BUKE IN BUE Z DOMAEGA VRTA

3

UVOD

V pogovornem jeziku pomeni prodajati bue govoriti neresnico. S tem rekom delamo koristnim rastlinam krivico, saj za na jedilnik pomenijo vse kaj drugega. V stari in noveji slovenski kuhinji se tare slastnih bunih jedi od poga in zavitkov do linikov, ocvrtih cvetov ali polnjenih buk. Uivamo jih lahko kuhane, peene, duene, v juhah in prilogah ali kot nadev v pitah. Za zimo jih lahko vedno zamrznemo ali pa skuhamo kot marmelado in kompot.

Buke in bue so vsestransko uporabne prebivalke naih vrtov, predvsem pa odlina in zdrava hrana. Odlikujejo jih nizka kalorina vrednost, obilo rudninskih snovi in lahka prebavljivost. Imajo plodove razlinih velikosti in oblik, rastejo v obliki grmika ali pa na dolgih poganjkih. eprav so izvorno doma iz tropskih delov Srednje Amerike, so v njihovem bogastvu in okusih uivali e nai pradedje. Danes poznamo pri nas na ducate njihovih sort in imen zanje tikve, koe, cuke, dinje in kurbus so le nekatera med njimi.

Naj gre za buke ali bue, resnica je preprosta. Vsak med nami lahko izbere, vzgoji ali pa najde vsaj eno vrsto, ki mu bo ustrezala. Po okusu, barvi ali velikosti. Vse drugo je prepueno nai kulinarini domiljiji.

RAZLIKA MED BUKO IN BUO

BUKE (Cucurbita pepo): so cukini in pationke, rastejo na grmiku in jih ne skladiimo.

BUE (Cucurbita maxima in Cucurbita moschata): so vrtne bue, jedilne bue ali zimske bue, rastejo na dolgih poganjkih, so posebnih oblik in imajo zelo okusno meso v razlinih barvah (okus po

lenikih, orehih itd.)

BUE SO ZDRAVE, UIVAJMO JIH POGOSTEJE

Bue vsebujejo pester izbor razlinih hranilnih snovi, celo beljakovine. Med minerali izstopajo cink, kalij,

magnezij, baker, elezo in kalcij. Od vitaminov so v buah vitamini C, B1, B2, B5, B6, E in tevilni

karotenoidi. Med beljakovinami v buah pa sta pomembni dve, katerih naloga je prenaanje eleza,

bakra, maob in aminokisline tiroksin prek krvi v celice, s imer se izboljajo presnovni procesi

v telesu.

4 5

PREDSTAVITEV SORT IN HIBRIDOV

VRTNE BUE

Bua NO AROVNIC Sankt Martin F1Ta prepoznavna in priljubljena bua s premerom 2530 cm tehta 48 kg. Raste na zelo dolgih vreah ali poganjkih. Je znailne okrogle, rahlo rebraste oblike in oranne barve. Odlina za prehrano. Zelo enostavno jo izdolbemo in uporabimo kot dekoracijo recimo v obliki luke za no arovnic.

Bua Uchiki Kuri (Hokkaido)Oranna bua znailne hrukaste oblike, ki tehta 1,52,5 kg. Njeno meso je oranno rdee in bogato s karotinom, vitaminom B1 in balastnimi snovmi. Raste na dolgih poganjkih, lahko ob ograjah, zidovih ali na kompostnem kupu. Lahko jo razpolovimo in peemo v peici. Iz njenega mesa pripravljamo juhe, razline zelenjavne jedi in kruh. Za dolgo skladienje jo pripravimo tako, da jo poasi posuimo. Zelo primerna je tudi kot okras.

Buke Sweet Dumpling F1 (Cucurbita pepo)Imajo majhne dekorativne plodove dolge 710 cm, v premeru 812 cm in teke 0,40,8 kg. Njihovo oranno meso odlikuje rahlo sladek okus po kostanjih, iz njega pripravimo vrsto razlinih jedi. Rastejo na sorazmerno kratkih poganjkih in se odlino skladiijo. Bue Sweet Dumpling F1 potrebujejo dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage. Najbolje je, da tla zastiramo s preperelim kompostom.

