilje je kot spor, ki

je ušel iz vajeti. Na splošno se z nesoglasji lahko soočimo na tri načine (Semelin, 2000, str.

17):

1. Lahko se pretvarjamo, da ga nismo opazili, ostanemo pasivni in se tolažimo, da se

bo vse uredilo kar samo od sebe. Tako ravnanje se nikoli ne splača, prej ali slej bo

prepir izbruhnil s podvojeno močjo;

2. Lahko trdimo, da je vsega kriv oni drugi, mu zamerimo in smo do njega napadalni

in nasilni. Izkušnje nam govorijo: nasilje je učinkovito, za nameček pa učinkuje

takoj. Vendar se pogosto poraženci poskušajo maščevati in tako spor ni nikoli

končan!

12

3. Lahko pa poiščemo rešitev, ki je sprejemljiva za obe sprti strani; temu rečemo

kompromis. S to se morata oba nasprotnika odreči nekaterim svojim zahtevam in

težnjam, da bi bili na koncu vsi zadovoljni. Tak pristop k nesoglasju je nenasilen.

2.3.1 Vrste nasilja

Vrste nasilja so: fizično nasilje, psihično ali duševno nasilje, spolno nasilje in ekonomsko

nasilje.

2.3.1.1 Fizično nasilje

Najbolj prepoznano je fizično nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi.

Usmerjeno je na človekovo telo ali njegovo življenje. Fizično nasilje se lahko stopnjuje od

klofute in odrivanja, pa vse do brutalnega pretepanja, ki lahko včasih povzroči celo smrt žrtve.

Pogosto je povezano s psihičnim, spolnim in ekonomskim nasiljem. Pod fizično nasilje

spadajo:

- pretepanje, lasanje, davljenje, grizenje, odrivanje, zaklepanje v prostor, metanje stvari

v žrtev, brcanje, boksanje, ugašanje cigaret na žrtvi, napadi z orožji (strelnim orožjem,

hladnim orožjem) itd. Fizično nasilje lahko privede vse do zlomljenih kosti, splavov,

trajne invalidnosti ali smrti. Grožnja, ki je podkrepljena z dvignjeno roko, ni samo

psihično, pač pa tudi fizično nasilje, ker se tega bojimo in tudi upravičeno

pričakujemo. Fizično nasilje se stopnjuje. Nikoli se ne konča samo od sebe

(http://www.mojvideo.com/uporabnik/_zdravje_/blog/nasilje-2-del/8987, 20.8.2011)

Fizično nasilje pušča posledice, ki so podobne kot pri psihičnem nasilju:

- izguba samospoštovanja, samozavesti, strah, izguba avtonomije, izolacija,

pomanjkanje energije, depresivnost, neobvladovanje svojega življenja, občutek

nemoči, težave s spominom, izguba zaupanja, nemotiviranost, jok, spremenjene spolne

navade, neučinkovitost, poskusi/misli samomora, potlačitev potreb, pojav odvisnosti

od drog.

2.3.1.2 Psihično/duševno nasilje

''Psihično nasilje označuje vsakršna dejanja, ki se na nezaželen in grob način dotaknejo

človekove psihe. Psihično nasilje spodjeda samozavest, samozaupanje in samopodobo žrtve.''

13

(http://www.ednevnik.si/entry.php?w=osem&e_id=40637 30.6.2011). Je najbolj razširjena

oblika nasilja. Dejanja, ki potekajo na verbalni ravni in jih žrtve opisujejo kot bolj boleča, so

lahko bolj škodljiva kot dejanja pri fizičnem nasilju. Psihično nasilje je včasih težje

prepoznati. Žrtve so pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, se umikajo pred družbo, se

počutijo ponižane, manjvredne. Otroci, ki so pod vplivom psihičnega nasilja, pa so lahko tudi

sami zelo nasilni do vrstnikov in drugih. Za psihično nasilje označujemo namerno ali

nenamerno uporabo grobih besed, vpitje, poniževanje in zmerjanje, ustvarjanje slabih in

neprimernih mnenj o človeku na podlagi stereotipov, nesoglasja, kjer ena stran zlorablja svojo

fizično, ekonomsko, psihično ali kakršnokoli drugo premoč ter izsiljevanje in grožnje.

Psihično nasilje velja za najbolj razširjeno obliko nasilja. Občutimo ga pravzaprav vsi, prav

tako, kot ga hkrati tudi vsi povzročamo.

S psihičnim nasiljem zaznamujemo človekovo duševnost, čustveno stabilnost in njegovo

samozavest. Psihično nasilje se vrši na besedni ravni s premišljenimi ali nemalo kdaj tudi z

nepremišljenimi besedami ali pa z ignoriranjem. Molk je tudi oblika psihičnega nasilja, na

katerega največkrat pozabimo, vendar z molkom lahko dosežemo strašanski učinek, podobno,

kot če bi na človeka vpili ali z njim fizično obračunali. Dalj časa trajajoče psihično nasilje

povzroči razvrednotenje »človeka« in mu vtisne občutek manjvrednosti. S psihičnem nasiljem

dosežemo, da se nam oseba podredi in nad njim lahko izvajamo svojo moč. Žrtve stalnega

psihičnega nasilja sčasoma poiščejo pomoč. To je največkrat psiholog ali psihiater. V hudih

oblikah iščejo pomoč v različnih ustanovah. Povrnitev izgubljenega samozaupanja je izredno

dolgotrajen proces, ki potrebuje veliko vztrajnosti.

2.3.1.3 Spolno nasilje

Spolno nasilje je specifična oblika fizičnega nasilja, kjer se žrtev ne strinja s spolnim

dejanjem. Posega v človekovo integriteto. Žrtve so po navadi pripadniki šibkejših skupin

prebivalstva: ženske, otroci, fizično in telesno prizadeti. Povzročitelji so večinoma moški.

2.3.1.4 Ekonomsko nasilje

Pod ekonomsko nasilje spada: kraja žrtvinega denarja in lastnine, preprečevanje žrtvi, da

razpolaga s svojim ali skupnim denarjem, preverjanje vseh računov, zadrževanje žrtvine

bančne kartice, neplačevanje denarne podpore za otroka, uporaba žrtvinega imena za kredite,

14

omejevanje pravice žrtvi za zaposlitev, študij, omejevanje pravice, da je lahko žrtev lastnik ali

solastnik hiše ali drugih nepremičnin (http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje 15.11.2011)

2.4 Bullying – nasilje med vrstniki

Nasilje med vrstniki ni nov pojav. O tem pričajo mnoga znanstvena in literarna dela, ki nasilja

med vrstniki obravnavajo zelo različno. Nekaterim je blizu pravnoformalni pogled, drugi

obravnavajo pojav kot problem discipline, komunikacijskim vedam pa je blizu mnenje, da je

nasilje neustrezen način reševanja konfliktov.

Najbolj prepoznana vrsta nasilja v šoli je nasilje med vrstniki. Če bi ga opredelili najširše,

bi ga poimenovali z nasiljem med učenci. V tuji in domači literaturi prevladuje

proučevanje prvega fenomena, t.j. nasilja med vrstniki oziroma vrstniškega nasilja, saj se

zdi, da je najbolj pogost in pereč. Ta pojav ima različna poimenovanja, dinamike in pojavne

oblike. Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in

pogosto uporabljen izraz »bullying«, ki ga različno prevajamo. Prevajamo ga z dvema

prevodoma, in sicer kot trpinčenje in ustrahovanje. Pri obeh gre za vedenjski vzorec, za

katerega je značilna omejena paleta reakcij na konfliktno situacijo in sčasoma postane del

otrokove osebnosti. Lahko rečemo, da imajo različne definicije naslednje skupne značilnosti:

· trpinčenje je tisto nasilje, ki se dogaja dlje časa,

· lahko je verbalno, psihično ali fizično,

· vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem, žrtev se ne more braniti,

občuti nemoč in strah (Pušnik, 2003).

Za obravnavanje določenih oblik nasilja med mladino je najbolj specifičen in pogosto

uporabljen izraz v angleški literaturi – »bullying«, ki pomeni »draženje bika«, njegova

slovarska definicija pa pravi, da izraz pomeni »uporabo moči ali nasilja, da prestrašiš ali

poškoduješ druge ljudi«, pri čemer uporaba te besede izraža neodobravanje tega vedenja. Pri

nas se uporabljata dva prevoda in sicer trpinčenje in ustrahovanje.

Različni avtorji poudarjajo različne vidike »bullyinga«, vendar je vsem skupno sledeče:

· trpinčenje je tisto nasilje, ki se dogaja dlje časa;

· lahko je verbalno, psihično ali fizično;

15

· vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem;

· žrtev se ne more braniti, občuti strah in nemoč.

Pri vrstniškem nasilju gre za pojav, ki se zavedamo razmeroma malo časa. V tem pogledu je

ta pojav soroden pojavom (spolnega) zlorabljanja, za katere ugotavljamo, da obstajajo že od

nekdaj (Dekleva, 1996, str. 7), vendar smo se jih šele pred kratkim začeli zavedati in jih

odkrivati.

2.4.1 Definicije bullyinga

Olweus (1995) pravi, da o trpinčenju med učenci govorimo, kadar je nek učenec dalj časa

večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem, ki jih je povzročil

njegov vrstnik ali skupina učencev. Negativna dejanja so namerne poškodbe ali povzročanje

neugodja s fizičnimi sredstvi ali z besedami. Tudi spakovanje in uporaba vulgarnih kretenj ali

pa namerna izključitev iz skupine je negativno dejanje. Vrstniško nasilje lahko opredelimo kot

obliko nasilja, ko nekdo namerno grozi ali kako drugače nenehno spravlja v stisko. Otroci,

žrtve takšnega ravnanja, so prestrašeni in nesrečni. Ločimo različne oblike nasilja:

· verbalno ali besedno nasilje

· telesno (fizično nasilje)

· tiho nasilje – izključitev iz družbe

· čustveno nasilje – uporaba žaljivk.

Basagova (1996, v Pušnik) pravi, da je trpinčenje tisto vedenje, ki je ponavljajoče. Lahko je

fizično, psihično ali verbalno. Ponavlja se s strani tistih, ki so močni, nad tistimi, ki so šibki in

sicer z namenom povzročanja stisk zaradi občutenja lastnega zadovoljstva. Nasilje pa je lahko

verbalno, telesno ali psihološko, je obvezno ponavljajoče se dejanje, ki povzroča

dolgotrajnejše neprijetnosti, trpljenje in strah in ga označuje dominacija moči močnejšega nad

šibkejšimi v različnih kontekstih.

16

2.5 Značilnosti vpletenih v nasilje med vrstniki

2.5.1 Značilnosti žrtve

Tipična značilnost žrtev je telesna šibkost, ki jo pogosto spremljajo tako težave s hranjenjem

kot tudi s spanjem. Poleg fizično šibkejše strukture imajo tudi slabšo splošno koordinacijo.

Basagova (1989) navaja rezultate številnih raziskav vrstniškega nasilja in ugotavlja, da tipična

žrtev kaže več tesnobnosti in negotovosti kot drugi učenci. Pri žrtvah pogosto opazimo, da so

previdne, občutljive in mirne. Da je nekaj narobe oziroma da so žrtev nasilja, izrazijo z

jokom, jezo in umikom. Žrtve imajo nizko stopnjo samospoštovanja, zdi se jim, da niso

uspešne, počutijo se ponižane, neprivlačne, zapuščene in osamljene. Dalj časa trajajoče nasilje

začnejo sprejemati kot nekaj, kar si zaslužijo. Po ugotovitvah so žrtve osamljene in praviloma

nimajo niti enega dobrega prijatelja v oddelku. S svojim vzornim vedenjem izstopajo iz

skupine, zato ni mogoče razložiti nasilja nad njimi. Žrtve se med vrstniki težko uveljavijo, saj

nimajo telesne moči in ponavadi tudi ne besedne. V komunikaciji z odraslimi nimajo težav,

zato se z domačimi dobro razumejo, njihov šolski uspeh je lahko dober, povprečen ali slab, a

na splošno imajo do šolskega dela pozitiven odnos (Divjak, Celcar, 2004, str.14)

Žrtev lahko označimo kot pasivno ali podredljivo. Pasivne žrtve s svojimi stališči in

vedenjem signalizirajo drugim, da so šibki, nebogljeni, negotovi posamezniki, ki se v

primeru napada ali žalitve ne bodo branili. Ponavljajoče nadlegovanje vrstnikov v veliki meri

vpliva na otroka, saj poveča tesnobnost in splošno negativno mnenje o sebi. Pogosto postane

žrtev otrok, ki na zunaj izkazuje kakšno posebnost, npr. nosi očala, škili, ima rdeče lase, je

manjše rasti. Divjak, Celcar (2004) menita, da vsaj štiri možnosti odločajo o tem, ali bo otrok

sprejel stigmatizacijo ali ne (bo postal žrtev):

· Pogostost stigmatizacije

· Odnos med stigmatiziranim otrokom in tistim, ki ga stigmatizira (če mu veliko

pomeni, ga bolj prizadene)

· Kakšno podporo skupine ima tisti, ki ga stigmatizira

· Ali je bila stigmatizacija javna

Če stigmatizacija (»očalar«, »škilar«, »škrat«, itd) traja dlje časa, otrok začne verjeti

vzdevkom, trpi zaradi ponižanja, postaja prestrašen in zaprt vase. Ker se ne more spopasti s

tem, verjame, da je manjvreden, kmalu dobi občutek nemoči, meni celo, da ne more nič

17

narediti, da sam ne more vplivati na dogajanje. To pasivno sprejemanje ali vdanost lahko vodi

v duševno potrtost.

Druge žrtve so izzivalne žrtve, za katere je značilna kombinacija tesnobnosti in nasilnega

vedenja. Taki učenci oz. mladostniki imajo težave z zbranostjo in se obnašajo tako, da

povzročajo razburjenost in napetost pri ljudeh, ki jih obdajajo. Veliko teh otrok je

hiperaktivnih, za njih je značilno, da burno reagirajo že na nizke dražljaje, slabo se

obvladujejo in ne znajo oceniti socialne situacije. V primeru, da so napadeni, se poskušajo

braniti, vendar v večini primerov niso uspešni. Njihovo vedenje moti druge učence v razredu.

Agresivne oblike vedenja teh učencev so odziv na nenehno izzivanje žrtve (Pušnik, 2000,

str.85). Besagova (1989) govori še o dveh tipih žrtev:

· O žrtvenem kozlu: Nekateri posamezniki prevzamejo vlogo žrtve zato, da jih skupina

sprejme. Posamezniki igrajo razrednega klovna in se vključijo v skupino

razdiralnežev, da se počutijo varni pred drugimi nasilneži.

· O lažni žrtvi: O tej skupini poročajo učitelji in še ni dobro raziskana. Znano je, da

sem spadajo otroci, ki se neprenehoma obračajo k učitelju s tožbami nad drugimi, a te

tožbe niso zmeraj upravičene, učenci si namreč želijo pridobiti predvsem učiteljevo

pozornost.

2.5.2 Značilnosti nasilneža

Najopaznejša značilnost tipičnega nasilneža je njegova agresivnost. Ti nasilneži so pogosto

nasilni tudi do odraslih (učiteljev, staršev). Nasilneži imajo bolj pozitivna stališča do nasilja in

uporabe nasilnih sredstev kot tisti, ki niso nasilni. Zanje so značilne nagle vročekrvne reakcije

ter želja po obvladovanju drugega. Taki otroci oz. mladostniki nimajo občutka krivde. Sebe

vidijo kot sposobne, vplivne, uspešne in močnejše od drugih. Dečki nasilneži so telesno

močnejši od drugih, še posebej od žrtev, in imajo dobro razvite vodstvene spretnosti ter so

iznajdljivi v vsakem položaju.

Deklice niso tako izstopajoče in uporabljajo bolj potuhnjene oblike nadlegovanja, npr.

obrekovanje, manipuliranje, izolacijo. Zelo rade pretiravajo, se hvalijo, vpijejo in dominirajo

nad vrstnicami, nekatere tudi nad vrstniki (Pušnik, 2000, str. 87). Nasilneži veliko časa

18

preživijo na cesti oz. ulici med vrstniki, manj časa se zadržujejo doma. Na družino niso

preveč navezani. So samosvoji in neodvisni ter velikokrat v konfliktu s svojo družino.

Obstajajo pa tudi otroci, ki pri nasilju sodelujejo, a ne prevzemajo pobude, so takoimenovani

pasivni nasilneži. Nasilneži so ponavadi povprečno ali podpovprečno priljubljeni, najbolj

pogosto jih obkroža majhna skupina dveh ali treh prijateljev, ki jih podpirajo in jih imajo radi.

Vsekakor velja, da nasilneži niso nepriljubljeni toliko, kot to velja za žrtve.

Stephenson in Smith (Besag, 1989) navajata tudi posebno vrsto nasilnežev, ki sta jih

poimenovala anksiozni nasilneži. Ti imajo manj samozaupanja in so manj priljubljeni kot

drugi nasilneži.

2.5.2.1 Motivi nasilnežev za svoja dejanja

Divjak in Celec (2004) podajata tri motive vedenja nasilnežev, ki so med seboj povezani:

1. Močna potreba po dominantnosti in moči: nasilneži uživajo v nadziranju drugih in

imajo potrebo po tem, da se jim drugi podrejajo.

2. Pomanjkanje ljubezni in spoštovanja otroka s strani staršev ter preostre kazni: otroci

iz takih družin razvijejo sovražnost do okolja, povzročanje poškodb in trpljenje drugih

jim vzbujajo občutke zadovoljstva.