BUKE/CUKINI

Buke potrebujejo dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage. Tla je najbolje zastirati s preperelim kompostom. Gojimo jih ob visokemu fiolu in koruzi, mednje pa posejemo kapucinko.

Buke Vegetable Marrow partimOkusne marmorirane, rumenkaste, belo zelene buke. Predstavljajo zgodnjo sorto bujne rasti in brez vre. Pri rasti oblikujejo grmiek, zato v vrtu ne zavzamejo veliko prostora.

Buke Greyzini F1Rodovitne in okusne marmorirane belo zelene buke. Zelo odporne proti boleznim. Oblikujejo grmiek.

Buke Elite F1Zelo zgoden, roden in odporen hibrid. Okusne, marmorirane zelene, svetlee se buke, ki rastejo na grmiku, brez vre.

Buka Tondo Chiaro di Nizza (Cucurbita pepo)To je buka, pri kateri uivamo okrogle svetlo zelene plodove, ko so veliki nekako med pomarano in melono. Redno jih obtrgujemo, da zrastejo novi.

Buke Pation Beli okrogliZnailni beli majhni plodovi, ki so primerni za vlaganje, in veliki plodovi zanimive zvezdaste oblike za pripravo okusnih jedi. Pri rasti oblikujejo grmiek.

6 7

KROMPIR Z BUO IN AJBLJEMAvtorica recepta:

Mojca Koman, univ. dipl. in. iv. tehn.

Potrebne sestavine:bua, nekaj krompirjev, esen, buna semena,

ovji ali kozji sir, olje, sol, ajbelj

Olupimo nekaj krompirjev ali pa jih le dobro umijemo in nareemo na veje kose. V manji koliini slane vode jih do mehkega skuhamo. Buo po potrebi olupimo, odstranimo semenje in nareemo na kocke. V ponvi segrejemo olje, nanj stresemo kose bue in jih popeemo. Navadno zadoa 5 minut. Potresemo z grobo narezanim esnom, bunimi semeni in dodamo kuhan ter odcejen krompir. Solimo, zainimo z ajbljem, previdno premeamo in peemo e 1 minuto. Na koncu vmeamo nadrobljen ovji ali kozji sir in jed takoj ponudimo.

Izberite svojo najljuboNa voljo imamo razline sorte buk in bu, a vsaka ni primerna

za vse jedi. Nekatere so primerneje za sladke, druge za slane jedi, tretje za peko v peici, za pireje ali razline zelenjavne jedi. Njihovi

okusi se gibljejo od zelo nevtralnega do znailnega vonja po kostanju ali lenikih. Naraven okus lahko vedno nadgradimo z zaimbami,

ki nam ustrezajo: s koprom, ingverjem, karijem, peteriljem, timijanom, romarinom ali baziliko. Sladke jedi z buami se okusno

moijo z vaniljo, cimetom, klinki, limono in pomarano. Monosti je neteto. Morda je e najbolje, da jih poskusimo

in izberemo svojo najljubo buo.

Avtor fotografije: Kritof Koman

VRTNE BUE

Bua Delica F1 Hibrid, ki ima gladke, ploato okrogle temno zelene plodove z 10 izrazitimi svetlo sivimi renji. Viina ploda je 913 cm, premer 1623 cm in tea 1,02,5 kg. Temno rumeno meso je zelo okusno. Plodove lahko skladiimo est mesecev v hladnem in temnem prostoru.

Bua Butternut Avalon F1 (Cucurbita moschata)Raste na dolgih poganjkih. Njeni plodovi merijo 2025 cm v dolino, 812 cm v premeru in so teki 0,71,5 kg. Obarvani so rumeno rjavo, so posebne oblike in vsebujejo oranno meso. Primerni so za dekoracijo, obenem pa odlinega okusa, ki spominja na lenike. Skladiimo jih lahko tudi do est mesecev. Iz njih pripravljamo najrazlineje jedi. Bua Butternut Avalon F1 potrebuje dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage, zato tla zastiramo s preperelim kompostom.