3. Koristi: nasilneži pogosto silijo žrtve, da jim dajejo denar ali druge materialne dobrine.

2.5.3 Lastnosti nosilcev obeh vlog

V raziskavi (Pušnik, 1996), ki je zajela 186 dijakov prvega letnika ene izmed ljubljanskih

srednjih šol, so ugotovili, da je bilo nosilcev obeh vlog 12%. Vprašanja o tem, ali so trpinčeni

ali oni trpinčijo druge, so se nanašala na odnose med vrstniki. Dobra polovica teh dijakov živi

s starši, skoraj tretjina le z mamo, nekaj pa samo z očetom ali kje drugje. Med odraslimi, s

katerimi živijo, se počutijo dokaj ugodno. Menijo, da jih odrasli sprejemajo in se nanje lahko

zanesejo.

Pri sklepanju prijateljstev imajo precej težav, saj so raje sami kot z vrstniki. Prijateljev imajo

zelo malo in odmore dostikrat preživljajo sami, najdejo se tudi takšni, ki pravijo da ne marajo

odmorov, saj se takrat počutijo še bolj osamljene.

19

Mladostnikom, ki so nasilni do vrstnikov, se sicer to ne zdi zabavno, a nekateri pri tem

uživajo. Nosilci obeh vlog so vedno pripravljeni na pretep oz. fizično obračunavanje in v

primerjavi s čistimi nasilneži dosegajo v telesni agresivnosti višje rezultate. V nosilcih obeh

vlog je veliko sovražnosti in sumničavosti. So zamerljivi, ljubosumni, imajo občutke

zapostavljenosti. Do ljudi so nezaupljivi in zelo previdni pri stikih z njimi, nekateri med njimi

so celo prepričani, da jim drugi želijo slabo in da jih zaničujejo (Pušnik, 2000, str. 90).

2.5.3.1 Opazovalci

Opisati moramo tudi tisto skupino vrstnikov, ki ne prevzema nobene od prej omenjenih vlog

in po rezultatih številnih raziskav zajema več kot polovico, tudi od dveh tretjin otrok. Kot

nobena skupina do sedaj ni bila enotna, tudi ta ni, saj nekateri med njimi le opazujejo

vrstniško nasilje in vanj ne posegajo, drugi se žrtvam smejijo in s tem dajejo podporo

nasilnežu, tretji pa skušajo žrtve potolažiti ali jo celo braniti pred nasilnim vrstnikom.

Ta skupina se v družini dobro počuti, menijo, da so sprejeti in upoštevani. S starši se dobro

razumejo, ob problemih se z njimi pogovorijo. Zadovoljni so s šolo in s programom, imajo

tudi pozitiven odnos, radi se učijo, menijo, da jih sošolci sprejemajo in so prepričani, da so

uspešni. Do ljudi so dokaj odprti, prijazni, potrpežljivi, radi jim pomagajo in zaupajo.

Znajdejo se v vseh okoljih, tudi v novem, in se dobro prilagajajo ter pri vzpostavljanju stikov

nimajo težav. Veliko jim je do tega, da drugi dobro mislijo o njih in jih spoštujejo (Celec,

Divjak, 2004 str. 17).

2.6 Vrstniško nasilje in šola

Čeprav si po šolah prizadevajo ustvariti in ohraniti varno okolje za učenje in osebni razvoj, pa

je nasilje različnih oblik – posredno ali neposredno tudi v šoli redni spremljevalec številnih

dijakov in študentov. Nasilje v šolah obstaja povsod in njegovo preprečevanje bi moralo biti

prioriteta v nacionalnih mladinskih in izobraževalnih politikah. Nasilje v šolah ni nov pojav,

vendar pa se je v javno zavest močneje vtisnil šele v zadnjih letih, predvsem zaradi

množičnega poročanja o umorih in z medvrstniškim nasiljem povezanih samomorih v Evropi

in izven nje (Urad republike Slovenije za mladino, 2006, str. 33).

Te tragedije so vidne in skrajne oblike rastoče ravni nasilja v šolah. Oblike nasilja, pa tudi

trendi in vzroki tega pojava, se sicer razlikujejo od države do države,vsi pa soglašajo, da so

20

šole vse bolj le mikrokozmos širših družbenih skrbi, saj šolskega okolja ni mogoče izločiti iz

napetosti in nasilja, ki vlada v širši družbi in predvsem v lokalnih skupnostih, kjer se šole

nahajajo.

Nasilje v šolah je kategorija, ki zajema izredno različne situacije, tako glede na stopnjo

intenzivnosti kot tudi glede na vzroke in žrtve. Nasilje v šoli se lahko pojavi le občasno in

nenamerno ali pa se stopnjuje v nenehno ponavljajoče se nadlegovanje in viktimizacijo.

Ustrahovanje in nadlegovanje zajema vse od pogostih verbalnih in čustvenih zlorab, do kraj

osebnih predmetov in fizičnih napadov na ljudi. Dejanj, ki ogrožajo integriteto in varnost

posameznika morda niti ne opazimo, dokler se ne pokažejo njihove posledice. Ko govorimo o

nasilju v šolah, najpogosteje govorimo o nasilju med vrstniki (učenci ali dijaki). V nekaterih

primerih postaja problem tudi nasilje učiteljev nad učenci ali dijaki, vendar pa je vse bolj

zaskrbljujoče predvsem izvajanje nasilja učencev in dijakov nad učitelji

(http://24ur.com/novice/slovenija/vedno-vec-dijakov-spodbuja-nasilje.html, 25.5.2011).

Na pojav nasilja v šoli vplivajo različni dejavniki, tako zunanji (socialno okolje, družbene

spremembe) kot notranji ( ki jih ustvarja šola sama). Vsak posameznik prinaša v šolo lastne

izkušnje sobivanja, katerih del so nemalokrat izkušnje nasilja v okolju ali družini (Verbnik

Dobnikar, 2002, str. 35). Podobno kot v drugih institucionalnih okoljih, tudi v šoli

posameznik postane žrtev nasilja zaradi vidnih razlik in podrejenosti. Kljub temu moramo

nasilje v šolah obravnavati kot preplet vplivov široke družbe in za šolo specifične dinamike

ter odnosov. Nasilje v šoli neposredno in posredno prinaša škodljive kratkoročne in

dolgoročne posledice, od depresije, zlorabe drog ali alkohola, do zmanjšane učne uspešnosti.

(Urad republike Slovenije za mladino, 2006, str. 34).

Šola ima veliko možnosti za odkrivanje in preprečevanje vrstniškega nasilja, za ukrepanje ob

pojavu ter za pomoč žrtvi nasilja. To seveda pomeni, da mora tudi sama razvijati klimo, ki

vrstniškega nasilja ne dopušča. Imeti mora izoblikovan sistem preprečevanja in seveda tudi

pripravljene ukrepe, če do nasilja pride (Lukežič, 2005, str. 20).

Šola je ustanova, kjer učenci preživijo veliko časa in ima nanje tudi velik vpliv. Učitelj je

model – vzor, zato je pomembno, kakšen odnos ima do drugih. S svojim vzgojnim in

izobraževalnim delovanjem pomembno vpliva na razvoj mladih.

21

Pripravljenost in sposobnost učiteljev za preprečevanje nasilja v šoli pomembno vpliva na

jasno obravnavo vsake oblike nasilja: vrstniškega nasilja, nasilnega vedenja do učiteljev in do

šolske lastnine. Ustrezen in takojšen odziv lahko zmanjšuje obseg pojava, saj ga je možno

lažje zatreti, dokler je na začetku. Šola mora zagovarjati kulturo nenasilnega vedenja, vendar

je tu pomembno tudi stališče staršev in učencev.

2.6.1 Vloga šole

Problematika nasilja v šolah je odvisna od norm in pravil posameznih šol. Pomembno je,

katere ukrepe šola uporablja, dovoljuje, ceni ali prepoveduje.

Šola mora razvijati takšno kulturo in klimo, ki trpinčenja ne dopušča. Šola je v pojav nasilja

različno vpletena. Učitelji ali drugi delavci šole lahko sami izvajajo nasilje nad učenci zaradi

nejasnih kriterijev ocenjevanja, nenapovedanih pisnih preizkusov znanja, kazenskih domačih

nalog, poniževanja, ... Nasilje lahko povzročajo tudi posredno preko staršev, ko s

sporočanjem slabosti, neuspeha, zvračanjem krivde na starše le te razburijo, jezo pa potem

starši stresajo na otroka (Pušnik, 2004, str. 12).

Šola ima velike možnosti za odkrivanje in preprečevanje trpinčenja, za ukrepanje ob pojavu in

za pomoč trpinčenim otrokom. Zaradi svojega znanja in izkušenj ter vsakdanjih stikov z

učenci učitelji dobro poznajo razvojne zakonitosti in vedenjske značilnosti otrok. To jim

omogoča presojo odklonov v otrokovih telesnih, vedenjskih, učnih in drugih značilnostih. Ker

učitelji dobro poznajo svoje učence, lahko opazijo spremembe v njihovem vedenju,

čustvovanju ali videzu. Trpinčenje neugodno deluje na šolsko delo, zato je tudi upad učnega

uspeha lahko kazalnik tega pojava (Pušnik, 2000, str. 97).

Zaznamo predvsem tri različne načine:

· Nasilje učiteljev nad učenci (nejasni kriteriji ocenjevanja, nenapovedani pisni

preskusi znanja, kazenske domače naloge, poniževanje …).

· Nasilje je lahko povzročeno s strani strokovnih delavcev – v odnosu do staršev (s

sporočanjem slabosti, neuspeha, zvračanjem krivde lahko razburijo starše, starši pa

jezo stresejo na otroka).

22

· Šola ima veliko možnosti za odkrivanje in preprečevanje nasilja - za preventivno

delovanje (načrtovanje življenja in dela šole, organizacijo izobraževanja strokovnih

delavcev, aktivnosti za učence, pristopi in vsebine dela s starši, postavljanje ciljev

šol).

Za preprečevanje nasilja v šoli je pomembno delovanje celotnega sistema. Vsaka šola mora

oblikovati lastno strategijo preprečevanja nasilja ob upoštevanju nekaterih pomembnih

dejavnikov (Verbnik Dobnikar, 2002, str. 35):

· Jasen sistem vrednot v šoli. Ena temeljnih vrednot je poučevanje o človekovih

pravicah – vsakdo ima pravico do spoštovanja lastne osebnosti in drugačnosti ter

pravico do razvoja in učenja.

· Ozaveščanje učencev o resnosti problema nasilja.

· Organizacijska struktura šole naj spodbuja k sodelovanju in doseganju

dogovorjenih ciljev, ki temeljijo na skupnih vrednotah. Pomembno vlogo lahko

odigrajo na primer skupne akcije, v katerih imajo vlogo učitelji, starši in učenci, in

v katerih pride do medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja.

· Jasno oblikovan šolski red, ki ga oblikujejo učitelji skupaj z učenci in njihovimi

starši. V njem je predstavljeno, kakšno vedenje je za šolo sprejemljivo, zapisane so

pravice, odgovornosti, pričakovanja in posledice. Skrb za dosledno spoštovanje

hišnega reda in šolskih pravil nudi in razvija občutek varnosti in zaupanja pri

učencih, kar je temelj vseh dobrih odnosov. Pravila naj bodo jasna in smiselna in

vnaprej naj bodo znana pravila kaznovanja in nagrajevanja.

· Prisotnost in nadzor dežurnih učiteljev na hodnikih, straniščih med odmori.

· Ureditev šolskega prostora:, s premišljeno ureditvijo lahko vnaprej preprečimo

nasilne situacije.

· Naravnanost šolske klime, ki spodbuja nenasilno reševanje konfliktov, kjer

prevladuje toplina, spoštovanje in sprejemanje, pozitiven odnos učiteljev do otrok

in skrb za razvijanje občutka pripadnosti šoli in razredu.

23

· Vključevanje širokega kroga otrok v interesne dejavnosti, ki pokrivajo različne

interese in omogočajo uveljavitev. Ponudbo bogati tudi organizacija izletov in

taborov v naravi, ki so organizirani po načelu doživljajske pedagogike.

· Izvajanje preventivnih programov za učence, s katerimi razvijajo spretnosti za

vzpostavljanje boljših medsebojnih odnosov. Ti so najbolj uspešni, če so vključeni

v proces poučevanja, v dejavnosti in razredne ure: spretnost sodelovanja v skupini,

izražanje svojih čustev in misli, obvladovanje lastnih reakcij, prepoznavanje in

sprejemanje razlik, reševanje konfliktov na miren način, spretnosti odločanja in

pogajanja.

2.7 Senzibilizacija za pojav nasilja

· Biti občutljiv za pojav vrstniškega nasilja, pomeni (Pušnik, 2004, str. 12):

· opaziti dogajanje,

· poslušati in slišati (kaj govorijo med seboj, kaj nam sporočajo),

· prepoznati klic na pomoč,

· prepoznavati oblike nasilja,

· prepoznavati lastnosti pojava samega in tistih, ki so vpleteni vanj,

· biti pozoren na dejavnike, ki delujejo kot rizični (npr. nepregledni hodniki,

pomanjkanje nadzora, upad učnega uspeha, družinske težave učencev …),

· biti pozoren na lastno vedenje, odzivanje, komunikacijo,

· dopolnjevati znanje,

· poiskati pomoč, če sami ne znamo pomagati.

Poudarek naj bi bil na senzibilizaciji, da pojav/problem priznamo, se z njegovimi

značilnostmi seznanimo in se odločimo za reagiranje.

2.8 Ukrepi za zmanjšanje vrstniškega nasilja

Po podatkih Organizacije združenih narodov je kar 58% izostankov od pouka posledica

vrstniškega nasilja. Raziskave so pokazale ( Zabukovec Kerin, 2002, str. 114), da:

· je v Ameriki kar 60% povzročiteljev vrstniškega nasilja do 24 leta starosti

obsojenih zaradi storitev različnih kaznivih dejanj,

24

· otroci, ki preživljajo vrstniško nasilje, pogosto vidijo samomor kot edini izhod iz

stiske

· veliko ljudi še vedno misli, da vrstniško nasilje ne zahteva posebne obravnave v

šolah

· največ vrstniškega nasilja se zgodi v šolah, kjer naj bi bil varen prostor,

· povzročitelji nasilja v višjih razredih oziroma letnikih izgubijo ugled in

prijatelje, nove pa pogosto iščejo v skupinah, ki jih povezuje nasilje, alkohol in

droge

· povzročitelji vrstniškega nasilja v odraslosti potrebujejo več pomoči institucij, so

večkrat obsojeni, pogosteje zasvojeni z alkoholom, pogosteje uporabniki

psihiatrije

· ker učitelji in učiteljice ne vedo, kako ravnati, kadar opazijo vrstniško nasilje, ga

zato pogosto spregledajo,

· v poprečju traja posamezno nasilje 37 sekund, posledice pa vse življenje,

· večina otrok in mladih o nasilju ne spregovori,

· samo 25% mladih misli, da bi učitelji posredovali, če bi bili priča vrstniškemu

nasilju,

· samo 71% učiteljic in učiteljev misli, da vedno posredujejo v primerih

vrstniškega nasilja

· šole, ki so uvedle posebna pravila za obravnavanje vrstniškega nasilja in

spremljajoče dejavnosti, v katerih so sodelovali tudi učenci in učenke, starši,

učitelji in vodstvo šole, poročajo o pomembnem upadu nasilnih dejanj in o boljši

klimi na šoli

· nasilje rodi nasilje.

2.8.1 Kaj lahko naredi šola

Vrstniško nasilje se v šolah lahko omeji, za kar je potrebno vložiti veliko dela in truda.

Uspešno delovanje je na šoli v veliki meri odvisno od sistema vrednot posamezne šole,

skladnosti med zaposlenimi in učenci. Zelo pomembna je tudi kvaliteta odnosov med učitelji

in učenci, kjer naj bi prevladovalo obojestransko spoštovanje, toplina in sprejemanje (Erb,

2004).

25

Vsaka šola mora imeti jasno oblikovana šolska pravila, v katerih mora biti jasno izraženo

stališče glede vrstniškega nasilja. Določena morajo biti pravila lepega vedenja, pravice,

odgovornosti in posledice/ ukrepi za nered in nedisciplino, s katerimi morajo biti seznanjeni

vsi na šoli in tudi starši. Določene odredbe se morajo nanašati na podporo žrtvam, s čimer

šola jasno pokaže in izrazi, da nasilja ne dopušča.

Pri nastajanju šolskega oziroma hišnega reda je dobro, če so vanj vključeni tudi učenci

dijaki/šolski parlament. Nadzor je najboljša preventiva. Če dežurni učitelji oz. varnostniki

opazijo nasilje, bi morali nanj takoj ustrezno reagirati skladno s pravili šole. S tem bi sporočili

vsem ostalim, da je nasilje pod nadzorom, mladostnik pa bi se tako počutil varnega. Učenci

morajo imeti možnost za kvalitetno preživljanje časa v šoli, tudi prostega, saj dolgočasje in

lenobnost vzpodbujata delovanje negativnih vplivov. Šola mora poskrbeti za takšne interesne

dejavnosti, krožke, športne aktivnosti, različne projekte, tekmovanja, kvize, ki bodo dijake

pritegnile in omogočile uveljavitev in uspešnost (Bučar, 2004).

Za uspešno reševanje problematike nasilja je potrebno dodatno strokovno izpopolnjevanje

učiteljev s poudarkom na pridobivanju znanja in spretnosti na področju preventivnega

delovanja, reševanja konfliktov in reševanja različnih oblik nasilja v šolskem prostoru.

Ponudba kakovostnih izobraževalnih programov je kar bogata, le vladne strukture naj bi za

izobraževanje učiteljev namenile več sredstev (Plut, 2009, str. 34).