Mukatna bua Muscat de Provence (Cucurbita moschata)Velika rebrasta ploatookrogla bua, ki meri 1525 cm v viino, s premerom 2540 cm in teo 525 kg. V notranjosti skriva mono oranno sladko in okusno meso, ki je primerno za pripravo tevilnih jedi. Jeseni oz. ele v asu skladienja se njeni zeleni plodovi obarvajo oranno rumeno. Plodove lahko skladiimo vso zimo. Rastejo na dolgih poganjkih. Bua Muscat de Provence potrebuje dobro pognojena tla, veliko sonca in vlage. Tla zato zastiramo s preperelim kompostom.

PREDSTAVITEV SORT IN HIBRIDOV

8 9

PREDSTAVITEV SORT IN HIBRIDOV

EKSOTINE BUE

Sicilijanska lagenarija (Lagenaria siceraria longissima)Seme kali 14 dni. Spada med bue, a njene mlade, nezrele, svetlo zelene plodove lahko uivamo kot preostale buke. Zreli plodovi zrastejo do 1 metra, posueni pa imajo visoko uporabno vrednost. Okusne plodove Italijani recimo peejo s sveo baziliko, paradinikom in oljnim oljem, povrhu pa posujejo s sirom. Ima dolge poganjke, zato potrebuje oporo in veliko prostora. Uspeva tudi na terasi.

Momordika (Momordica charantia)Tropska rastlina z do 4 metre dolgimi plezajoimi poganjki, ki potrebuje oporo. Iz njenih rumenih, po vanilji dieih cvetov se razvijejo dolgi plodovi, katerih povrina spominja na krokodiljo koo. Ko zeleni plodovi dozorijo, postanejo rumeno oranni in se arkasto razpoijo. Mlade grenke zelene plodove uivamo kot buke, mlade poganjke in liste pa kot pinao. Vsa rastlina je zdravilna. Po svetu jo uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni, hemoroidov, vroine in konih bolezni. Obilno jo gnojimo in zalivamo. Potrebuje veliko toplote.

ZDRAVILNA MO BUZaradi obilja vode in vlaknin so bue primerna

hrana za diabetike in vse, ki si elijo na zdrav nain znebiti kaknega odvenega kilograma. Karotenoidne snovi v njih pospeujejo tvorbo naravnih encimov za razstrupljevanje, skupaj z vitaminom E in kalcijem pa delujejo kot zdravilo pri vnetju revesne in elodne sluznice. Bue so moan diuretik. Koristijo pri vnetju

seil, lajajo tegobe pri protinu, artritisih in srnih obolenjih, pomagajo zaceliti rane in nas varujejo pred prostimi radikali ter virusi. Zaradi bogastva hranilnih

snovi jih strokovnjaki uvrajo med ivila, ki zagotavljajo zdravo ivljenje.

OKRASNE BUKE

KobraOkrasna buka posebne stekleniaste oblike in temno zelene barve z belimi lisami. Premer njenega spodnjega dela je 1520 cm. Raste na dolgih poganjkih, ki jih lahko napeljemo na ograje, zidove ali po kompostu. Plodove posuimo na sveem zraku. Ob suenju se ne smejo dotikati.

Meanica Maya (Cucurbita pepo)Okrasne buke Meanica Maya sestavljajo v glavnem bradaviaste buke razlinih oblik in barv. Njihov premer je 520 cm, tea pa se giblje med 0,52,5 kg. Na dolgem poganjku zraste v povpreju 58 plodov. Potrebujejo zelo hranljiva tla, veliko sonca, vlage in prostora.

PRIARAJTE SI EKSOTIKO BU V VAEM VRTU

Izberite in posejte svojo najljubo eksotino vrsto. Predstavljala bo pao za oi in slast za bune jedi.

S pomojo vae domiljije boste tako ustvarili barviti svet novih okusov in oblik na domai gredi.

10 11

SETEV IN OSKRBA

Bua prihaja iz tropske Srednje Amerike. Prvi jo je leta 1492 omenil Kolumb v svojem dnevniku, videl jih je na Kubi. V Evropo so jo prinesli panci. Vzgoja bu se je kasneje raziri