Pri pripravi preventivnih programov bi lahko sodelovali tudi starši s svojimi predlogi in

stališči. Šola mora sodelovati tudi z drugimi ustanovami v lokalni skupnosti, kot so

zdravstvene ustanove, policija, občina, in svetovalna služba. Vse te ustanove lahko nudijo

pomoč v obliki pogovorov z učenci/dijaki na temo nasilja in njegovih posledic, zdravja,

kvalitetnega preživljanja prostega časa, ipd.

2.8.2 Primeri dobre prakse

Med primeri dobre prakse so predstavljeni nekateri projekti in dejavnosti, ki so se uveljavili v

praksi in vključujejo večje število šol.

26

2.8.2.1 Zmanjševanje nasilja v osnovnih šolah – projekt vodi in koordinira Zavod RS za

šolstvo

Zmanjševanje nasilja v osnovnih šolah je projekt pod okriljem Zavoda RS za šolstvo,

usmerjen je na učence, starše in učitelje. Cilj projekta je ozaveščanje o pojavu nasilja,

prepoznavanje različnih oblik vrstniškega nasilja, naučiti se reagirati ob nasilju, izboljšanje

medosebnih odnosov, spodbujanje sodelovanja in uvajanje/širjenje aktivnih

pristopov.(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/

projekti/Smernice_nasilje.pdf, 19.5.2011).

Oblikovanje in izvajanje preventivnega programa poteka po treh principih:

a) Vključenost preventivne vsebine in oblike dela v redno dejavnost šole, da postanejo

njen sestavni del. Aktivnosti se lahko načrtujejo bodisi na ravni oddelka, razreda ali

cele šole.

b) Povezava aktivnosti za učence in starše - npr. z anketo se med učenci in starši izvede

ugotavljanje stanja in obsega nasilja z vsemi rezultati. Ugotovitve se dopolni še z

opazovanjem učiteljev, rešitve se nato išče skupaj

c) Program se prilagodi potrebam konkretne šole ter njeni specifični problematiki.

2.8.2.2 Zdrave šole - projekt vodi in koordinira Inštitut za varovanje zdravja

Projekt Zdrave šole skuša vplivati na način življenja vseh, ki hodijo v šolo. Razvija okolje, ki

je naklonjeno zdravju. Ustvarja možnosti za učence in vztraja pri zagotavljanju zdravega in

varnega družbenega in naravnega okolja. Vsem, ki hodijo v šolo, omogoča in jih spodbuja, da

vplivajo na svoje zdravje in da izboljšajo svoje telesno in duševno počutje tako, da uvaja

spremembe vodenja in upravljanja, ustvarja notranje in zunanje povezave, uvaja nove načine

učenja in poučevanja, metode dela, itd. V projektu je dan velik poudarek izpopolnjevanju

učiteljev za promocijo duševega zdravja otrok in mladostnikov, zlasti z vsebinami, kot so

utrjevanje samospoštovanja, potrebe in mnenja mladih, učinkovito poslušanje in odzivanje,

uspešna komunikacija in asertivnost, medsebojno spoznavanje, obvladovanje sprememb v

šoli, obvladovanje stresa v šoli, sodelovalni pristopi, razreševanje konfliktov, preprečevanje

trpinčenja

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/projekti/S

mernice_nasilje.pdf, 19.5.2011).

27

2.8.2.3 Hura, prosti čas – projekt vodi in koordinira Zavod za šport Slovenije

Interesni programi športa otrok in mladine Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Šolska

športna tekmovanja in Hura, prosti čas so namenjeni predšolskim otrokom, osnovnošolcem

in dijakom. Izhodišča programa Hura, prosti čas so bila omogočiti otrokom in mladini

ukvarjanje s športom ob prostem času in organiziranje športnih programov v zaprtih in

zunanjih športnih objektih ter površinah, ki so v upravljanju šol, lokalnih skupnosti in drugih

ter so ob koncu tedna in med počitnicami zaradi različnih razlogov zaprti.

Cilji programa Hura, prosti čas so povečati število aktivnih udeležencev v interesnih

programih športa otrok in mladine v prostem času (predvsem ob koncu tedna in med

počitnicami), povečati število odprtih javnih športnih površin v pouka prostem času, povečati

sodelovanje institucij, ki delujejo na področju programov otrok in mladine (šole, društva,

zveze, različne lokalne skupnosti ipd ...) in zagotoviti ustrezna finančna sredstva,

posodabljanje zunanjih in notranjih športnih objektov in površin

(http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/projekti/S

mernice_nasilje.pdf, 19.5.2011).

2.8.2.4 Projekt Povej naprej

Leta 2006 je UNICEF Slovenija začel izvajati zagovorniški projekt POVEJ NAPREJ. Namen

projekta je opozarjanje na problem medvrstniškega nasilja v šolah in da se o nasilju med

otroki in vrstniki spregovori. Nasilje med vrstniki postaja čedalje bolj resen problem, pred

katerim si ne smemo zatiskati oči. Projekt je usmerjen v ozaveščanje otrok in odraslih o tem,

kaj nasilje je, da nasilje v nobeni obliki ni sprejemljivo in o načinih, kako nasilje uspešno

preprečevati ali pa se z njim soočiti. Poudarek je predvsem na sodelovanju učencev, staršev,

zaposlenih na šolah in lokalne skupnosti. Projekt se izvaja ob podpori Ministrstva za šolstvo

in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda RS za šolstvo in posameznih

občin. UNICEF Slovenija je v sklopu projekta izdal dva priročnika - za starše in učence, ki sta

bila predvsem zaradi uporabnosti izjemno dobro sprejeta med učenci, učitelji in starši. Slednji

so bili navdušeni tudi nad delavnicami o vzgojnih stilih, ki so bile znotraj projekta namenjene

28

prav njim (http://www.otroci.si/zakonodaja/projekt_povej_spregovorimo_o_nasilju_med

_otroki.html, 10.12.2011).

Primer Projekta Povej naprej na OŠ Tabor Maribor

Projekt Povej naprej je bil predstavljen učencem, prav tako pa tudi staršem na uvodnih

roditeljskih sestankih že v prvem letu njegovega izvajanja. S tem, da na šoli poteka projekt, so

seznanili lokalno skupnost. Širši javnosti so ga predstavili decembra 2010 na božično-

novoletnem sejmu, v aprilu 2011 pa so organizirali okroglo mizo z naslovom Preprečuj(e)mo

nasilje, na kateri so sodelovali policist, psiholog, socialna delavka iz zunanje institucije ter

šolska svetovalna delavka. V začetku projekta so izvedli anketo med učenci in učitelji, da so

dobili posnetek stanja nasilja na šoli.Izvajanje projekta se je začelo s postavljanjem razrednih

pravil, ki so jih oblikovali učenci sami. Pravila so bila na vidnem mestu izobešena v učilnici

posameznega razreda. Vsako pravilo pa je dopolnjevala tudi posledica, ki je sledila

neupoštevanju pravila. Na šolskem parlamentu so se sprejela šolska pravila, katerih tematika

je bila povezana z vzgojnim načrtom šole. V okviru razrednih ur so potekale preventivne

delavnice preprečevanja medvrstniškega nasilja. Preko socialnih iger so učenci spoznavali,

kaj se dogaja v trikotniku žrtev-nasilnež-opazovalci. Učili so se ustrezno reagirati ob nasilnem

vedenju. Vsi učenci so si v avli šole ogledali gledališko predstavo Svet brez nasilja, v izvedbi

Društva za boljši svet. V prvem letu sodelovanja v projektu so izvedli tako imenovan »talk

show«. Ena izmed aktivnosti je bilo tutorstvo. Učenci prvih in drugih razredov so imeli vsak

svojega zaščitnika, iz osmega oziroma devetega razreda. Ta je obiskoval svojega varovanca,

se z njim pogovarjal, mu poskušal pomagati in svetovati, če je bil v stiski. Za starše so bila

organizirana razna predavanja in delavnice na temo takšnega in drugačnega nasilnega

vedenja.

29

Tabela 3: Primer javljanja medvrstniško nasilje v Osnovi šoli Tabor Maribor

Vir: www.os-tabor1.si/index.php?option=com_content&view=article&id=285&Itemid=115

2.8.2.5 CAP program »Brez nasilja nad vrstniki

Izhaja iz na raziskavah in številnih izkušnjah dela utemeljenih priporočil za učinkovito

preventivo nasilja nad vrstniki. Gre za inovativen program, namenjen osnovnim šolam, ki si

prizadeva za:

· večanje zavedanja in razumevanja problematike nasilja nad vrstniki,

· spodbujanje oblikovanja politik in praks za preprečevanje nasilja,

· usposabljanje odraslih za ustrezne strategije intervencije,

· zboljšanje komunikacije med učenci, izboljšanje veščin reševanja konfliktov,

problemov in drugih socialnih veščin.

Program, ki je bil pozitivno sprejet pri otrocih in mladostnikih, predstavlja celosten pristop k

problemu. Vključuje delavnice za šolsko osebje, starše in učence, kjer preko vodene

30

skupinske diskusije in igre vlog, poteka starosti prilagojeno delo. Poudarjajo se strategije, kot

so asertivno vedenje, podpora vrstnikom ter da otroci o nasilju povedo odraslim zaupnim

osebam. Obravnavajo se vloge nasilnežev, žrtev in prič nasilja. Promovira se ničelna toleranca

do nasilja (http://www.insem.si/insem).

2.9 Starši in nasilje

Vloga staršev pri preprečvanju nasilja je, da naučijo svojega otroka nasilje prepoznati, saj se z

tem izognejo temu, da njihov otrok postane žrtev nasilja. Otroci večinoma nasilja ne

prepoznajo in zato se znajdejo v neprijetnih situacijah. Tu nastopi pomembna vloga staršev,

da otroka seznanijo s tem, kaj je nasilje –fizično, besedno in čustveno, od zbadanja,

zaničevanja, posmehovanja ipd. Pri tem mu moramo seveda jasno povedati, kaj ni v redu in

zakaj ni v redu, da otrok sam ne bo nasilen do drugih in da bo vedel, kdaj se drugi obnašajo

nasilno do njega (hkrati ga lahko učimo nenasilnega vedenja in prepoznavanja nasilnega

vedenja) (http://www.otroci.si/vzgoja_otrok/nasilje_med_otroki.html,9.12.2011).

Otroci posnemajo svoje starše, zato je potrebno zgled otrokom dajati nenehno s svojimi

dejanji in otroka poučiti (besedno) pomen nasilja, da ga bo znal prepoznati. Ni zadosti, da mu

obrazložimo, kaj je nasilje, besedno in fizično, obenem pa otroka, kadar se mu kaj ponesreči,

zasmehujemo, mu prisolimo klofuto, ko naredi kaj narobe, ali ga zmerjamo, kadar nečesa ne

naredi po naših željah. S tem mu dajmo zgled, da je vse to sprejemljivo ne glede na naše

besede. Pregovor pravi: “Eno dejanje je močnejše od tisoč besed”.

31

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Vloga staršev pri prepoznavanju nasilja

V zadnjih letih se srečujemo z izrednim porastom nasilja med vrstniki. Veliko otrok o tem

molči, vendar se za nasilje slej ko prej izve. V Sloveniji je bilo narejenih nekaj analiz stanja

pojavnosti nasilja med vrstniki (Dekleva, 1995, Pušnik, 1996, 1997, 1998). Podatki so

primerljivi, ko gre za uporabo istega instrumentarija.

Tabela 4: Delež trpinčenih v osnovni in srednji šoli

Delež trpinčenih Dekleva Pušnik

v OŠ:

v SŠ

v SŠ

20 % (1995) 21,5 % (1996)

8,0 % (1996)

9,1% (1998)

Vir: Dekleva, 1995, Pušnik, 1996, 1997, 1998

Raziskave, tako doma kot v tujini, kažejo, da je v vrstniško nasilje vpletenih več fantov kot

deklet in to tako med žrtvami kot med nasilneži. Zanimivi so tudi podatki o žrtvah in

nasilnežih glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Med skupinami obstajajo pomembne razlike v

izbiri in vrste šole. Tako je žrtev, nasilnežev in nosilcev obeh vlog največ v poklicnih šolah,

kar kaže, da se trpinčenje v poklicnih šolah odvija pogosteje kot v strokovnih šolah in

gimnazijah.

Tabela 5: Skupine, vpletene v nasilje, in vrsta šole

Vrsta šole Opazovalci Žrtve Nasilneži Nosilci obeh vlog

poklicna 26 % 46 % 39 % 41 %

strokovna 36 % 23 % 32 % 37 %

gimnazija 38 % 31 % 29% 22 %

Vir: Dekleva, 1995, Pušnik, 1996, 1997, 1998

32

V raziskavi Zavoda EMMA (2006) so sodelovale: ena izmed srednjih šol iz Ljubljane in

Kočevja ter dijaški dom iz Maribora. Zajeli so majhen vzorec otrok in mladostnic/kov,

izpolnjenih je bilo nekaj čez tristo vprašalnikov, od tega je bilo veljavnih 284 vprašalnikov.

Preko anketnih vprašalnikov so želeli izvedeti, kolikšna je toleranca učencev/učenk in

dijakov/dijakinj osnovnih in srednjih šol, do nasilja. Glede nasilja med vrstniki je kar 210

mladostnikov odgovorilo, da pozna osebo, ki doživlja nasilje in samo 71 jih je odgovorilo, da

ne pozna sošolke ali sošolca, nad katerim bi se izvajalo nasilje.

Slika 2: Ali poznam koga, ki doživlja nasilje

Vir: Dekleva, 1995, Pušnik, 1996, 1997, 1998

3.2 Intervjuji s posameznimi udeleženci vrstniškega nasilja

V nadaljevanju diplomske naloge bodo prikazani intervjuji z dvema žrtvama nasilnega

vedenja ter z njunima staršema. Intervjuji so nestrukturirani. Od intervjuvancev sem želela

izvedeti, kako so doživljali nasilje, ki se jim je doogajalo v času njihovega šolanja. V prvem

primeru je žrtev staršem zamolčala, kaj se ji v šoli dogaja, v drugem pa jim je povedala.

Posledice so bile za obe žrtvi povsem različne. V nadaljevanju jih bom skušala primerjati in

izpeljati sklep. Primerjala bom tudi intervjuje obeh staršev:

33

3.2.1 Prva žrtev vrstniškega nasilja v šoli: izpoved odrasle ženske

“Dogajati se je začelo v prvem razredu osnovne šole, končalo pa se je šele v tretjem razredu.

Domov sem velikokrat prišla popraskana po obrazu ali z modricami po rokah, vendar nisem

nikoli povedala o nasilju, ki se mi je dogajalo. Glede prask in modric pa sem vedno dejala, da

sem padla. Nasilje je izvajal sošolec, ki je bil večji in močnejši od mene. Dogajalo se je tako

v šoli kot tudi na poti domov. Najbolj mi je bilo grozno med odmori. Nekoč me je nasilni

sošolec zasledoval na stranišče, vendar mi ni uspel ničesar storiti, ker je ravno zvonilo in je

bilo konec odmora. Velikokrat me je zasledoval tudi na poti domov in če je le imel možnost,

zvlekel v stransko ulico in mi grozil, strgal majico in me izsiljeval, da mu moram prinesti

igrače, ki jih je imel doma moj brat. To je na meni pustilo določene posledice. Začela sem se

zapirati vase, postala sem vedno bolj tiha, nisem imela nobene volje in seveda vse to se je

poznalo na učnem uspehu, ki je drastično padel. Še danes ne vem, zakaj tega nisem povedala

staršem ali učiteljici v šoli. Bila sem preveč prestrašena in takrat sem imela občutek, da se z

mojo izpovedjo ne bi nič spremenilo. Danes bi ravnala drugače.”

3.2.1.1 Starši prve žrtve vrstniškega nasilja: izpoved

Tukaj vam vloge staršev ali učitelja žal ne morem prikazati, saj preplašeno dekletce ni svojih

problemov zaupalo ne doma in ne v šoli. Trpela je v sebi in še danes obžaluje, da se skupaj s

starši ni postavila po robu problemom. Očitno jo tudi njeni starši niso dovolj dobro poznali,

da bi ugotovili, kaj se z njo dogaja.Mislim, da je tukaj predvsem zatajila komunikacija med

dekletom in starši.

3.2.2 Druga žrtev vrstniškega nasilja v šoli: izpoved 12 letnega dekleta

“Dogajalo se je v 6. razredu osnovne šole. Ko se je začelo novo šolsko leto, sem bila na

začetku vesela, da so malo pomešali učence in da smo pridobili tudi novega učenca, ki ga

sploh nismo poznali. Na začetku je bil sošolec zelo tih in miren in imela sem občutek, da mu je

le nerodno, ker je nov med nami in ni želel veliko govoriti z nikomer. Počasi pa se nas je

privadil in po dveh mesecih je začel kazati svojo nasilno plat. Tudi jaz sem se držala bolj zase

in nisem bila rada v velikih skupinah, kjer so se na veliko družili in ta fant je opazil mojo

šibkost, zato si me je vzel za tarčo in name valil ves svoj skriti bes, ki ga je zadrževal v sebi.

Bil je nasilen, žaljiv in včasih kar ni vedel, kako bi me prizadel potihoma, včasih celo brez

34

besed. Na hodniku me je začel spotikati, da sem nekajkrat prav grdo padla, vendar, ker sem

se bala posmehovanja sošolcev, sem to zadrževala zase. Po zelo kratkem času - nekaj tednih

je ugotovil, da lahko nadaljuje, ker jaz nisem nič ukrepala, da ustavim to nasilje nad mano.

Začel mi je celo pljuvati v hrano in me hkrati potihoma poniževati. Ker mu je ugajalo, se je

vsak dan domislil česa novega. Začela sem razmišljati, da je sošolec tako nasilen, da se

enostavno ne bom uspela sama rešiti iz te situacije, zato sem pomislila, da bi mi moja mamica

pomaga iz pekla, kajti stanje je začelo postajati tako kritično, da sem celo razmišljala, da se

ga fizično lotim ali pa naredim kaj sebi. Ker sem se bala posledic, sem se odločila za pomoč

staršev. Na dan, ko je postalo tako hudo, ker me je grdo popljuval in zlasal, nisem imela niti

toliko časa, da bi se obula. Stekla sem domov kar v šolskih copatih (na srečo smo stanovali

blizu). Povedala sem svoji mamici o tem, kaj se dogaja in nemudoma je skupaj z mano

odhitela v šolo k razredničarki. Tam sem še enkrat povedala zgodbo, ki sem jo pred tem že

svoji materi. Skupaj sta poiskali hitro rešitev. kajti fant ne bi odnehal, saj je bil prepričan, da

si ne upam povedati nikomur. Moja razredničarka je takoj stopila v kontakt s fantom in

njegovimi starši ter ravnateljico, tako se je razvedelo, kaj se skrivaj dogaja med odmori na

šoli. Fanta je postalo sram, opravičil se mi je in obljubil, da me bo pustil pri miru. Nisva več

spregovorila, razen če je bilo kaj potrebnega. On se je spremenil in tudi čas je naredil svoje.

V naslednjem šolskem letu se je poznalo, da smo počasi odrasli in med odmori sem se

sčasoma, vsaj kar se tiče tega fanta, počutila varno. Moji mami sem hvaležna, da je takoj

ukrepala in mi verjela, kaj se dogaja. Tako se je nasilje med odmori dokaj hitro končalo.”

3.2.2.1 Starši druge žrtve vrstniškega nasilja:Izpoved

1. Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da je Vaš otrok v šoli žrtev nasilnega dejanja?

V trenutku, ko sem izvedela, kaj se dogaja na šoli z mojo hčerjo, me je popadel strašanski bes.

Zameglilo mi je um in v tistem trenutku nisem bila sposobna realnega razmišljanja. V

trenutku sem se oblekla in s hčerjo odhitela na šolo k razredniku, povedat, kaj se dogaja. Po

pogovoru z njim smo skupaj odšli k šolskemu svetovalcu in poskusili najti ustrezno rešitev, ki

se je kasneje izkazala za uspešno.

2. Kako se je to odražalo na vedenju Vašega otroka?

Hči mi je bila v tistem trenutku zelo hvaležna, da sem ji takoj verjela, kaj se z njo dogaja na

šoli in da sem bila takoj pripravljena pomagati. S tem dejanjem sem si pridobila njeno

zaupanje, saj je videla, da je bolje, da mi zaupa svoje težave, saj jih skupaj lažje odpraviva.

35

3. Kaj bi svetovali ostalim staršem, kako naj ravnajo?

Staršem bi svetovala, naj opazujejo svojega otroka, naj mu prisluhnejo, tudi če se jim kdaj

zdi, da govori morda kar nekam v prazno in nepomembne stvari. Morda otroci staršem želijo

kaj povedati tudi skozi na videz nepomembne teme. Naj se veliko pogovarjajo, kajti tako

pridobijo zaupanje svojega otroka, ki je v takšnih situacijah še kako zelo pomembno. Otrok

mora čutiti, da staršem lahko zaupa, mi pa moramo poskrbeti, da se otrok doma in tudi v šoli

počuti varno.

36

4 PREVERJANJE HIPOTEZ

4.1 Preverjanje prve hipoteze: Nasilje med vrstniki je bolj pogosto v osnovni kot v

srednji šoli

Raziskave, narejene leta 1995,1996 in 1998, nadzorno kažejo, da je vrstniškega nasilja več v osnovni šoli kot v srednji šoli, kar nam prikazuje tudi tabela 4 v nalogi. Glede na podatke iz

tabele 4 lahko prvo hipotezo sprejmemo in potrdimo, da je nasilje med vrstniki v osnovni šoli bolj pogosto kot v srednji šoli.

4.2 Preverjanje druge hipoteze : Fizično nasilje se pogosteje pojavlja pri fantih, besedno

pa pri dekletih

Po raziskavi, ki jo je naredila Dijaška organizacija Slovenije v letih 2008/2009 med dijaki

slovenskih srednjih šol in primerjavah med spoloma, se pojavljajo nekatera manjša razlikovanja. Na nasilje se pasivno odziva 13% fantov in 14% deklet. Verbalno se na nasilje

odzove večji odstotek fantov 41,5% kot deklet 32%. Na nasilje bi se s fizično silo odzvalo 27,5% fantov ter 23% deklet, če bi bilo potrebno. Glede na rezultate raziskave DOS-a lahko

potrdimo hipotezo, da se fizično nasilje pogosteje pojavlja pri fantih kot pri dekletih.

4.3 Preverjanje tretje hipoteze: Zaupanje med starši in otroki pomembno vpliva na uspešno reševanje problemov, povezanih z medvrstniškim nasiljem

Glede na intervju, ki sem ga opravila z udeleženkami vrstniškega nasilja, bi rekla, da zaupanje

med starši in otroki pomembno vpliva na uspešno reševanje problemov, povezanih z medvrstniškim nasiljem. Iz intervjuja lahko sklepamo, da tudi to hipotezo lahko potrdimo.

37

5 RAZPRAVA

V diplomski nalogi sem s pomočjo strokovne literature in na osnovi opravljenih intervjujev s

posameznimi žrtvami nasilja želela nazorno prikazati razliko med dvema skrajnima načinoma

razreševanja otrokovih težav, ki izvirajo iz nasilnega vedenja vrstnikov do njih.

V prvem primeru se dekle ni zaupalo svojim staršem in je zaradi tega moralo globoko v sebi

nositi vse posledice nasilnih ponavljajočih se dejanj sošolca, tako da še sedaj nenehno

podoživlja te svoje nočne more.

V drugem primeru pa je dekle zaupalo staršem svoje hude probleme s sošolcem, ki je nad njo

izvajal ponavljajoča se nasilna dejanja. Mama je takoj ukrepala in so skupaj z razrednikom ter

šolskim svetovalnim delavcem hitro rešili problem v korist žrtve.

Glede na to, da sta v diplomski nalogi predstavljeni le dve osnovni zgodbi ter pričevanje

staršev, ne moremo rezultatov posploševati, lahko pa dobimo vpogled v način hitrega in

uspešnega reševanja problematike medvrstniškega nasilja.

Pričujoči izpovedi razkrivata načine razreševanja stisk otrok. V prvem primeru je žrtev

prevzela nase vse breme, ki jo teži še danes. V drugem primeru je žrtev našla oporo in pomoč

najprej v starših, skupaj z njimi pa v šoli. Sklepamo lahko, da je veliko bolje, če otrok deli

svoje težave s starši, saj le-ti lažje ustrezno ukrepajo. Seveda pa mora biti prisotna v

družinskem krogu uspešna komunikacija, ki mora predvsem temeljiti na medsebojnem

zaupanju in razumevanju. Veliko vlogo pri reševanju teh konfliktov pa prispeva lahko tudi

šola, saj otrok veliko časa prebije v njej in tudi učitelji bi morali opaziti že majhne, a očitne

spremembe v otrokovem vedenju.

Če projekt Povej naprej povežemo z izpovedjo obeh žrtev nasilja, bi ta projekt obema žrtvama

nasilja zelo pomagal. Pri prvi žrtvi, ki je o nasilju molčala in nasilje prenašala kar tri leta, bi

veliko pomagal s tem, da bi ženska (žrtev) takrat otrok in učenka osnovne šole, prepoznala

nasilje, o tem spregovorila – ali doma ali v šoli. Ponujena možnost anonimnega informiranja

je verjetno zelo dobrodošla, saj usmeri učitelje, dežurne učence ali celo redarje na bolj

pozorno spremljanje določenih oseb, prostrov ipd.

38

Pri drugi žrtvi, ki pa je nasilje prijavila in ga s tem ustavila, pa bi projekt Povej naprej

pomagal, da bi se nasilje odkrilo že v začetni fazi in se s tem po vsej verjetnosti že takrat

ustavilo.

Kakršnakoli vrsta nasilja je prepovedana, nezaželena in nepotrebna. Menim, da so projekti,

kot so Povej naprej, zelo potrebni, saj bi otroke lahko usposobil za prepoznavanje nasilja in

jih učil odgovornega vedenja.

5.1 Nasilje med vrstniki in vloga organizatorja socialne mreže

Organizator socialne mreže naj bi poznal in razumel izzive, ki jih prinaša sodobna družba,

med njimi tudi pojav nasilnega vedenja med vrstniki.

V okviru svoje dejavnosti naj bi zaznal potrebe mladostnikov, kadar se soočjo z nasiljem.

Med drugimi nalogami bi lahko bile še:

1. šolam v lokalnem okolju organiziral predavanja strokovnjakov o medvrstniškem

nasilju,

2. organiziral in vodil različne projekte po šolah,

3. sodeloval v mladinski organizaciji v kraju,

4. organiziral medvrstniško svetovanje,

5. organiziral skupine za samopomoč staršev in učencev, žrtev nasilja,.

39

6 SKLEP

V diplomski nalogi sem s pomočjo različne strokovne literature s teoretičnega vidika osvetlila

problem medvrstniškega nasilja. Izpostavila pomen uspešne preventive pri preprečevanju

nasilja med vrstniki. Prikazala sem vlogo žrtve medvrstniškega nasilja ter skušala poiskati

učinkovite ukrepe za preprečevanje medvrstniškega nasilja

Kljub vsem varnostnim ukrepom se nam lahko zgodi nasilje –v šoli, na poti iz šole in celo

pred samim domom. Šola ima pomembno vlogo pri razvoju in socializaciji otroka. Tu se

otrok prvič sreča z nasiljem v vseh svojih oblikah. Z agresivnimi dejanji se prvi srečajo prav

zaposleni v šolah in le takojšnja pravilna obravnava jih pripelje do zajezitve tega pojava. Že z

Zakonom o osnovni šoli, katerega cilj je obvezno osnovnošolsko izobraževanje, ima cilj

doseči vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,

spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za

življenje v demokratični družbi.

Osnovni cilj pri omejevanju nasilja je najprej prepoznavanje le-tega, analiziranje dejanskega

stanja, šele nato lahko načrtujemo učinkovito strategijo omejevanja in preprečevanja nasilja v

šolah. Otroke bi morali učiti različnih socialnih in komunikacijskih veščin, jih naučiti

reševati konflikte na miren način, jih naučiti strpnosti, prijaznosti in spoštovanja do sebe in

drugih.

Ne moremo mimo dejavnikov, ki vplivajo na razvoj mladostniškega nasilja in so drugačni kot

pred nekaj leti. To so predvsem socialni dejavniki, kot so: spreminjanje družbe, vrednot in

moralnih norm. Pomembne so tudi vrednote, ki jih otrokom posredujejo starši in njihovi

medsebojni odnosi. Znano je, da večina šol nasilja ne podpira, saj se šole vključujejo v razne

projekte, ki ozaveščajo in spodbujajo mlade pri prepoznavi in odpravljanju nasilja. Dobri

primeri so tudi čimveč ponujenih obšolskih dejavnosti, ki omogočajo mladim, da svoj prosti

čas aktivno preživijo.

Če pa do nasilja vseeno pride, je pri obravnavanju in preprečevanju nasilja ključnega pomena

sodelovanje med družino, učencem, učiteljem, ostalim osebjem šole, skupnostjo, policijo,

centri za socialno delo, zdravstveno službo.

40

7 LITERATURA IN VIRI

Aničić,K., Lešnik Mugnaioni D., Plaz M., Vanček N., Verbnik Dobnikar T., Veselič Š.,

Zabukovec Kerin K.. 2002. Nasilje – Nenasilje – priročnik za učitelje, učiteljice, svetovalne

službe in vodstvo šol. Založba i2. Ljubljana

Besag, V.E.(1989) Bullies and victims in schools. Open university press, Philadelphia.

Bučar Ručman. A. et al. (2004). Nasilje in mladi. Novo mesto, Klub mladinski kulturni

center.

Cirkluljan,A.,Krejić,A.,Mahmutović,D.(2005). Nasilje nad Celsjkimi srednješolci.

Raziskovalna naloga. Poslovno-komercialna šola. Celje.

Dekleva, B. (1996). Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. Ljubljana, Inštitut za

kriminologijo pri Pravni fakulteti.

Divjak, P.,Celcar,A. (2004). Vrstniško nasilje v šolah. Seminarska naloga. Pedagoška

fakulteta Maribor. Maribor

Erb, H. (2004). Nasilje v šoli in kako se mu lahko zoperstaviš. Radovljica, Didakta.

Husanović,I. (2010). Agresivnost med mladimi. Diplomsko delo. Fakulteta za zdravstvene

vede. Maribor.

Kristančič,A.(2002). Socializacija agresije. Združenje svetovalnih delavcev Slovenije.

Ljubljana.

Lukežič V., 2005. Vrstniško nasilje med učenci osnovnih šol. Diplomsko delo. Fakulteta za

družbene vede. Ljubljana.

Mladi in preprečevanje nasilja – priporočila za mladinsko politiko.2006. Narodna in

univerzitetna knjižnica Ljubljana.

Olweus, D. (1995). Trpinčenje med učenci. ZRSŠ. Ljubljana.

41

Pahor, M. (2003). Moč za pomoč. Družbene okoliščene etičnega odločanja medicinskih

sester.Zdravstvena nega v luči etike. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Ljubljana

Plut, M. S. 2009. Nasilje med srednješolci. Diplomsko delo. Fakulteta za varnostne vede.

Maribor

Pušnik, M. 1996. Projekt trpinčenje med otroki in mladostniki. Zavod republike Slovenije za

šolstvo. Ljubljana

Pušnik, M.(1997). Kaj lahko naredi razrednik: projekt : trpinčenje med otroki in mladostniki.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pušnik, M.(1999). Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Pušnik, M. 2000. Vrstniško nasilje v šolah. Zavod republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana

Pušnik, M, Turk Škraba, M. (2003). Vloga šole pri zmanjšanju nasilja: priročnik za učitelje,

svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Pušnik at.al .2004. Vloga šole pri zmanjševanju nasilja – priročnik za učitelje, svetovalne

delavce in ravnatelje. Zavod republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana

Semelin. J. 2000. Kako sem hčerkam razložila nenasilje. Cankarjeva založba. Ljubljana

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1997). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC

SAZU. Ljubljana

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/projekti/Sm

ernice_nasilje.pdf (povzeto 26.6.2011)

http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje (povzeto 30.6.2011)

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/cr

p_V5_0243_porocilo.pdf (povzeto 10.7.2011)

www.dijaski.net/get/psi_ref_agresija_04__predstavitev.ppt (povzeto 12.7.2011)

42

http://www.otroci.si/vzgoja_otrok/nasilje_med_otroki.html (povzeto 9.12.2011)

www.os-tabor1.si/index.php?option=com_content&view=article&id=285&Itemid=115

(povzeto 8.12.2011)

(http://www.otroci.si/zakonodaja/projekt_povej_spregovorimo_o_nasilju_med_otroki.html

(povzeto 10.12.2011)

http://www.mojvideo.com/uporabnik/_zdravje_/blog/nasilje-2-del/8987 (povzeto 20.8.2011)

http://24ur.com/novice/slovenija/vedno-vec-dijakov-spodbuja-nasilje.html (povzeto

25.5.2011).

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=osem&e_id=40637 (citirano 30.6.2011)

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/cr

p_V5_0243_porocilo.pdf (povzeto 19.11.2011)

http://arsvitae.si/sl/page/view/Nasilje (citirano 15.11.2011)

43

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljeno nasilje med vrstniki, ki postaja čedalje večji družbeni problem v Sloveniji. Dogaja se večinom v šoli ali na poti do nje in nazaj. Žrtve so ponavadi

nemočne osebe, zaprte vase, ki se večinoma bojijo o nasilju spregovoriti. Šole se problema zavedajo, zato izvajajo različne projekte, kjer otroke in mladostnike spodbujajo k prepoznavi in prijavljanju nasilnega dejanja. V diplomi se s pomočjo intervjujev prepletata izpovedi dveh

žrtev nasilja v času osnovnošolskega izobraževanja, kateri sta vsaka na svoj način doživljali stresne izkušnje nemočnih otrok. V diplomskim delu želim pokazati, kako pomembno se je zavedati, da nasilje med vrstniki obstaja, da postaja čedalje večji problem, lahko se zgodi komurkoli, zato je potrebno poiskati nove načine spopadanja s to problematiko.

Ključne besede: nasilje, nasilje med vrstniki, žrtve, šola, starši

ABSTRACT

The diploma presents peer violence, which is becoming an increasing social problem in

Slovenia. It happens mostly at school or on the road to it and back. Victims are usually

powerless people, introverted, most of them are afraid to speak out about violence. Schools

are aware of the problem, and implement various projects in which children and young people

are encouraged to identification and notification of violent acts. The graduation through

interviews interwoven stories of two victims of violence in elementary education, who had

experienced a stressful situation when hey were in an elemenrtary school. In the diploma I

want to show how important it is to realize that peer violence is becoming agrowing problem

and can happen to anyone, so we need to find new ways to cope with this problem.

Key words: violence, peer violence, victims, school, parents

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka Bojana Kostrevc izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Nasilje

med vrstniki, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Gabrijele Hauptman in dovolim

objavo povzetka diplomskega dela na spletnih straneh šole.

Litija, _______________ Podpis študenta: _______________